uto Lun. mm m. V Uomionl t Meh 16. septembra 1924. Ceno Din. la50. Uhaja vsak dan popoldne, UtmblU nedelje in pravnike. — Ioaaratti do 30 petit 4 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji in s era ti petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogo. voru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i Upravnistvo: Knailova ulica Stav. S, pritličje. — Telefon štev. 304. Drednletvo: Enaflova ulica it. 5, L nadstropje. — Telefon atev. 34. IC Poštnina platana v gotovini. Korak naprej. Številne in pogoste avdijence prejšnjih dni so dale slutiti, da situacija ni Čista in da se v Beogradu pripravljajo nekaka iznenađenja. Prvotne vesti o teh avdijencah so iste predstavile kot formalne, informativne avdijence. Šele pozneje se je zaznalo za njih dalekosežno vsebino. Zvedelo se je namreč, da je morala vlada pod pritiskom svojega nedoločenega razmerja do Radića in njegove politike postaviti voditelju ffRSS naravnost strikten ultimatum ter ga pozvati v vlado. Vlada, ki je do včeraj menila, da ni vezana na Radića in na njegovo politiko, je bila prisiljena, da pokaže svoje karte in da razčisti razmerje k svojim najjačjim zaveznikom. Ultimatum je vplival na Radića precej porazno. V vsej naglici in tako-rekoč preko noči je moral hrvatski tribun dobro premisliti, kaj stori in se odloČiti, ali za dosedanjo pasivno, odklonilno stališče napram državni upravi ali ra za sprejem soodgovornosti ter sodelovanja v državni vladi na temelju obstoječih vidovdanskih in drugih unitarističkih zakonov. Radić je po enodnevnem premisleku predložil svojem poslancem, da enoglasno glasujejo za vstop v vlado. Formalnosti in Čas tega vstopa si je strankino vodstvo pridržalo za pozneje. Radić je izbral kompromisno in kompromitujočo pot navideznega odneliavanja od svojih dose-darn"fi seliaških, republikanskih in federalističnih načel in je v teh za njegov po!'t-"čen program in za dosedanje težnje hrvatskega naroda veleznačilnih točkah kapituliral pred Beogradom. Ta kapitulacija gre na rovaš bojazni, ki jo ima Stepan Radić pred eventualnim povratkom Pašićevega ministrstva, odnosno pred oživljeno politiko naciicnalne doslednosti v Jugoslaviji. Ne smemo se vdati iluzijam in misliti, da romeni Radićcv vstop bogve-knko usodno izpremembo naše sedanje situacije, odnosno situacije države in našega notranjega nacijonalnokonsoli-'dac)\ickega vnrašanja. Vlada je postavka Pnch'ću ultimat, ker ie bila k temu takbrekoč primorana: Po drugi strani tudi Radić z vstopom v vlado ne misli odnehati od programa, marveč samo izogniti se nevarnosti povratka naciio-nalne koalicije in s tem take državne ter naciionalne politike, ki bi ne hotela trpeti oškodovama ter kršitve naših ustavnih in drugih državpih zakonov, kakor jih uganja rfPSS s svojo renubli-fcansko, federalistično ter makedonsko politiko. Da odvrne to nevarnost, je ugodi! Davidovi cevi zahtevi in vstopa v vlado. Vsaj tako se glasi tozadevni komunike Radićeve stranke. Gospod Radič ve. v kaki nevarnosti se nahaja Orr osebno in ž njim celokupna njegova stranka. Saj plava tik med zakonom'in državnim odvetnikom. Njegova moč je še tako ohlapna, nestalna ter po vsej priliki tudi tako nezanesljiva, da se sam ne upa začeti odločno akcijo ter tudi v trenotku ultimata potrditi svoje načelne programe in se zanje boriti proti vsemu in vsakemu. Je oportunist do skrajnosti. To pa da pridobi na Času in da uspe zreorganizirati svoje mase. V dvojnem oziru: v moralnem, kakor v organizac'iskem in strankarskem. V obeh ozirih je njegova stranka sila nazadovala v mesecih ko je moral letati po zapadni in vzhodni Evropi. Seljaške mase so obupavale, organizacije so se rahljale. Zato je zdaj treba novega dela, nove scljaške vere v hrvatske ideale, svežih organizacij. Poleg bojazni pred Pribičevičevo odločno voljo je torej odločeval pri poslednjem Radićevem sklepu o vstopu H. R. S. S. v Davidovićcvo vlado še moment pridobivanja časa ^reorganiziranja in učvršćenja strankinih organizacij ter novih zvez z drugimi strankami Jugoslavije. Radić se pripravlja na svoj poslednji plebiscit, na bodoče volitve, katere bi hotel izvojevati v popolnoma opremljenem stanju ter ob" asistenci »svobodoljubne«, to se pravi napram notranji in ćiržavni politiki indiferentne vlade. Revija Radićeve „vojske" v Zagrebu. Radić o monarhiji- — Bistvo seljaške države- — Slovenski republikanec na shodu. — Hrvatske zastave s svetniki in zlatimi nadpisi »Živela republika«. — Radićeva opoldanska molitev. — Radić vstopa v vlado, da si okrepi organizacijo. — Možnost revolucije. a — Zagreb, 14. septembra. (Od našega posebnega poročevalca.) Na včerašnji prvi velik shod, ki ga je Radić priredil po svojem povratku iz Ru* sije, so blokaški listi napovedovali nad 100 tisoč seljaškega hrvatskega naroda. Mesto 100.000 se je zbralo na prostoru pred vse* učiliščno knjižnico in Hrvatskim Sokolom 30.000 ljudi, ki so prihiteli po dvotedenski agitaciji iz bližnje zagrebške okolice, da vidijo svojega voditelja in da slišijo njegov novi evangelij. Organizacija velikega shoda je bila primerna in mestoma vzorna. Redi« telji in poslanci HRSS so razvrščali svoje mase daleč zunaj mesta na velikih deželnih cestah, kamor so prispevale mestoma že ponoči in kjer so bile povorke že raznorc jene približno ob devetih dopoldne. Na ta način sc je pohod v mesto vršil v najlep* šem redu in tudi impozantno. Spredaj žive, skoro nove hrvatske trobojnice, odzadaj godbe, tamburaški zbori, pevci in pevke ter četverostopno seljaške množice, ki so ko« maj Čakale, da slišijo in vidijo svojega obo* ževanega voditelja. Največja povorka je prihajala s savskega mosta, druga iz Ma* ksimirja, tretja iz Kustosi ie. četrta iz »Zve* zde« Vse povorke so prihajale na zbor s severne strani mimo Hrvatskega Sokola. Po* vorke so vodili poslanci HRSS, s številnimi posebnimi vlaki dospele zborovalce je spre* jemal na kolodvoru poslanec dr. P e r n a r. Na mestu zbora je upravljal reditelj* sko službo Član glavnega odbora HRSS Ste* pan Kranj čevič. Mesto je bilo okinča* no s hrvatskimi zastavami Ne pa preveč. Tisočglave mase so valovale po zagrebških ulicah prepevaje hrvatske domorodne pes* mi, vzklikaie hrvatski republiki in Stjepanu Radiću. Ženske povorke so stopale tako nobožno in pevalo tako zaneseno, kakor da bi se podajale na božjo pot. Srliaki in se* ljakinje v pestrih narodnih nošah s karak* terističnimi belimi hlačami in pisanimi jo* piči. Pri povorkah je sodelovalo do deset godb, ki so neprestano svirale sokolsko ko* račnico, »Lepo našo domovino«, »Hej Slo* vani« in druge koračnice. Skoro točno ob 11. je bil ves trg natrpan od tisoč«*lavih množic. V tem času se je pojavil na tribuni, zasenčeni od zastav poedinh društev, v ce* lem do 80 zastav, predsednik HRSS Stje* pan Radič, ki so ga množice burno aklami* rale. Za shod je zavladalo tudi v beograd* skih krogih izredno zanimanje ter je iz Beo* grada prispel v Zagreb poseben vlak z no* vinarji in politiki. Notranji minister je iz* dal posebno stroge odredbe za vzdrževanje javnega reda. Tekom zbora in -popoldne ni prišlo nikjer do spopada. V bližini nrostora ni bilo živega redarja, le na križiščih je stal no en osedlan konjenik, ki je vodil promet. Zbor je bil predvsem manifestacija Tekom govorov ni vladalo posebno navdušenje. Po pozdravnih govorih in po govorih Stjenana Radića so se redno odpevale narodne him* nc in koračnice. RADIČEVI GOVORI niso učinkovali kakor običajno. Temu je predvsem kriva njihova zet o umerjena vse* bina in mestoma se je videlo, da ie Radič izbirel in tehtal besede, očitno pod vplivom vlad ine pa ultimata in pa nevarnosti, v kas teri se je nahajala njegova stranka prejšnji dan. ko je morala snrejeti ultimat po vstopu v vlado. Sicer pa si je Radić privoščil dina* stijo. kakor običajno, imenujoc jo med dni* 0im »spletko«, republiko na pravico! S svo* jimi govori je izknšal ublažiti svoj vstop v vTido. Med drugim govorom pa se jc opa* žilo. di je seljaški narod poslušal njegova izvajanja, sila razmetana in miselno povsem neenotna, le pasivno in ni skoro niti enkrat aplavdiral predsednikovim izvaianiem. Poli* tični učinek govorov je bil minimalen. Liud* svo se ni užgalo in navduševalo, ves shod ie pojmovalo kot pohod v praznično mesto in kot ljudsko manifestacijo hrvatske soli* darnosti. Zanimivo ie bilo gledati zastave. Vsekakor je sedanja situacija i za Radiće^'o stranko i za Davidovićevo vlado sila značilna. Prva mora dozdevno odnehati, druga pa urgirati gotove politične pomirljive, enolične in jasne tendence naše notranje politike. Davi-dovićeva vlada zadobiva na ta način konture, če tudi prisilnega jasnega hotenja: Pavidovićeva vlada stavlja Radiću vprašanja, zahteve in ultimatume in to pomeni vspričo njene dosedanie državnopolitično. absolutno nejasne in neopredeljene politike velik korak naprej! ki so nosile slike Matere Božje in drugih svetnikov, pod slikami pa zlate natiske »2i* vio hrvatska republika in seljaška sloga«, »Živela republika« itd. Kmalu po 11. uri je otvoril shod pod* predsednik HRSS dr. Maček s sledečim nagovorom: »Hrvatski seljaški bratje, dragi Hrvati t NajjaČja sila na vsem svetu je ljudska mi* sel, zlasti če je ta misel svobodna in pravic* na. Svobodni in pravični misli ne more ško* dovati niti puška, niti sablja, niti temnica, ker vemo, da je človek svoboden tudi v temnici. Hvala dragemu Bogu, da je navdih* nil hrvatski narod z duhom svobode in pra* vične misli, kajti v tem duhu je sigurnost in pobeda vseh naših teženj. V politični borbi lahko rabi narod duhovna sredstva in sredstva sile. Sredstvo sile lahko zmagajo, pa so tudi lahko premagana, dočim vedno zmagajo sredstva svobodne, neustrašene in pravične misli. Bratje seljaki. vi vidite, da postaja naša hrvatska, republikanska in se* Ijaška misel čedalje močnejša, dokler ne pobedi na celi črti. Zato nadaljujmo, dra* gi seljaški bratje, svojo borbo z obemi sred* stvi do popolne pobede.« Nato je podal dr. Maček besede pred* sedniku HRSS, STJEPANU RADIĆU, ki je burno pozdravljen začel svoj govor nastopno: »Veličasten hrvatski zbor! Hvalien Bog, živela republika! Hrvatski seljaški narod, bratje, delavci, gospodje meščani! Krasno je vreme in lepe glasove ^am morem javiti. Enega iz velike daljine, drugega iz manjše daljine. Oboji nam prinašajo, kar najbolj potrebujemo: mir, svobodo in pravice. (Ta* ko je!). Najbolj prosvitljen, svoboden in bogat narod na svetu, Angleži, so danes najbolj mirotvorni. Imajo delavsko vlado, ki nima v parlamentu v domači politiki ve* Čine. pač pa enodušnost v pogledu zunanje politike, kjer zagovarjajo enoglasno pači* fistično in miroljubno politiko Evrope. — Predsednik velike Britanije, Macdonald, je pred nevi govoril v Ženevi skoro na las ta* ko, kakor govorimo mi in pišemo že 20 let. Macdonald je dejal v Ženevi tudi besedo, ki je naslovljena tudi na male narode. K sreči se te besede ne tičejo nas, marveč na* Ših sosedov in deloma tudi bratov Srbov: Naj pazijo voditelji malih narodov, da ne povzročajo novih spopadov. V slučaju spo* padov ne bodo pomagale pogodbe prav ni* česar in bodo propadli. Vidite, to je tisto, kar vam govorim že 25 let. Velika, bogata, prosvitljena, svobodna Britanija je sklenila z Rusijo pogodbo poštenega prijateljstva, ki je bogata samo v prirodi, z Rusijo, ki je svobodna na svoj način, revolucijonarno svobodna, z Rusijo, ki ima začrtano novo pot, ki je nihče ne more razumeti, ako je ni videl na lastne oči. Vidite, to je drugi dobri glas. Najbogatejša in najmočnejša država, ki ima najstarejši in najveličast* veni parlament, se je dogovorila z ogrom* nim republikanskim savezom, ki utrinia nove poti in vidike vsemu svetu. S to zvezo se odpirajo nove poti dela, a kjer delajo, ne kradejo, ne odvzemajo, tam ustvarjajo. Vidite, to sta storila dva človeka, zato jima kličem: »Živelj!« (Burni aplavzi.) Ta spo* razum ne bi veljal veliko, da ni v Franciji padla malitaristična vlada. Batinaši in radia kali so pisali, da so se v Franciji pojavili novi muzikanti, da na ie ostala stara mu* zika. Zmotili so se. V Franciji se ustanav* Ija močna seliaška stranka v zvezi z delav* sko stranko Današnja vlada na Francoskem pa je poštena, recimo tako, kakor so naši Zajedničarji. Ta vlada čuti. da Francoz no* ee vojne, zato ji kličem: »Živela! Živela!«. Vidite, trije veliki narodi, angleški, ruski, francoski so prišli skupaj, mali narodi pa so ostali bedasti, kakor so bili pred vojno. Istodobno s to veliko izpremembo se Je hvala Bogu tudi med nami izvršila izpre* memba. Dobili smo pošteno, ustavno in par* lamentarno vlado mesto vlade lopovov — žalostno je, da se to mora reči — vlado na* silnežev (doli ž njimi!)- RADIČ O VLADI L. DAVIDOVIMA. Vlada g. Davidoviča ni seljaška, ni fe* deralistična. ni naravno republikanska, ni naša v smistu našega programa, ali je naša v smistu evropske demokracije in evropske* ga parlamentarizma. Hrvatsko narodno za* sfopništvo je na včerajšnji seji sklenilo, đa stopi v vlado in da ji da svojo pomoč zato, da se izvede tisti mati program, ki ga ima. Ta program ie kratek, pošten. Bratje, mi smo tako srečni, da nam teh stvari ni treba tolmačiti. Med vami so biti ljudje, ki so mislili, da je naš predsednik predober in da bi se moralo nastopiti s šako in z motiko. Jaz se ne bojim ničesar, kakor tudi vi (!). Mi smo nedorastli. Mi smo danes narod v polnem smislu besede in ker smo narod za* sledu jemo svetovno politiko toliko, da ji razumemo poti. Dvigniti moramo svoj glas, kadar je potreba. Mi Hrvati smo videli že deset takih mirotvornih velikih kongresov. Sestali so se delegati, zastopniki, interpar* Iamentarci (to je dolga beseda). Niso go* vorib" bedasto, lepo cifrasto, potem so se dobro najedli in napili in ponoči na vse mo* goče načine zabavali. Ko so sc pa vrnili do* mov, ni od vsega tega bilo ničesar. Drugo j pa je, kadar ves narod, kakor naš hrvatski I narod vstane in reče: Mi nočemo vojne, mi ne damo vojne, mi nočemo militaristične vlade. Čim opazimo, da gre sedanja vlada po poti prejšnje, je ne bomo držali niti pet minut. Mi vemo, da so naši sosedi še nori, t da potrebujemo obrane, ali mi vemo tudi, da so Srbi junaki in da Hrvati niso — stre* hopetci. fTako jc!) Mi vemo. da smo pred leti ležali v rovih, vemo tudi, da moremo v obrambo naših skupnih meja postaviti 5* milijonsko armado, ki ji nihče ne bo dora* ste?. Zato smatramo, da je edveč vsako rožljanje s sabljo. Mi smatramo za zločin, da se najde poveljnik, kakor se je neki dan dogodilo v Travniku, ko je stopit pred na* rod. mu postavil bajonete ped vrat. ukazu* joč mu, naj kliče »Živio Radič, živeta repu* bitka.'« To ne bomo trpeli. Sablja spada v vojašnico in na vežbališče in jo bomo rabili, kadar nas bo zvala domovina, v notranjem žvljenju naj vlada plug, pero, knjiga in svobodna beseda. Kjer se tu pojavi sablja, na stran ž njo. (Doli.) Če ne bo poslušata, jo bomo zlomili. (Tako je H Demokracija jc dobra in minister postane lahko tudi gene* ral, ako je dober in pravičen človek, kakor danes. Ni črnorokec, ni belorokec. ne peča se s politiko, je hraber in se drži svojega poklica. Toda v zanadr.i Evropi je čudno, ako sedi v ministrst\m general, ki ni posta* nec. Vidite, takih stvari je mnogo. V novo vlado so vstopili vsi, ki so za sporazum. Ta pa ni gulaš, ki se naroči za deset minut. Spo* razum je mučna stvar. Ustvarja s z medse* bojnim zaupanjem, ki pa ni mogoče, kjer se odvrema. krade in preganja. Glejte, pod novo vlado se v mnogih kraiih ni prav nič popravilo. To bomo očistili šele mi V seljaški državi. Storiti moramo, da lahko stopimo k Srbom, oni pa k nam. da lahko brez cigan* skega posredovania in cinarenja kot bratje govorimo med sabo. To bomo storili. Prvič odkar živi srbski narod, so si najboljši si* novi moško pogledali v oči. Kdor mrzi med Hrvati Srbe in kdor med Srbi Hrvate, ven ž njim! Z mržnjo se ne dela sporazum. — Kdor se med Hrvati boji Srbov in kdor med Srbi Hrvatov, ie strahopetec, ki ni zmožen sporazuma. Sporazum mora biti temeljito in pošteno delo! Dragi bratje! Vi vidite, da smo mi prvič v svoiem glavnem mestu po* polnoma svobodni. Na znotraj smo bili ved* no svobodni, tudi tedaj, ko so nas prega* njali orožniki in vojska. Mi ne poznamo strahu, ker se ogibamo neumnosti. Govoril sem — zapomnite si dobro — da si moramo sporpzum s $rbi izvojevati. V svoje šake so dobili vse, nekoliko s srečo, nekoliko s prijateljstvom, nekoliko iz neumnosti, nekaj pa iz lopovščine naše gospode. Kdor drži v šaki. ta ne izpusti, osobito, ako je volk. Prej so bili na vladi volkovi tudi napram srbskemu narodu. Ta narod je sedaj še bolj vesel, nego mi in pozdravlja novo vlado, radi tega se ne bomo bojevali z nikomur, a najmanj s Hrvati (!). Mi mali r.arod pra* vlmo. da je bila potrebna ruska revolucija. Hvala Bosu. da je ne potrebujemo. In vi* dite: s takim širokim pogledom in z našim starim hrvatskim pošteniem, z novimi me* jami, ki se širijo od Italiie in z junaštvom, ki je največje, kadar sedi v glavi pamet in ne liter žganja, stoiimo trdno in poslušamo pove glasove in jih razumevamo. Novo po* litiko, ki smo jo začeli med svetovno voj* no. pa utrjujemo in spravljamo v sklad s oolitiko najboljših sinov srbskega naroda. O tem vam bom govoril v drugem govoru, let bo nekoliko krajši. Sedaj pa moi pozdrav, ne vam, pač pa tistim, ki čuvaio doma h\n* r*o. hrvatski, republikanski. seliašH pozdrav! Živio seliaški narod!« (Burni vzkliki in pio* skanje. Godba intonira »Lepo našo domo* vino«.) POZDRAV IZ POKRAJINE. Za Radićem je pozdravil skupščino ra« loženja med hrvatskimi ljudskimi masami. Te mase so povsod vsklikale: »Živela republika!«. Listi danes ugotavljajo, da so te mase ostentativno nastopale proti zakonu. Pred dnevi je notrar-nji minister privolil, da se smejo pri raznih prireditvah nositi narodno zastave, vendar to zastave ne smejo imeti nikakih napisov, ki bi žalili sedamo mo-narhistično državno ureditev. Vsi po-serniki zagrebškega shoda soglasno konstatiralo, da je bilo opažat! na mnogoštevilnih hrvatskih zastavah napise, ki kršijo zakonito odredbo notranjega ministra, ker so ti napisi bili naperjeni proti monarhiii. Vsi udeleženci iz Beo- okoli poldne. Ministrski predsednik Ljuba Da vid o vić je Po prvem poročilu, da je bil Radičev govor umerjen in neagre-siven. izjavil novinarjem: »Vse je dobro! Prejel sem iz Zagreba poročilo, da je bil Radičev govor poln dobre volje za iskren sporazum!« Politični krogi so različno komentirali nepričakovani preokret v taktiki HRSS napram vladi. Nekateri naglaša-k>, da je bil Stjepan Radić direktno stavljen pred dilemo: »Ali v vlado ali v zapor?« V tem smislu je bila tudi intervencija dr. Korošca pri Radiču, ki ga je končno pregovoril, da je privolil v vladin načrt, da HRSS aktivno sodeluje pri vladnih poslih in prevzame parlamentarno soodgovornost. — Beograd, 15. septembra. (Izv.) Dopoldne je vladala povsod nervoenost in napeto zanimanje za rezultate radl-čevske skupščine in za Radičev *ovor. Uredništva listov in predsedstvo vlade so bila direktno bombardirana z vprašanji, kak je položaj v Zagrebu in kaj je prinesla zagrebška skupščina. Uredništva nekaterih listov so javila prve vesti o vzornem redu, ki vlada ves čas v mestu in na zborovanju, da je zborovanje poteklo popolnoma mirno brez vsakih večjih demonstracij in da je Radičev govor napravil na vse vodilne kroge najugodnejši vtis. Posamni -tj Beogradu bivajoči ministri so izražali ravno tako svoje zadovoljstvo nad Ra-dičevim govorom. Zvečer so posebne izdaje listov javile rezultate skupščine in vsebino Ra-dičevega govora. Množica se je kar trgala za te izdaje. Splošno pozornost je tudi vzbudilo med prebivalstvom poročilo o manifestacijah, prirejenih srbijanskim zastopnikom, in dejstvo, da je zbor odločno zahteval sporazum med Srbi in Hrvati. Prihodnje dni prispe v Beograd posebna delegacija poslancev HRSS, ki prično pogajanja z vodilnimi faktorji glede vstopa radičevcev v vlado. V vladinih krogih zatrjujejo, da se bo mirnim potom dosegel sporazum in da zahtevajo radičevcl 3 do 5 ministrskih sedežev. Prevzeti nameravajo ministrstvo za šume in rude, ministrstvo za narodno zdravje, ministrstvo za socijalno politiko ter ministrstvo pošte in brzojava. Poslanca dr. Vladimir Maček in Iv. rVedavec prispeta v dveh dneh iz Zagreba, da vodita razgovore rekonstrukcije vlade. Kino Ideal predvaja od peadeljka 15. do v5?673i 17. 1. za. dramo Po!ff!šne vesti. T Grozota indijskega oceana v štirih dejanjih. V glavni vlogi znani Hans Mierendorf in Assunta Ava-lun. Krasni naravni posnetki, boj ladij z morskimi valovi. Presenečenje za presenečenjem. 5915 se Tudi mi konstatiramo: 1. da ljubljanski marijanski kongres ni imel z verskim čutom in moralnim preporodom slovenskega ljudstva prav nič opraviti, ker je cerkvena gospoda zbobnala množice kmetskih trpinov samo zato, da bi manifestirala za klerikalno politiko. — Kristus v svojem skromnem in vzornem življenju po krščanskih načelih ni nikoli zahteval, naj mu poljubljajo roko, kakor je storil visoki cerkveni dostojanstvenik v Ljubl>ani. Vera ni istovetna s pasjo pokorščino in petolizništvom ubogega ljudstva, ki mu ponujajo eminence namesto prave duhovne hrane in moralne opore roko in rob svilenega plašča, naj ga Poljublja kakor ubogi Lazar bogatl-nove nose. 2. Da je višek nesramnosti zahtevati od naprednega lista, naj podpira tako nemoralno in v strogem pomenu besede naravnost proti versko komedijo ter priobčuje program ali prošnjo za izobešenje zastav. Kdaj je »Slovenec« priobčil kak program sokolske ali druge napredne prireditve? Kdaj ie pozival svoje somišljenike, naj razobesijo zastave, če je šlo za narodno stvar? Nam se zdi, da ^ride veflik val verskega gibanja čez Evropo. Ali ta val odnese najprej tiste farizeje, ki so oskrunili Kristusovo svetišče pravega verskega čuta in moralnega življenja po njegovih zapovedih. = Dr. Korošec v Ljubljani. V soboto zvečer ;e odpotoval prosvetni minister dr. Korošec iz Beograda v Zagreb in Ljubljano. Včeraj je posetil ljubljansko univerzo, kjer so se mu morali pokloniti vsi aktivni vseučiliški profesorji. = Odhod vojvode Stepanovića. V soboto zvečer je vojvoda Stepanovlć odpotoval v Čačak. Proces proti Alojziju Jerančiču. Ogi Iromen naval občinstva. Danes se je pričel s tako veliko napetostjo pričakovani procest proti Alojziju Jerančiču, obtoženemu umora, izvršenega na Faniki Petkovšek. 2e ob zgodnjih dopoldanskih urah pred pričet-kom razprave so se zbrale pred justič-no palačo goste skupine ljudi, ki so Želeli poslušati potek razprave. Predsedstvo deželnega sodišča ie razdalo vse razpoložljive vstopnice že v soboto !n je marsikdo moral žalostno oditi izpred sodišča, kamor je bila postavljena močna policijska straža. Občinstvo pa je tudi po otvoritvi naravnost drlo v dvorano, da bi zasedlo sedeže in tako ko-modno moglo slediti razpravi. Porotni senat je sestavljen tako-Ie: predsednik višji sodni svetnik dr. M o -d i c, votanta sodni svetnik Janša in okrajni sodnik Kralj. Obtožnico zastopa prvi državni pravdnik D omenlco, zagovornik je dr. Viljem K r e j č i, ČITANJE OBTOŽNICE. Po končanih formalnostih se je pričelo Čitanje zelo obširne obtožnice: Obtožnica. Alojzij Jerančič, rojen 26. oktobra 1904 t Ljubljani tn tja pristojen, rimsko katoliške vere, samskega stanu, trgovski praktikant v Ljubljani, Karlovška cesta 8, že kaznovan, ne obtožuje, da je dne 31. marca 1924 v Ljubljani Frančiško Petkovškovo v namenu jo usmrtiti z revolverjem, ustrelil skozi levo nadlafket in skozi prsa In ji prestrelil obe pljuči tam, kjer stopijo vanje glavne žile in je krogla izstopila na levi strani prs, vsled Cesar je na notranji izkrvavitvl v nekaj minutah umrla. S tem je zakrivil hudodelstvo umora po §5 134— 135, točka 4 k. z. in naj se kaznuje po §§ 186, 52 II. odstavek k. z. RAZLOGI. Obdolženec Alojzij Jerančič se je seznanil s pokojno Frančiško Petkovškovo v zadnji tretjini meseca februarja i. 1924 v kina »Matica«, kjer je bila pokojnica blagajnifiarka. Ko se je dne 6. marca ti. otvoril kino »Tivoli« je pokojnica nastopila službo blagajničarke tam. Osumljenec Jo Je ponovno spremljal po večernih predstavah domov na Vodovodno cesto in Jo Je včasih hodil čakat tudi po dnevi v bližino njenega doma. Ob neki priliki sta sla tudi skupaj v gledališče In je takrat najel avtomobil ter jo odpeljal zvečer domov. Pokojnica je imela osumljenca čim dalje bolj rada in je odklanjala druge mladeniče, ki so se ji dobrikmli. Pri načinu svoje službe ln ker je balo lepo dekle, vljudna in ljubezniva ter milega značaja. Je Imela namreč obilo častilcev, vendar pa ni pokojnica nikdar omenila, da bi ji kdo pretil ali da bi Jo kdo sovražil, dasi J« bila zaupljiva ln je vse svoje skrivnosti zaupala svoji prijateljici Frančiški Jerebovi. Z obdolžencem sta si (pogostoje todi dopisovala piana ljubezenskega enačaja ln Je njun vzajemni odnolaj tekom marca napredoval. Prišlo je do poljubovanja in koncem meseca ste ee začela tikati. V ostalem pa al bilo znakov, ki bi kazali na ljubosumnost enega ali dragega. Tako Je usodnega večera, dne 81. mar. ca, ko je te imel domenjeno s pokojnice, da jo pride po predstavi čakat pred Uno, imel preje ob tričetrt na osem zvečer sestanek do devete ure z drugim dekletom in je isto spremljal do njenega doma. To de. kle mu je bilo s pismom dne 28. marca očitalo, da ima Petkovškovo, a Jerančič ji Je ie sedaj zagotavljal, da ni res in da ima samo jajo rad. Nato je Bel obdolženec Čakat takoj pred kino še Petkovškovo. Istotako je usodnega večera prišla pokojno tudi čakat njena prijate'jica Frančiška Jerebova in sta res obe odSll skurpaj iz kina ob pol 22, url Ta večer js bila Petkovškova še bolj vesela, kakor po navadi. Naslednjega dne je imela namreč god in se je veselila, da ji bo obdolženec kaj podaril. Tudi je isti večer dobila p^ačo 8600 kron ln je še prijateljici omenila, da mora denar dobro spraviti v ročno torbico, da jI ga kdo ne ukrade. Ko sta naredili na poti iz kina kakih 10 korakov proti mestu, je izza drevesa pristopil k njima obdolženec, nakar so sil vsi skupno proti pošti, Jerančič v sredi. Med potjo je obdolženec Petkovškovo molče opazoval. Pred glavno pošto se je Jere. bova ločila, dočlm sta obdolženec ln Petkovškova se podala peš po Dunajski cesti v smeri ven iz mesta proti pokojnlčlnem domu. Sla sta tesno drug ob drugem in je med pogovorom v bližini Kačičeve gostilne, že blizu Vodovodne ceste, Petkovškova smeje omenila: »Kaj, kaj, ali rea danes!« Z Dunajske ceste sta krenila na levo na Vodovodno cesto in šla mimo električnih svetilk. Te stoje na desni strani ceste in sicer prva pri razpotju ob Dunajski cesti, druga dobrih 105 korakov od prve, nekoliko bliže mesta računano itd. 174 korakov dalje od četrte svetilke se odcepi od Vodovodne ceste na levo pot, ki vodi v državno jamo za gramoz. Kakih dvajset korakov severno od mesta, kjer se ta pot loči od Vodvodne ceste, ata se obdolženec in Petkovškova ustavila. Dospela sta bila do tistega mesta, v katerega višini so našli na pobočju drugo jutro Petkovškovo umorjeno. Tu ju Je priča Anton De?!, man, ki je prihajal iz mesta domov, ob 23. uri 15 minut, dobro videl. Petkovškovo je že od prej poznal, v njenem spremljevalcu pa pri konfrontaciji obdolženca Jeran-člča nedvomno ugotovil. Osumljenec nI govoril na glas, pač pa se je glasno smejala Petkovškova. Dečman je slišal njen smeh še do 168 korakov severneje ob cesti stoječe Suhodolčeve hiše. Kratko potem, bilo je takoj po en četrt na 24 aro in kvečjemu 6 do 8 minut po času, ko Je bilo smejanje Petkovškove slišati, ao ljudj« v okolici alL šali nekje pri mestu dogodka strel ln nato obupen ženski krik. Kratko nato so iz barake, ki je oddaljena 5 korakov od mesta trupla, videli na pobočju jame ležeče telo, kakor se je našlo naslednjega jutra. To je bilo truplo Frančiške Petkovškove. Mrlič Je bil oropan vsega denarja, ki ga je imela pokojnica prejšnji večer še v torbici Ta dejanski stan je izkazan po številnih pričah, posebno po pokojnični prijateljici Jerebovi, Antonu Dečmaau, Ivanu Ofen-tavšku, ugotovitvah komisije, mestnem ogledu in deloma po osumljenčevem pri. znanju. Za obdolženčevo krivdo sicer ne obstoji neposreden dokaz toda okolnosti slučaja in sam nemogoči obdolženčev lagovor gs obremenjujejo v tej meri, da postoji utemeljen sum. da je Petkovškovo moral edino le obdolženec umoriti. Za njegovo krivdo govori predvsem obdolženčev značaj na splošno in njegovi odnosa jI napram dekletom, posebno napram pokojnici. Obdolženec, ki je elcer zelo Inteligenten mladenič, je bil le kot 16 letni dečko a sodbo tukaiujega porotnega sodišča dne 15. XII. 1920 obsojen na eno leto težke ječe radi hudodelstva tatvine. Ze takrat je dve uri dejanje tajil in se ud al šele pod težo nepobitnih dokazov, ko je videl, da je prišel na dan njegov sicer zvito zamišljen namen, zvrniti krivdo na neznane tujce. S to izkušnjo in nadaljnimi, v družbi z zaporniki pridobljenimi izkušnjami js obdolženec »ostal previđen, molčeč,, samo. svoj, zakrknjen, ciničen in brezobziren. Prijatelji in tovariši ga slikajo kot odločnega človeka, aamoljubneja in samozav nega, ki js v stanju izvršiti, kar hoče. Imel je več deklet ob istem času in se je ob priliki izrazi1., da se ne more Idealno zaljubiti, ker so ga ženske Izučile. Vse to govori pri še ne 20 letnemu mladeniču za pokvarjenoat in zmožnost, da brezsrčno izvrši tuđi tako hudodelstvo kot je predmetno. Njegovemu samoljubju je prijalo, mešati dekleta in je za vsa'co ceno bil pripravljen zadovoljiti to saruoljubje. Obnašal se Je napram dekletom cinično: »Cak hudič, ti bom še pokazal«, je dejal ob priliki, ko Je pisal neko ljubavno pi«mo. Tudi napram pokojnici ga ni vezalo nobeno pravo čuftvo. Drugi, -mnogokrat celo naprošeui ljudje so v noči spremljali dekle do njenega doma. Obdolženec pa jo jo pul 5 minut preje v temi samo bodiri lomov. To je bila svoje vrste ljubezen z gotovimi cilji. Pri aretaciji in konfrontaciji z mrti 3 se je obnašal previdno in brezsrčno kot bi bila to neznanka. Za obdolženčevo krivdo na!alj3 govor' po pričah dokazani potek usod lega ve, ra. Da je ravno obdolženec bil tisti, ki g videl Anton Dečman kratko pro\l ttre.om, je z ozirom na to, kar priznava obdolženec, nesporno. Toda Dečmanova trditev gleda mesta ln časa v zvezi z ugotovitvami na mrtvi in lega telesa ter njenih predmetov dokazu, jejo tudi, da nI mogel biti storilec nihče drugi kot obdolženec. Roparski umor aii sploh po tretji osebi izključuje 2 da na umorjenki ni bilo nobenih znakov nasilstva ali borbe; da, celo koščka čokolade, ki ji ga je podaril obdolJtaoc malo preje. Tudi Je še po 11. url Franc Frosen slišal vesel smeh pokojnice pri jam!. Pokojnica bi prav gotovo z nikomur he b*la šla niti za korak po pešpoti po pobočju doli v Jamo, razun z obdolžencem, ki ^a je imela edinega rada. Da pa Je morala narediti prostovoljno onih par korakov na m^=*«->, kjer Je bila ustreljena, kaže pomanjkaaje vsakega nasilstva na obleki, še bolj pa dejstvo, da je še do zadnjega tr^notka rjir. no jedla čokolado. Da se pa po strelu ni niti za korak premaknila, marveč takoj padla, dokazuje pod njo najdena čokolada. Pokojnica se je pač že tudi jeznemu obdolžencu kar naprej nagajivo smejala, ne je-majoč pretenj resno. Obdolženec sicer trdovratno taji svojo navzočnost v nsposredni bližini mesta In skuša preložiti čas ločitve za 20 minut nazaj; ravnotako skuša tudi prenesti mesto ločitve na točko, ca 250 korakov bliže proti Ljubljani, da tako dokaže svoj alibi. In da, kakor trdi, pojasni, zakaj je mogel proti domu že 5 minut čez pol 12. uro, v pol uri kot normalnem času za pot domov. Sleda mesta, na katerem je kramljal s pokojnico, trdi, da ni šel dalje kot do ograje pri Transformatorju ln sicer, da je stal tam pri brzojavnemu drogu, na katerem je tretja električna svetilka od Dunajske ceste sem. Trdi, da sta se s pokojnico razšla ca. 5 minut pred 11. uro pri Ljubljani bližnjem vogalu Transformatorja in da je na razcestju pri Dunajski cesti ru-svoji uri ugotovil, da manjka še štiri minute do 11. Nato pa da je odšel z navadnim korakom po Dunajski cesti domov ln da je. ko se je nahajal v sredini med mitnico in gostilno Kačičevo, slišal strel. Neglede na to, da je obdolžencev zago. vor, v kolikor trdi, da je stal s Petkovškovo za Transformatorjem ne pa pri jami za gramoz, zanesljivo ovržen po izpovedbi priče Antona Dečmana, je obdolženčeva obrazložba glede časa in mesta ločitve ter mesta ln časa slišanega strela nevzdržljl. va, ker se ne strinja z ugotovljenimi razdaljami. Obdolženec trdi, da ga je Petkovškova spremljala do Ljubljani bližnjega vogala pri Transformatorju. Iz razdalj pa se da ugotoviti, da je za prehojo od mesta ločitve do mesta slišanega strela potrebno manj časa, kakor za prehojo od mesta ločitve pa do mesta umora. Iz tega sledi, da bi moral biti na Petkovškovo oddan strel že mnogo pred mestom, kjer je bila najdena mrtva. Temu nasprotuje dejstvo, da pokojnica ni naredila od mesta oddanega strela nobenega koraka naprej, saj je imela pod se. boj kos čokolade, ki ga je do strela mirno Jedla. Tudi ni mogla storiti korakov po strmem pobočju v jamo, še manj se tja' prevaliti, ker so jo našli drugo Jutro še z nepovaljeno obleko. Pa tudi prebivalci Ofentavškove koče v jami so slišali strel tam, kjer je bila najdena mrtva. Bežala pokojnica ni pred nikomur, saj bi bili slišali ljudjs v hišici v Jami, kake klice na pomoč, kajti Clglaričeva ni spala. Na nagli roparski naipad in umor po tretji roki ne kaže nobena sled, pač pa položaj mrliča na strmem pobočju, dalje okolnost, da je bila Petkovškova ustreljena Iz neposredne bližine, lega glavnika, klobuka in končno ono malo pokojničnih stopinj (pet), na pobočju ki vodi v smeri od mesta, kjer Je ležalo truplo, kažejo, da se je morilec moral muditi s svojo žrtvijo relativno precej časa v neposredni bližini mesta umora, pred-no je oddal strel. To sklepanje podpira izpoved priče Franca Proienea, ki js še kratko pred strelom slišal pri Jami veselo smejanje. Klobuk pokojnice je namreč ležal nad 20 korakov preč v Jami. Pokojnica je morala torej sama prostovoljno stopiti po pobočju doli. ker na pokojnici ni bilo nit! madežev, ki bi jih sicer morala dobiti na blatnem vlažnem pobočju, niti zmečkane obleke. Pri tem položaju si ni mogoče okolnosti, kako je prišla pokojnica od mesta ločitve do mesta umora, Idoč v smeri proti domu, se tam še razgovarjala t domnevnim drugim storilcem in prišla ponoči globoko na pobočje ter tam celo koraksla — drugače razlagati kakor tako, da bi bila marala od mesta ločitve proti jami na vso moč hiteti. Le tako bi namreč bilo mogoče, da bi obdolženec pri navadni hoji za-mogel slišati strel na mestu, od katerega je od mesta ločitve razdalja manjša kakor pa ona razdalja, ki jo Je morala prehoditi pokojnica od mesta ločitve do mesta umo- Stev. 211. Glede gore navedenega pa ni razloga se trditev, da je bila pokojnica pred, kom bežala. Pričevanje Franca Prosenca jsJho trditev izključuje. Tudi bi se, ako bi bil Petkovškovo kdo nenadoma napadel ln ustrelil z ozirom na razdalji, ki sta jih morala v drugi smeri prehoditi, namreč obdolženec, da pride do mesta, kjer je sli&al strel, pokojnica pa do mesta umora — umor moral zgoditi na mestu, ki bi ležal bliže Ljubljane, se predno se pride do jame, v kateri Je bilo truplo. Z ozirom na navedeno Je torej izključno, da bi bil mogel obdolženec slišati strel na onem mestu, kakor on zatrjuje. Njegov tozadevni zagovor je Izmišljen. Obdolženec sploh po dejanju ni sel domov po Vodovodni cesti, ker bi ga moral sicer vsled strela opozorjeni vojak pri častniškem poslopju vojašnice, odnosno mltnlčar opaziti. Kajti ti ljudje so bili a ozirom na strel le pozorne j ši. Sel je čez njive mimo hranllničnih hiš in prišel pri Kačiču na Dunajsko cesto, ker Je jasno, da se je moral vsled strela bati, da pridejo ljudje od Dunajske ceste sem. Na tem pote je tudi prav lahko odvrgel revolver. Da pa je bil obdolženi Jerančič pri omenjeni gramozni jami a pokojnlco, je povedala priča Dečman, ki je določno označil mesto, kjer je oba videl t. j. ca. 22 ko. rakov od mesta umora proti Ljubljani. Istotako gre tudi glede časa popolna vera tej priči. Priča je 5 minut pred 11. uro bil pri Južnem kolodvoru. Pogledal Je na uro, ki je najzanesljivejša. Priča kot domačin in sosed pokojnice pozna ob cesti ta kor e-koč vsak kamen tudi ponoči. On trdi vse določno. Njegove trditve so, v kolikor so ee dale primerjati z drugimi izpovedba-mi in dejstvi, z vsem v skladu. Dasi je priča tega večera domov- tekel, ker Je treniral, je čas, ugotovljen po njegovi domači url v presenetljivem skladu i ugotovitvami ls izpovedb obeh stražečih vojakov bili. nje vojašnice, kakor tudi z ugotovitvami kasarniške ure. Priča je točno vedel pove* dati, da je gorela usodne noči le ena ls. med štirih svetilk in posebno tudi njegova trditev, da Je gorela ravno 2. svetilka, potrjena po priči Jos. Oražmi. Priča Je videl in spoznal Petkovškovo, ki je stala z osumljencem. Petkovškovo je spoznal po smehu, ki ga Je slišal še do Suhadolčevih ln si Je vse to zapomnil. Ognil se je v krogu obema na cesto in se tudi obdolženec na to okolnost spominja. Vsled tega glede Identitete osumljenca s spremljevalcem Petkovškove ne more biti spora. Priča je celo to videl, t katero smer sta bila oba obrnjena ter je za nočni čas presenetljivo dobro opisal osumljenca. Če bi bil osumljenčev zasovor glede časa in mesta ločitve resničen, bi moral priče Dečman z ozirom na svojo hitro hojo Jerančfča srečati nekje med Kačičem ln Sv. Krištofom. Pa tudi družbo dam In gospodov, ki Je šla proti Linhartovi ulici, hI moral priča prehiteti. Ker pa priča te družbe ni prehitel, ker dejansko tudi ni mogel, ker družba do 11. ure ni bila prišla niti do rampe, se pokaže takoj nevzdržuost obdolženčevega zagovora. Obdolženec Je očlvidno takrat, ko Je prlbežal na Dunajsko costo okoli £$12. ure videl že od Kačiča premikanje vlaka, ki je tudi na to oddaljenost dobro videti ln celo slišati, katero premikanje je trajalo po izpovedbl prič okoli yK ure. Tudi družbo je gotovo videl stati pri Linhartovi ulici in se je lahko izognil, da ga ni videla. Naprej Je moral obdolženec iti z vso hitrostjo, da je mogel priti domov ob tri četrt na 12. čas, ki ga navajajo druge priče, ni ugotovljen, ker Je preteklo več časa, kakor oni trdijo. Kar se tiče dejstva, da ni dognano, da M bil osumljenec kedaj Imel revolver, je to za trditev, da ga je imel ono noč, brezpredmetno. Obdolženec je znal pač revolver skriti. Tudi rabiti ga je znal, saj je že kot tretješolec ž njim streljal. Obdolženi Jerančič je hotel vsekakor ono noč dobiti Petkovškovo za spolno občevanje. Za to govori to, kar Je v tem pogledu izjavljal raznim osebom. Tako je pripovedoval Dragotin češnovar, da mu je obdolženec izjavil: »če je ne bom danes dobil, jo bom ustrelil.« Kot priča zaslišan Je češnovar te besede sicer zanikal, potrdil pa Je, da mu Je obdolženec dopoldne pred umorom dejal, da Ima zvečer sestanek, da ga prihodnji dan ne bo v šolo ln pristavil: »Danes bo še luštno.« — Pri drugi prilik* se Je obdolženec izrazil napram Cvetki Zadelovi, da hoče, da se mu Petkovškova še pred rojstnim dnevom uda. Obdolženec Je zato šel istega dne popoldne, torej malo ur pred umorom, na Vodo" vodno cesto, da si ogleda položaj In je Izbral gramozno Jamo za kraj svojih ciljev. Zato tudi trdovratno zanika, da bi bil Istega dne popoldne zunaj, dasi ga je takrat več prič videlo na Vodovodni cesti in Je bila pokojnica sama dvema pričama izjavila, da Jo čaka Jerančič na cesti. Obdolženec Je po dolgem prigovarjanju Petkovškovo, ki mu ni hotela biti takoj uslužna, brezdušno ustrelil, ker se je pač čutil razžaljenega in je v svojem brezobzirnem samoljublju veselo smejanje Petkovškove smatral za zasmeb. Nato je odvrgel ali nekje zakopal orožje. Zasliševanje obtoženca. Med grobno tišino se ie po prečitani obtožni oi dvignil Alojzij Jerančič. Je to JOIetni mladenič, elegantno, Crno oblečen, obrit In ostrižen. Na vsako vprašanje je odgovoril hladno In samozavestno, njegovi odgovori so bili izbrani In premišljeni. Nobeno predsednikovo vprašani e ga ni spravilo iz ravnotežja. Natančno ie navedel vsak dan in uro, kjer sta se sestajala s pokojnico. Predsednikr »Ali se čutite krivega?« Obtoženec: >Ne ! Jaz nisem kriv! Jaz je nisem!« Predsednik: »Pripovedujte nam, kako ste se seznanili s pokojno Faniko.« Obtoženec: »Pozimi sem večkrat zahajal v kino »Matico«, odnosno pred blagajno. BlagaJnlČarka se ml Je vedno nasmehnila in )e bila v splošnem prijazna z menoj. Dne 25. februarja t L sem vzel se- dež za večerno predstavo na balkonu. Sedel sem v prvi vrsti na levi strani In ko sem se med predstavo ozrl. sem opazil, da sedi Fanika v tretji vrsti na desni strani. Smehljala se mi ie In koketirala z menoj. Radi tega ojunačen sem Ji prihodnji dan pisa! pismo, v katerem sem ji izrazil svoja čustva. Dne 26. februarja sem dobil od Fanike povoljen odgovor in obenem me ie povabila v pismu, da naj pridem na Slavčevo maske-rado, ki bo v nedeljo dne 2. marca. V času od 25. do 28. februarja se nisva sestala. S FanJko sva se sestala zovet na maskeradi, kjer sem ostal Jaz le malo časa, ker je bUa ona v družbi drugih gospodov Odšel sem domov nekako Po polnoči, na kar sem prišel drugi dan dne 3. marca pred blagajno v kino Matica. Fanika mi je tožila, da Jo boli glava. Vprašal sem Jo, kje stanuje, na kar mi Je rekla, da na Vodovodni cesti 176. Prosil sera jo, Če jo smem spremiti. Šel sem z njo do železniškega prelaza na Dunajski cesti. V času od 3. do 9. marca se nisva sestala. V nedeljo 9. marca bil sem prvič na Vodovodni cesti. Imel sem sestanek ob 10. dopoldne s Faniko. Ko ie prišla, sva odšla v mesto, kjer Je kupila cvetlice za svojo prijateljico Faniko, čije god Je bil isti dan. Nato sem Faniko spremil v kino. Dne 10. marca sem jo spremil do prelaza na Dunajski cesti, dne 13. pa je bila Fanika v družbi s svojo prijateljico blagajničarko Faniko Jerebovo in 511 smo skupaj do prelaza, kjer smo se razstali. 14. In 15. marca se nP sva sestala. V nedelio 16. marca marca sem prišel v kino Tivoli. Zvečer sem kot obtčai-no spremil Faniko do prelaza. V torek dne 18. marca sem Faniko prvič spremil na Vodovodno cesto do orlovskega stadiona. Pm" sila me Je. da naj grem dalje, češ da ne bo njena sestra huda. Govorila sva približno četrt ure skupni, na kar sem se poslovil. Na Jožefovo dne 19. marca sem prišel Fanlki nasproti z vozom. Peljala sva se do Po^av-Ja. na kaT sem Jo peljal nazaj v kino. 20. marca nisva Imela sestanka. V petek dne 21. marca sem spremil Faniko zopet do orlovskega stadiona. 22. - -rca Je nisem spremil, pač pa sem Jo počakal v nedclfn ob 9. pred kinom in Jo spremil domtn*. 23 v nedeljo sva Imela zopet sestanek na Vodovodni cesti. Spretnu* sem Jo dn kina. popoldne pa sem šel v kino. Dne 24. marca se nisva sestala, kakor trd? ne 3EL pač pa sem bM popoldne v ktim. 26. marca se zopet nisvp sestala, doč;m sva šla 27. marca v roer^. d^mov sva se nellala z avtomobilom In sicer zon^f do or-lovskecra stadiona. Dne 28. marca sem jo spremil mal^ dalle od transformat^ria. ?0. na me ni Mio. V nedelin 30. sva Im^Tr? stanefe °b pol 9 zjutrai. fMSfa sva ^k^zT Trvo1*V< mrt- In nat*-* sen ™~> spremil d-> toflp 'P~.f>p',rlrn» *?ern |5e1 T" Mf1^. ti'?**' na sem rrsr?1 «?wtji KAKO JE BILO USODNEGA DNE. Na usodni dan SI. marca — tako je obtoženec mirno slikal dogodke — sem zjutraj vstal ob pol 8. in odšel v trgovino, kjer sem delal do 11.45 dopoldne. Nato sem kosi'. Po kosilu sera šel zopet v trgo. vino, kjer sva se pogovarjala z bratom j Stankom Pogovarjala sva ?e o različnih dogodkih, mfvl drugim sem ga vprašal, če I pojde z menoj in Faniko k predstavi Notre Dame in Hamlet. Ob 2.iT* poop'dne sem od_ , šel z bratom v šolo. V trgovini M. Tičar na Sv Petra c^sti ie brat kupil zame vizitko j »srčno voščilo«. Nato ?va odšla v šolo, kjpr j sem jaz sestavijal pismo za Faniko. Po I končanem pouku sem š€d sam domov. Stopil sem v trgovino zlatarja Somnitza na Sv. Petra cetti, kjer sem kupil srebrno verižico za 230 Din in obesek za 180 Din. kar oboje sem nameraval pokloniti Faniki za god. Domov sem prišel ob pol 19. (Od. tožnica navaja, da so Jerančiča opazili popoldne na VodovodDi cesti, dočim on to dosledno zanika.) Ko sem prišel domov, večerja že ni j bila gotova, na kar sem šel v trgovino in J vzel dve čokolad; za Faniko. Darila, ki sem jih kupil za njen god, sem pustil ležati na j klavirju. Nekako ob 19. sem odšel pred kino Tivoli, kjer sem spregovoril nekaj ] besed s Faniko. Dal sem ji tudi kos čoko. I lade ter ji rekel, da jo zvečer po predstavi spremim, če bom imel čas, ako ne, pridem Jutn 1. aprila opoldne na Vodovodno j cesto. Nato sem poslušal nekaj časa godbo na kar sem šel na Marijin trg. kjer sem imel sestanek z neko PoldL Poldi je prišla ob 19.15 in me prosila, da grem s njo na sprehod. Odšla sva po Gosposki ln Knežnji ulici skozi Hilšerjevo na Blei-weisovo cesto, odtod na Go^posvetsko cesto, kjer sem se nekoliko minut po 21. poslovil od nje. šel sem pred kino Tivoli. Fanika Je delala blagajniški zaključek in čakal sem nekaj časa, na kar sta prišli Fanika in Jerebova približno ob pol 22. smeje iz kina. Stopil sem izza drevesa in rekel: Vaju bi slišal, če bi Vaju tudi ne bi bil videL« Skupaj smo odšli do glavne pošte, kjer se je Jerebova poslovila, s Petkovškovo pa sva krenila na Dunajsko cesto. Hotel sem Jo spremiti samo do prelaza, končno me Je preproslla, da sem šel dalje, rekel sem, da grem z njo do gostilne Kačič. Končno pa sva se ustavila pri prvem drogu ograje tvrdke Transformator. Pogledal sem na uro bilo je nekaj čez 2? Tukaj sva govorila slabo uro, na kar sem se poslovil. Ko sem bil približno 40 korakov oddaljen od Fanike me Je poklicala nazaj In mi rekla: »Glej, dz gotovo pride« jutri na sestanek In da me ne potegneš za prvi april!« Zatem je sla z menoj nekoliko časa proti Ljubljani, na kar sva se pri prvi luči ustavila in poslovila. Prišedši nekako t sredino pota med gostilno Kačič In mitnico na Dunajski cesti sem čul pok. Mislil sem, da streljajo v vojašnici, sel sem dalje no meneč se za strel. V bližini tesarja Zakot-nlka sem srečal večjo družbo dam in gospodov, ki so se šalili med seboj šel sem naravnost po Dunajski cesti in pasiral most, ki vodi preko železniške proge, ker so bile barjere spuščene. Odšel sem po I Dunajski cesti, šelenburgovi ulici skozi | Zvezdo naravnost do dema, kamor sem j prispel približno okoli pol 24. Pred hišo ' sem še srečal soseda Pajneta. Nato sem legel spat. Drugo jutro sem še v postelji mislil ra Fanlcin god. pozneje sem sestavljal pisma za njo in prepisal v ta namen neke verze. Ob 3<10. sta vstopila v mojo sobo dva de" tektiva. Vprašala ste me najprej po revol* verju, nakar sem Izjavil, da ga nimam in ga sploh Imel nisem. Nato sta detektiva Izvršila hišno preiskavo. Na predsednikovo vprašanje: »Al! *rte pokojnlco rad Imel?« Obtoženec Je odgovoril: >Res! Sem je prav Idealno ljubil!« (Smeh). Preds**dnik: »Kako to, da ste Istoča«no vabili tuđ? Poldko fdruga ljubica) !n ji pi* sali Istočasno pismo Iste vsebine kot Fan_ čl?« (Splošna veselost). Obtoženec Je prišel prvič neko.Iko v zadrego ter molčaL Nato je predsednik prečital vsa pisma, ki so romala med obdolžencem in pokojnico od prvega do slednjega. Tz teh pisem Je posneti, da je Imel obtoženec že ve liko rutino v ljubimkanju, ter je umel lju bavno dvoriti pokojnici, kakor istočasno tudi drugim naivnim In zaupljivim dekle-tam ter prav hitro zaplesti. Nato je prečl-ta! predsednik še pisma, kf j!h je obdolženec istega dne in z isto vsebino pisal d-u_ gi svoji ljubici Poldkl, kar Je Izzva'o po. sebno med ženskim poslušalstvom viharno veselost. Obtoženec je hladnokrvno od?rov.--!■: ^Nisem imel časa za vsako pismo posebej, zato sem kratkomalo drugo pismo prepisal.« Zagovornik dr. Krejčl je predlagal, naj odide sodni dvor s porotniki na lice mesta. Drž. pravdnik Domenlco je odgovarjal, da je sodišču situacija dobro znana, še bolj pa obtožencu samemu. Za porotnike visi na tabl: razvidno Izdelana skica. Le ako porotnikom ta ne zadostuje. -maso pravico zahtevati ogled na licu mesta Nato Je prečital predsednik zapisnik, ki ga je sestavila sodna komisija pri ogledu prvega dneva. OGLED NA LICU MESTA. Ker so porotniki izreki: želje. da si ogledajo položaj na Vodovodni cesti, je sodišče temu moralo ugoditi, vsled č>3ir se Je razprava ob 12. uri prekinila ter se nadaljuje šele ob 4. url popoldne. ZASLIŠANJE 03TO2ENČEVEGA OČETA MATERE IN BRATA. Pred odhodom na lice je bil Še zaslišan oče, trgovec Jerančič. ki Je odločno izjavil: v,Sln nI nikoli Imel revolverja, vsaj videl ga nis«*m pri nJem.« Denar mu Je bil na razpolago. Brez očetove vednosti se ni smel nikamor ganiti. Usodnega dne nI bU na Vodovodni cesti. Sina sem držal zelo strogo. V>rž. pravdnik: »In vklpib temu J*» lahko pohajal z ljubicami no noči!« Mati obtož^r^eva prircvednje. da Je kazala niena ura ob prihodu sina usodnega večera 10 minut po 23.30. Sinu je dajala redno denar, kolikor je zahteval, najmanj pa po 10 Din. IfrUčev se je zr^o hal !n ca nI bilo spraviti k nobenem«! pogrebu. Mlajši brat Stanko je potrdil vse nbto?*»nč*>ve naredbe, sicer na ni ničesar novcem !n značilnega povedni. Na predsednikovo vprašanja, koliko je Imel brat ljuhfc. je brat prostodušno odgovoril, da je z vsaki punco rad govoril. SIcer ra sta imela za vsako bratovo ijubi^o posebno Ime. da r:iso s^nr^j razumeli, ako sta o njih govorila: n. pr rajni Fanč! sta rekla »kino«. Jerebovi »MaJ t!ea<,, neki drugi ^Zadela« itd. Nadaljevanje in Izid obravnave Jutri.) »vtcrflf^f'Mt^ st^r^crriffBf^lr*' JJHfa Da izpolnimo n?.šo obljnbo, prinašamo danes našim Crtateffem »Bng živi ha?!ovsko« Rsto za mrstne občinske volitve: Oftornišlđ kar^Jdati: 1. dr. Ojrri-zek, odvetnik. 2. £umer osip. gnsfffnt-čar. 3. PebetLcchegg Franz. mesarski mojster. 4. .Tanič Mar. rnsestrr'k. 5 Šviga Avjrust. mizarski moister. 6. Posa-vec Anrjro. lekarnar, 7. Koscbier Franz, kovaški moister. 8. Samec Ignac, invalid. 9. Peberšak Anton, gostilničar. 10. Kramar Josip, davčni sluga, 11. dr Sko-bene Oeorg. odvetmV. 12. Berger Fr., gostilničar. 13. Jellenz Jobann. trgovec. 14. Kovačevič Štefan, ravnatelj v pokoju. 15. Knnenita Vekoslav, brzojavni mojster. 1f>. PKchner Jobann. poslovodja !7. Videčnik Pudolf. sodni sluga, 1R. Skale Martin, oskrbnik, 19. Krivec Simon, železničar. 20. PemovŠek Martin, mizarski mojster. 21. Prelovšek Jobann. čevli moister. 22. dr. A. Pakun, odvetnik. 23. Maier Anton, trgovec. 24. Pescbitz Mav. zasebni uradnik. 25. ^c-vec Matija, čevljarski moister. 26. Ka-ger Konrad zlatar. 27 Kač Franc, bišni posestnik, 2S. Slaje Martin, pekovski pomočnik, 29. Am5?k Jobann, sodni sluga. 30. Honigmann Jcbann. trgovec, 31. Roje Josip, mehanik. 32. Lednik Jakob, jetniški paznik. 33. Baštevc Anton, hot. sluga. — Namestniki: i. Beuc Jo-hann. zlatar, 2. Lajnšič Ludovik, sodni sluga, 3. Podgoršek Jakob, krojaški mojster, 4. Leon Josi", krojaški mojster, 5. Zadravec šakob. strežnik. 6. Pam-mer Tulfus, trgovec, 7. Skobeme Fritz, hotelir. 8. Konec Martin, lončar, °. Kalander Franc, lončar. 10. Se-ničar Josip brz. delavec, 11. Sternad Josip, hot. sluga, 12. Babin Martin, ple-tar. 13. Koschelt Anton, ključ, moister, 14. Zabukovšek Josip, krojaški moister, 15. Primožič Martin, k^lar. 16 Knllfch '\ Franz. kamnoseški mojster, 17. Oobec i Vin cen c čevljarski moister. 18. Krainc Jakob, delavec. 19. Ko^-ber Jobann. ključavničarski mojster, 20, Hartmann Jo- . bann. ^.v^ 21. Kregau Avgust, trgovec, 22. Perehlin Aid, skladiščnik, 23. . Planinšek Anton, blaoec. 24. Toplak Herman hran sluga, 25. Kuss Mihael, hišni posestnik in gostilničar. 2^. £kof Johann. hlapec. 27. Hribar Franc, hot. sluga. 25. Trobeš Jakob, krojač, 29. An-žlovar Štefan, sodni sluga, 30. Kronov-šek Jakob čevljar. 31. Beloglavec Konrad, čevljar. 32. Potnik Josip, čevljarski mojster. 33. Oreh ove c Franc, hlapec. — Bo« živi! — Keil! * Za občinske volitve v mestu Ce!*«i dne 28. t. m. je izvolil celjski občinski svet kot predsednika volilnega odbora na volišču I. (meščanska šola) dr. Antona Božica (JDS) in kot odbornika Karla Felici ana (SSJ), na volišču II. (mestni magistrat) kot predsednika župana dr. Juro Hrašovca (JOS) in kot odbornika Pav. Modica fNSS). Nerr.škufarsko - klerikalna Hsta za občinske volitve v rrestu CeI5u, katero je vložil dr. Ogrizek, je vzbudila po mestu veliko senzacijo. Vse je bilo radovedno, kdo se je zavezal s svojim podpišem pripeljati celjske nemškutarje zopet na celjski magistrat. Da so listo podpisali znani obrazi iz celjskih ulic, ki so svoj čar, no danes slovenskih celjskih ulicah pretepali in pobijali Slovence ter jih obmetavali z gnilimi jajci in drugimi takimi delikatesami ter jih pozdravljali s »Heil und Sieg, die Windi-schen auf den Strick«. ni bilo nič presenetljivega. Ogorčenje in bol je navdalo vsakega poštenega Slovenca, ko ie na tej listi čital imena raznih mož, ki so bili vedno tudi v težkih avstrijskih časih zavedni celjski Slovenci. Pričakujemo, da bodo ti, ki so bili nedvomno zapeljani po dr. Ogrizku, pravočasno spregledali ter se otresli sramote, katera jih bo nedvomno zadela, ako ne bodo pravočasno preklicali pomoči dr. Ogrizeku in celjskim hajlovcem. Za občinske volitve v mestu Celju so bile vložene tri kandidatne liste, in ricer: I. lista »Narodnega bloka«, nosilec dr. Juro Hrašovec, II. Korenovih socialistov, nosilec pekovski mojster Fr. Koren. III. socijalno-gospodarskega bloka, nosilec dr. Ogrizek. Presveta. — Matija Gubec — opera. Ris to Savm je dovršil 6. odersko delo, petde-jansko opero »Matija Gubec« ter jo hoče predati javnosti. Obstoja namen, da izide v tisku klavirski izvleček s pevskimi glasovi in besedilom največjega Sarino vega dela, ako je jamečno zadostno število odjemalcev. Slovenskemu besedilu bo podložen tudi francoski prevod. Fn izved bo stal 400 do 500 D. — Da je mogoč kalkil glede rentabili-tete in števila tiskanih eksemplarjev, I povabljamo tem potom naše operne I odre; glasbene zavode, trgovine z mu-j zbrali ami in umetnost ljubečo publiko, 1 r*a se v naprej naročajo klavirski izvlečki pri skladatelja Ristu Savinu v Žalcu. — JUBILARNO IZDANJE g. Branislava Nušiča. Za proslavo umetniškega jubileja znanega srbskega pisatelja in dramatika Branislava Nušiča so sestavili poseben odbor, ki izda v kratkem najnovejše Nušićevo delo »Humoristično avtobiografijo«. Delo bo ob*e?alo 10 tiskanih pol in bo okrašeno s 14 crteži naših najboljših karikaturistrov. Knjiga bo stala 50 dinarjev. Izkupiček izdanja namerava odbor izročiti Nušiću kot narodni dar. — M. PIRC: Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za meščanske šole. II del. Knjiga, ki Jo le odcbril prosvetni oddelek za Slovenijo z razpisom štev. 2?39 z dne 21. februarja 1924. Cena vezani knjigi je 28 Din Tisk in založba Mariborska tiskarna d. d. Glrrbpni vestnik. — Umetniški večer v Kranju, ki ga J© priredila krajevna podružnica Kola jugo-slovenskih sester dne 6. septembra ti. zvečer v prostorih Narodnega doma, je uspel v umetniškem ozirn prav sijajno, ne pa toliko v gmotnem oziru, dasi dobč del do" biCka poplavijenci v kranjskem okraju. Spo red Je pričfi-'a goapa šarlčeva z recitacijo eamogovora Iz O. Zupančičeve »Veronike Deseniske«. V obsežni in akustični sokolski dvorani je prišla njena recitacija do popolne veljave v vseh podrobnostih od efektnih dramatskih scen do najtišjlh srčnih utripov. Novoet za Kranj Je bil nastop plesalke gospodične Rut Vavpotičeve. Njeno odlično telesno rožnoet bo izpričali elegantni in umetniški gibi v vseh štirih plesih, od katerih Je bU vsak zase majsterskl izveden. Nadvse učinkovit je bil takoj prvi »Indijski plea«. Operna in koncertna pevka gosa Pavla Lovšetova Je v Kranju dobra znanka. Kadarkoli Jo pozove kako društvo k sodelovanju, vedno se rada odzove prijaznemu povabilu. Njen ljnbki In Izvrstno Izšolani glas objame srca vseh poslušalcev takoj a prvo pesmijo, kar se stopnuje s vsakim naslednjim spevom. Z lahkoto in nekako igraj« prehaja Iz nižjih do najvišjih tonov, pa najsi zahteva skladatelj od pevke Se toliko težkoč Kako miline polna je •lla uspavanka, kako krasno Izvajaaa pesem o tkalcu ln kako zanosno za Deta ena »V Jutranji zarji«! Zaslužene pohvale nI bilo ne konca ne kraja, zato je bila primorana dcdarl umetniškim pesmim Se nekaj naših biserov iz narodnih popevk. In no-slušali bi jo še in še in zopet znova. Gospa Dana Kobler-GoHJeva Je bila ta večer res nentrudljiva. Spremljala Je na klavirju vso koncertne in plesne točke preje I osnovanih, poleg tega pa je izvajala na klavirju samostojno še Smetanov »češki kmečki praznik«. Občudovali smo v njej Igralko po božji volji. Ta izredna ročna spretnost, ta globoko zamišljena igra !n to njeno umetniško izvajanje nam neče is spom : a. Vsem štirim umetnicam so izkazovali navzoči svoje priznanje z glasnim iu redno se ponavljajočim aplavzom. Njihova požrtvovalnost je tem večje rreduc*-:', ker « vse štiri sodelovale na korist poplavljon-cem brezplačno. Kranjska podružuca Kola Jugoslovenskih sester preseneča meščanstvo vedno s kako novo človekoljubno zasnovo, zato so tudi vse njene prirei*tv« tako privlačne. Inicijativo za ta umetniški večer je dala podružnična nr^ Isednlea gospa Mira Znfderšičeva, ki je t'idi vsem prireditvam sorodnih narodnih društev takoj omahljiva, da vedno njihovi na.-- ;ii olivno uspejo. Da ni bila to pot koncertna dvorana tako polna, kakor bi bilo žcVt: spričo blagega namena ln sodelov^ prizna nih umetnic, je vzrok, ker sta bil i -i tom večerom dva praznična dnova, k: sta ^ letošnjem stalnem deževju prisilila n< — tere meščane ven v planinski evct: drugega dne pa za prireditev ni bi!o mogoče izbrati, ker so bile sođeloralke pr.'Je in ' idl pozneje zaposlene drugrod v svojih um« * ških strokah. Po koncertnem delu se > razvila v vseh prostorih Narodnega d?ms družabna zabava, h kateri ie mnogo pr pomogel čitalniškl pevski zbor. te več pa čitalnlški orkester, ki Je z mar'.Jir'ni '.n izvrstnim igranjem obdržal udeležencem stalno dobro voljo. Pozornost S5 vzbuja 1 krasni Izdelki ženskih ročnih del v narodnih motivih, ki so imeli še to relio«*, da so bil z njimi obdaroranl najp'* dneiš* kupovale] srečk. Grajati pa moram >, da je zopet zašla med Kranjčane stara netočnost prireditvenega začetka, katero nepriporočljivo rfezvado bo treba vsaj s prihodnjimi koncerti ln umetniškimi prireditvami korenito odpraviti. — Sokolsko društvo v Ljubijo..* (Narodni dom) sporoča svojemu članstvu, da je društveni sluga završll a pobiranjem članarine po hišah za I. polletje tek. leta In bo prihodnji mesec pričel pobirati za n. polletje. Vsled tega opozarjamo članstvo, da po društvenih pravilih preneha biti Član društva, kdor je s članarino 6 mesecev v zaostanku. Brat, sestra, ki še nisi pora^-nal-a članarino za I. polletje 1924. stori svojo dolžnost ln pridi takoj v društveno pisarno, kjer se uraduje od 15. tm. dalje vsak dan od 18.—19. zvečer. Zdravo! — SOKOL NA VIČU. V okusno okrašeni dvorani Sokolskega doma Je praznoval viški Sokol dne 13. In 14. septembra slavlje svojega ISletneoa obstoja. Sobotno slavnost Je otvoril domači orkester s sokol, koračnico. Nato Je brat Jurman v ime nun u Sokola pozdravil navzoče občinstvo ter v daljšem in patrilotičnem govoru orisal delovanje Sokola od ustanovitve do danes. Po govoru Je z občutkm deklamirala naraščaj-nica Marlka Jeločnlkova E. Oanglovo -•Domovini«. Nato ie šest naraSčajnlc dokaj dobro izvedlo kombinacijo prostih val Iz njem. Sestra Milena Verblčeva je zapela leta 1923. Občinstvo nI Itedilo z odbrava-nato par pesmic In Žela s strani občinstva zasluženo pohvalo. Končno sta z občutkom *>oda!a dialog Iz drame »Strti« sest. Albina Thaler!eva In br. Borštnik ter bila živahno ar)lavdirana. Po končanem sporedu »e Je razvila v dvorani prav animirana zabava v zadovoljstvo vseh navzočih. V nedeljo zvečer Je otvoril prosvetni odsek svojo sezono z narodno Igro Jurčiča »Domen*, pod režijo br. Borštnika. Dvorana Je bila docela polna. Igralci, večinoma začetnik?, so prav do" bro tzvedli svoje vloge In številno občin«.tvo Je navdušeno aplavdiralo. Tako Je viški Sokol v teh dveh dneh dostojno proslavil svojo 151etrrico. želimo mu krepkega raz-vja. — Z d r a v o I — ZORADBA Sokolskega doma v Ku-manovem le dovršena In bo to eden naHer*-Ših sokolskih domov v Jufn! SrbHf. Drm stoji na hribu nad Ktimanovim. od koder Je krasen razgled na celo kumanovsko Sr-'T5**\ — Petletnica D* Anminzlfevo-^ r -boda na Reko (12. sept.) so proslavljali fašistovski listi s smešnimi trdit vami »a sreči, ki je zadela Reko, da se jc pri-kb>či!a ItaJii. Na Pek; d?nes ni nobenega razsodnega človeka, ki bi s srcem proslavljal D* Amranzifevo blazno avanturo, marveč vsak Pečan, ki ima namet v glav?, se s srdom spomin'a nso-depolnega D* Annnn*;;evcgr? koraka ln nfegovfh ^trašnfh posledic. Ha bi ne bf-lo D' Annunzia. bi Reka ?e-dai svobodno diKi]a ln procvHala, tako je pa 7e sam Hosta Ventoii ohtrpai nad nfeno bodočnostjo. — Umrl ie v Barkovliab g\ Danilo Pertot. stud. tebn.. star 20 let. — Na slovenskfli otroških vrte;h v Trsta ln okolici bo vpisovam'e od 15. do 17. t. m. — V BarkovHafi se usfanovi rrri slovenski veslarski klub. Priprave vodi g. Drag. Starec. — Samomor. V vodn-ak Je ske v Malem dolu na Krasu vojna vdova Mania Kukanja. Pred letom ji je umrl 1Qletni sin in od takrat dalje yo ie trla ?aIost. — Trikrat le b^a gaftfenleHa »Goriška S+ra^a« pretekli četrtek. Oblasti niso bila po godu izvajanja v poglavju *Kai se godi po svetu«, in podprefekru ni bilo všeč ironiziranje njegove službene sposobnosti povodnji v Pelhovem gradcu! Dnevne vesti. V Ljubljani, dne Več reda In točnosti. V primeri z drugimi drŽavami je pri nas socijalna politika do skrajnosti zanemarjena In pomanjkljiva« Vzrok temu ni toliko država kot taka, ki kaže dobro voljo, da po možnosti reši to najvažnejše vprašanje, kolikor dotični faktorji, ld jim je poverjena naloga, da vodilo oddelke za socijalno skrb, urade za zavarovanje delavcev in druge slične Institucije. V uradih samih, v njihovem birokratizmu je tisto zlo, ki ovira vsako plodonosno delo. TI uradi so glede števila uslužbencev m počasnega, površnega in vseskozi birokratičnega ura-davanja večinoma pravi unikum. V javnosti se je že razpravljalo o tukajšnjem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Ne oziraje se na desno, ne na levo, moramo ugotoviti, da ta urad še daleč ne predstavlja tega, kar bi moral kot ustanova, čije namen Je skrbeti za delavce in privatne uslužbence. Delodajalci so prisiljeni plačevati od vsakega delojemalca solidne mesečne prispevke za to, da bi urad nudil delavcem v slučaju potrebe brezplačno zdravniško pomoč, podporo za slučaj bolezni in nekako pokojnino na stara leta. Denar se steka v blagajno po vrvi, aH Iz nje kaplja po niti. Urad sam trna namreč toliko režijskih, upravnih in administrativnih stroškov, da porabi precejšen del vplačane zavarovalnine. Tu je prvo zlo, ki bi ga biTo treba v interesu delavcev in delodajlcev odstraniti. Urad, ki ima socijalni namen, ne sme biti vzor birokratizma. To mora biti aparat, ki funkcijonlra nag!o in precizno, s Čim manjšimi upravnimi Izdatki in Čim večjim uspehom za dotične, ki so na njegovo delovanje navezani. V našem uradu se pa dogaja, da mora delavec ali delavka po več ur Čakati, predno izvoli preljubi birokratizem rešiti dotično zadevo, da hodi zavarovanec od Poncija do Pilata, predno dobi zakonito priznano podporo, aH pa da pošljejo bolnega delavca k zdravniku, ki sploh ni specijalist za njegovo bolezen. Tako se je pripetilo te dni neki siroti, da so ji s kleščami preveč temeljito pregledali čeljusti in da je morala več dni izostati od službe, dasi bi tega ne bilo, Če bi jo urad poslal k zobozdravniku, ne pa k specijalistu za otroške bolezni. Tudi drugi slučaji kažejo, da bi bila v uradu za zavarovanje delavcev umestna remedura. Princip socijalnoga zavarovanja nas v danem slučaju ne zanima toliko, kolikor samo uradovanje, ld doseže večinoma baš nasprotni cilj. Mesto da gre delavcem vsestransko na roko, da jim nudi to, kar imajo po zakonu pravico zahtevati, Jih večkrat Šikanira in pošilja zdaj k enemu, zdaj k drugemu uradniku ter jim po nepotrebnem krade Čas. To velja zlasti za ročne delavce, za služkinje, kuharice itd., ki si same ne znajo pomagati, da bi prišle preko birokratizma do svoje pravice. Te se okrožnega urada naravnost boje, ker dobro vedo, da bo treba prositi, hoditi, čakati In izgubljati čas. Reveža sicer povsod zapostavljajo, ali baŠ v socialni instituciji bi to pravilo ne smelo veljati. Kakor priznamo, da je urad za zavarovanje potreben, tako ne moremo odobravati načina in metod, po katerih z malimi izjemami posluje. Prenričani smo, da bi se dalo z dobro voljo in pravim smislom za delavske interese marsikaj zboljšati. Zato apeliramo na me-rodajne kroge, naj se zavzamejo za to stvar, da ne bo neprestanih pritožb. ★ ★ * — JtibfleJ odličnega novinarja. V Brtolju praznuje danes 201etnico prosvetnega in javnega delovanja glavni urednik »Južne Zvezde« In zasluzen narodni bnjevnik na na?em jugu g. Spasoje rt. Popovič. Popovič je bil rojen v Bufu. lerinskega okra;a (zdaj na Gr-^eTrO kot sin protopresbitera Hadži Vasolfja in vnuk znamenitega zašo'ifrii'-a kristjanov pred Turki, svečenika Konstantina Burskega. Osnovno šolo je pohabi v Bitolju kot najboljši učenec prve srbske šole, za katero si je pridobil niegnv oče in on sam mnogo zaslug. — Turške oblasti so na vse načine slkast-rale srbski živelj in le odporu narodno zavednih Srbov, kakor sta* bila on in megov oče, se je zahvaliti, da so dobili Srbi svojo šolo. Nižjo gimnazijo je ob-isVoval v Bitolju In Skoplju, pripravnico P3 v Pakracu In Aleksfncu. Kot državni šf;n-ndist je študiral pozneje v Franciji (Mamirofle-Daubs) na visoki Soli »L* ecole nationale des Tndustriers laltleres de Mamirolle«. Po vojni, ki se Je je ude-leffl aktivno, Je odšel v Južno Srbijo, k:er ie ustanovi! pred tremi leti Ust »iužna Zvezdac z namenom, da ščiti srbsko prebivalstvo v grški Makedoniji pred raznarodovanjem in da liri v dr-žnvi I u bežen do kralja in edmstva. V tem delu je izredno marljiv in požrtvovalen. Pridružujemo se ondotnemu prebivalstvu in Želimo vrlemu narodnemu bojevniku: še na mnoga leta! — Zbor pravnikov v Zagrebu. Kakor že javljeno, je dovod goapod nntd- 10. septembra 1924. ster saobračaja udeležencem Zbora pravnikov na en četrt znižano vožnjo. Udeleženci Zbora kupijo na odhodu i postaji polovično karto m izjavijo, da potuje v Zagreb na kongres pravnikov. Te polovične karte v Zagrebu ne oddajo, temveč obdrže za povratek. Vrnejo se namreč % isto karto iz Zagreba domov, pri tem se morajo izkazati z legitimacijo. Prekinjen je vožnje ni dopustno. Znižanje vozne cene velja od 16. do 24. septembra t 1. _ Upokojitev učiteljev. V ministrstvu prosvete so začeli po Koroščevih direktivah temeljito čistiti. Zdaj so na vrsti vsi oni učitelji, ki imajo dovolj službenih let za polno pokojnino, ki so oženjeni z učiteljicami in ki so bili nameščeni samo provizorično. Vsi ti učitelji bodo v kratkem upokojeni. Upokojitev utemeljuje dr. Korošec s tem. da bo ukinjenih v mnogih mestih več prosvetnih oddelkov in da ostane mnogo mlajših učiteljev brez službe. — »Slovenecc In Sokolstvo. »Slovenec« pravi, da bodo v Sloveniji kmalu razpadla sokolska društva^ ki jih na-domeste separatistične organizacije po vzorcu hrvatskega Sokola. Zato to pa ni treba nobenega razpada. »Slovenec« bi se točnejše izrazil, če bi rekel, naj naši Sokoli odrinejo z razvitimi prapori v orlovski tabor. Od Sokola do Orla je pa še daleč in te daljave tudi klerikalna skrivna želja ne zmanjša. _ Reaktiviranja učiteljev. Povodom poseta delegacije UJU pri ministrskem predsedniku Davidoviću je bilo sklenjeno, da bodo v najkrajšem času reaktivirani vsi oni učitelji, ki so biH upokojeni leta 1923. Reaktiviranje se izvrši sporazumno z UJU. — Srečke Rdečega križa. Danes 15. septembra se je izvršilo v Beogradu 87. srečkanje Rdečega križa. — Protest UJU. Po poročilu iz Beograda je sekcija UJU Ljubljana predložila po Osrednjem odboru protest na ministrstvo prosvete glede upokojitve učiteljev, kl vrše svojo službo več kakor 35 let. Vložen je tudi odločen protest proti upokojenju višiega šolskega nadzornika g. Engelberta Gangla. — »Slovencev« poklon Slomška-rfll. Redkokdaj zapiše »Slovenec« kako resnico, a v svoji nedeljski številki je vendar eno izblebetal, ko je zapisal: »Politično naši stranki slabo učiteljstvo dobro služi.« — Ker pa služi klerikalni stranki le učiteljstvo, ki je organizirano pri Slomškovi zvezi, je jasno, da je samo to učiteljstvo proglasil »Slovenec« za slabo. — Korošec čisti. V pokoj eni «o! profesor državne gimnazije v Ljubljani Franjo Zidar, profesor državnega moškega učiteljišča v Ljubljani Anton D e k 1 e v a, naducitelj t St. Andreju v Leskovcu Vinko S t o k 1 a a, nadučitel j v Begunjah Valentin Zavrl, naducitelj v Planini Franjo Ra u ter in učiteljica v Novem mestu Gi-zela E k 1. — Natečaj za načelnika. Uprava državnih monopolov razpisuje natečaj za na" čelnika oddelka prodaje. Kandidat mora biti absolviran jurist a 11 letno državno službo. Dokumente s prošnjo Je treba poslati najkasneje do 15. septembra upravi državnih monopolov. — Natečaj za Inženjerje. Čačanskl okraj potrebuje okrajnega Inženjerja. Plača zna" la za tekoče leto 42.600 Din, Kandidati naj vlože prošnje do 19. septembra. Alekslnska občina potrebuje stavbnega Inženjerja. Prošnje je vlagati do 1. novembra. — Razpisan J« natečaj za t strojne Inženjerje ln sicer po 1 v tobačnih tovarnah v N15u, Sarajevu in Ljubljani. Kandidati morajo biti jugoslovenskl državljani. — Iz državne službe. Premeščena je iz Leskovca pri Krškem v Kranj poštna uradnica Otillja Leskova r. — »RDECl KRI2« za poplavljence. »Rdeči križ« je naročil svojemu pododboru v Kranju, naj izplača \z blagaine 5000 dinarjev kmetom vas! Zminec m Sorica. U lih le zadela pred mesecem elementarna nesreča. — Vladni komisar dr. Lud. Perlč je T občinskih zadevah odpotoval v Beograd, kjer ostane približno teden dni. — V naše državljanstvo sta sprejeta ruska emigranta Nikola Serebrjakov In Vladimir Vavllov. — O ranjkl gospe An! DerčevI nam doill dopis naglasa, da je bila Jako narodna In blaga dama. Kot rojena Ljubljančanka Je bila v vseh tukajšnjih krogih dobro znana In spoštovana. Njen ranjkl, pred 17 leti umrli soprog dr. Josip DerČ Je bil po vsej LJubljani In v okolici priljubljen in nad vse spreten zdravnik On je bil v tistih politično hudih letih (1870—1880) odločno naroden In se Je v družbi sovrstnikov dr. Zarnika, dr. Vodnjaka In drugih bojeval proti močni nemSkl, od vlade podpiran! strank!. Sin je tudi LJubljani ln daleč na okrog dobro znani prlmarlj otro-ike bolnice g. dr. Bogdan DerČ. NJemu in vsem sorodnikom Izražamo naie šolal je! — POROČIL te le 14. t. m. v Mostarju v Hercegovini lrr. poručnik Vjllbalđ Premrov p I. Premersteln z gosooi dično Vero Vrhunc, hčerlco višjega sodnega svetnika g. Vrhunca v Mosfarju. Vse najbolje! — UGOTOVITEV mestnega fizlkata. 7, ozfrom na razširjene vesti, da Je v LJubHan! izbruhnila ?3carlatlcna epidemija, ugotavlja mestni flzikat da sta bila v pretečnem tednu Javljena samo dva slučaja 5karlaf?ce. obn otroka ene družine In koi prepeljana v Bubljansko bolnica Razven teh dveh sta Iz prejšnjih šestih tednov v bolnici samo le dva rekonvalescenta. — V nedeljo 14. septembra ti. sta se poročila v Kamniku orožnllkl kapetan I. kl. Vitko Modlc in gospodična KlavdIJa Ml. lohnoja, hčerka, višjega finančnega svetnika v Ljubljani. — OBSERVATORIJ pod Triglavom. Danes 13. septembra ob 15.30, ravno, ko Je posetila gospa MarJa Kesslerjeva, tašča naga pesnika O. Zupančiča, observatorij in Je tako imela priliko tudi opazovati, so zaznamovali z velikanskimi znaki seizmometri tukajšnjega observatoriia izredno močan potres v daljavi kakih 4000 km. Ker Je registrator nekaj minut z a so tal med zaznamovanjem. Je mogoče, da to pot oddaljenost po naši kalkulaciji n; točna. Sodeč po prvih znakih, leži ognjišče potresa v smeri Ta-Skeno-Kašgar (Turkestan), znana živahna potresna kraja. To močno vznernirienj« zemlje, povzročeno iz zadnjega potresa, ie I tembolj zanimivo, ker pomeni prIČetek živahne selzmiške periode da se tu In tam obstoječe pripravljene selzmiške napetosti sprožijo in nove pospeš jo. Zato smemo pričakovati v doglednem času gostejše potresne podave po znanih seizmičkih nemirnih krajih. Ni dvoma, da so zaznamovali ta ve" lepotres s d zm ome tri vsega sveta, zategadelj Imenujemo tak potresu- pojav »svetovni potres«. — Prof. dr. A. Bela r. — SMRTNA KOSA. V soboto Je umrl v LJubljani tovarnar In posestnik g. Andrej Boncoi Pokojnik Je Wl ne glede na visoko starost do svoje smrti Izredno delaven m skrben espodar. Njegova tovarna m posestvo Je bilo v vseh ozirfh "vzorno. Pogreb bo danes ob pol T7. Bodi mu ohranjen blag spomin! žalujočim naSe tVsreno sobarje! — Clgsvo Je kolo? Žl. VI. Je bilo v Kranju zaplenjeno najbrže ukradeno Kinta kolo It. 640,190, črno pleskano. kolesa s za* lenim pasom, balanem navzdol zakrivljena, prosti tek. Ogleda se pri ofersjnem sodišču v Kranju. Iz Celja. —c Sokolski DAN V CELJU. V nedeljo popoldne se Je v Celju vršila dobro uspela Javna telovadba Sokolskega društva v Celju. Ob tej priliki ie prispela v Celje deputacija zagrebške Sokolske župe, katera je prinesla kot nagrado zmagovalkam In zmagovalcem pri tekmi na zagrebškem zletu dve lepi nagradi ln sicer darilo mesta Sarajevo, katero so dobili člani, velfko mangaln ter darilo mesta Beograd, dragoceno plerotsko preprogo, katero so dobile Članice. Deputacijo je ob y*3. pričakovalo na celjskem kolodvoru celjsko Sokolsko društvo z vsemi oddelki in praporom. Sprevod se je vršil skozj mesto z godbo na telovadi Sče pri osnovni šoli, kjer Je bila slavnostna razdelitev daril ter Javna telovadba. Izredno lep nedeljski dan Je mnogo pripomogel k lepo uspelem sokolskem prazniku v Celju. —e Himen. Sodnik g. Jakob Božič v Celju se Je poročil s gdč. Milko Novakovo, profesorico klavirja, čestitamo1. —o Protestni shod Invalidov proti zavlačevanju invalidskega zakona se vrsi v nedeljo 14. trn. v Celju pri >Belem volu« ob 9. dopoldne. —c Policijska kronika. Tedensko poro-ročilo od 3.-9. sept. Aretacij je bdlo izvršenih v Celju 28. 6 radi prestopka tatvine, 8 ladi nevarne grožnje, 4 radi vlačugar-stva odnosno beračenja, 1 radi prekoračenja državne meje brez dovoljenja, 1 radi lahke telesne poškodbe, 1 radi prllastitve najdenih predmetov, 1 radi potepuštva in jav denlh predmetov, 1 radi potepuštva ln Jav. nega pohujšanja, 11 radi ekscesov v pijanosti. Prijav je bilo vloženih 44. 1 radi goljufije, 1 radi lahke telesne poškodbe, 4 radi tatvine, 1 radi suma tatvine, 1 radi nezgode. Iz Maribora. m POROTA. V soboto je 1 na obtožni klopi komaj 151etnl delavec Deneš Balek iz Križevcev v Prefcmurju. Obtoženec ie kljub tvoji mladosti popolnoma Izprijen, peleg tega delamržen in velik slepar. Dne 4. maja t . je na cesti med Križevci In Pe-kovci dohitel 751et starčka Kardoša, kateremu se Je ponudil za spremljevalca. Nenadoma pa ga je zagrabil za vrat, vrgel ob tla ln mu nasiloma odvzel Ustnico z 2000 D. Balek se Je pri razpravi zagovarjal, da je Kardušu, ki Je bil pijan, listnico na lepem izmaknil. Porotniki pa njegovemu zagovoru niso verjeli ln Je Wl Balek obsojen na tri leta težke Ječe. — Vaška Idila. Za tem se Je obravnaval zopet slučaj običajnega vaškega pretepa, ki se Je vršil na Belo nedeljo Po žegnanju pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Fantje so se stepH med seboj In posledica Je bila, da Je na bojišču obležal ves krvav Janez Nekrep Iz Sv. Benedikta Pri Slov. goricah. Kasneje Je tudi poškodbam podlegel. Uboja je bil obtožen Josp Kukovec. ki le Nekrepa z nožem obdelaval. Obtoženec se Je zagovarjal s popolno pijanostjo. PorotnM so potrdili vprašanje glede krivde uboja, nakar le bil Kukovec obsojen na dve leti Ječe — Tretji se Je zagovarja! pred porotnik! Otmar Lorger, s!n premožnega pekovskega mojstra iz Maribora. Fant ki Je zelo lahkomiselne narave, se Je že v zgodni! mladosti vda! tatvin!, bil Je že trikrat kredkaznovan vendar ga to nI pobolj. šalo. Po vojni Je pričel krasti kar na debelo, poleg tega pa Je tudi tihotapi. Tako Je ukrade! na postaj! v TJpnic! !z železniškega voza 2000 Din vredno svfnjo. dalje na kolodvori v Tezuu dve goveji stegn! v vrednosti W35 Din. Dober plen Je napravit v 5p!!!u. kjer Je ukrade! v družb-- z dosedM neznanimi tovariš 40 kg usnja za rokavice !n 23 kg chevro _ usnja, v vrednost! 25 000 'dinarjev. Izvrši! fe še več tatvin, tako v Avstriji kakor v Jugoslaviji Kad?' so mu postala tq tJa prevrača. Je pobegnil v Avstrijo m obratno. B?! Je obsojen na tri leta ležfce Ječe, poostrene s postom, vsakih 14 dni. Po prestani kazni bo Še izročen avstrijskim oblastim. Sport. LAHKOATLETSKA TEKMO-VANJA ZA PRVENSTVO SLOVENIJE. TEKMOVANJA V SOBOTO: V predteku na 60 m so ee plasirale za semifinale šantel Duša, Gregorln, Preveč, Tratar, Zore (vse Primorje) ln Bernlk (Ilir.) V predteku moški 100 m bo se za semifinale plasirali: Perpar, Slamič, Koch, Valtrič (v«i Prlm.), Ljubic (Lask) in Zupančič (Zadr.) Met krogle, dame: 1. Bernlk (Ilir.) 7.45 (nov Jugosl. rek ). 2) Krisch (dr) 7.14.6, 3) Oven (Prlm.) 6,52. Skok v višino z zaletom: 1) Vidmajer (II.) 1.65, 2) Borštnar (II.) oba sta postavila nov si, rekord; prvo mesto je zasedel Vidmajer po trebu, 3) štrekelj (Ilir.) 1.55. V semlflnalu na 100 m so se plasirali za finale Perpar, Slamič, Koch, Valtrič (vsi Prim.) ln Zupančič (J). Skok v daljavo z zaletom: 1) Santel Duša 4.57, 2) Preveč Silva 4.57, (po trebu je pripadlo prvo mesto Santlovi) 3) feantel Voja 4.20 (vse tri Prim.) Met kladiva: Daairavno se je v tej disciplini pri nas prvikrat tekmovalo, Je doseženi rezultat naravnost izvrsten In Je n. pr. Zupan vrgel kladivo dalje nego Gašpar pri zadnjem tekmovanju za prv. Jugoslavije. Rezultati eo MU: 1) Zupan (Ilir.) 30.36, 2) Vodišek (n.) 20.73, 3) Borštnar (B.) 20.00. Za finale 60 metrov dame so se plasirale: Sautel Duša, Bernlk, Zore. Met diska dame: 1) Krisch (n.) 23.67 (nor slov. rekord), 2) Preveč Silva (Pr.) 20.42, 3) Tratar (Pr.) 18.46. V predteklh na 200 m so se plasirali za semifinale: Perpar, Slamič, Koch, Valtrič (vsi Prlm.), Ljubic (Lask) ln Zupančič (Zadr.) Finale 60 m dame: 1) šantel Duša 8.2 "(Pr.), 2) Bernfk (Ilir), 3) Preveč (Pr.). Hoja 3000 m: 1) Slamič Hlnko 16:22 S) gkrajnar, 3) Bašfn (vsi trije Pr.) Skok v višino dame: 1. Santel D. 1.35 (nov jugosl. rek.), 2) Preveč (Pr.) 1.25, 3) Blon-dek (Ilir.) 1.19. Met krogle: 1) Derganc (Dir.) 11.1L 2) Oražem (n.) 10.88. 3) Vuk-manovlč (Lask). V predteklh 100 m dame so se plasirale za semifinale: Ravnlhar, Santel D., Preveč (vse Pr.), Oman in Bernlk (obe Pir.) V semifinale na 200 m so se plasirali za finale: Perpar, Slamič, Valtrič (vsi Prim.). Met kopja dame: 1) Preveč (Pr.) 26.43 (nov jug. rek.). 2) Krisch 21,86 (Ilir.), 3) Abčin (Pr.) 21.37. Troskok: 1) Perpar (Pr.) 11.16, 2) Vidmajer (II.) 11.03, 8) Pevalek (II.)* 10.83. V semlflnalu na 100 metrov dame so se plasirale za finale: Santel D. 13.6. Preveč in Bernlk (B.). V predtekih na 400 m so se plasirali za semifinale: Perpar, Koch, Blziak, Valtrič (vsi Prim ). Jamnik (J.), TJmek ln Hart-man (Lask). 100 m finale dame: 1) šantel D. 13.8, 2) Preveč, 8) Bernlk (II.). Tek na 1500: To je bila, poleg metanja kladiva najzanimivejša točka dneva. Tekmovalcev je bilo 10. Zmagal je v hudi konkurenci Kristan (Jadr.) v 4:41 3 pred Derfajem (IL), 8) Vidlc (Pr.). štafeta 4x60 m dame: zmagala je štafeta Primorja pred ni-rijo I in H. Štafeta se je v nedeljo ponovila. TEKMOVANJA V NEDELJO. štafeta 4x60 m dame: Primorje L 83.4, (nov Jugosl. rekord), Ilirija I., Primorje n. Semifinale 4C0 m: V dveh predteklh so se plasirali za finale Koch, Perpar. Valtrič in Bizjak (vei Primorje). V predtekih 200 m dame so se plasirale za finale: Šantel D., Ravnikar, Preveč (vse Pr.) ln Oman (IUr). 100 m finale: 1) Valtrič 10.9 (neveljaven rekord, ker nI bilo točno stapano), 2) Perpar, 8) Slamič. Met diska: 1) Oražem (Ilir.) 31.82 (nov slov. rekord, stari 80.93, ki ga je držal Modlc Jadran), 2) Sever (J.) 81.04.8, S) žabjek (II.) 30.77. 8kok v daljavo z zaietom: 1) Perpar (Pr.) 5 93, 2) Jančigaj 5.64, 3) Vidmajer (n.) 6.61. Finale 200 m dame: 1) Santel Duša (Pr.) 28.S (nov jug. rekord), 2) Preveč Silva, 8) Ravnikar Mlca (obe Pr.). Finale 200 m: 1) Valtrič 24.3, 2) Perpar, 8) Slamič (vsi Pr.) Skok v višino ob palici: 1) Strekelj 2.80. 2) Derganc 2.80 (oba Ilirija — odločeno po trebu), 8) Kennavner (Jadr.) 400 m finale: Koch, Bizjak, Valtrič (vsi Prim.) Tek na 5000 m: 1) Držaj (Ilir) 17.22,8, 2) Kristan (J.), S) Kumar (Pr.). Derzaj je postavil nov slov. rekord. Met kopja: 1) Orehek (Dir.) 44.39, (nov slov. rekord), z) Vukmanovič (Lask) 40.49, 3) Jančigaj (P.) 86.60. štafeta 60x87.50x100x200 dame: 1) Primorje I. 60.5, 2) Ilirija I., 3) Ilirija n. Tek 800 m: i) Kregelj (Jadr.) 2:10 (nov alov. rekord), 2) Vidmajer (Ilir.), 8) Per-sche (II.). Štafeta 4x100 m: 1) Primorje 47, 2) Lask, S) Ilirija. ZAGREBŠKI PODSAVEZ t LJUBLJANSKI PODSAVEZ 2 : 2. V NASTAVKU i : 0- V nedeljo se je v Zagrebu vršila pokalna med Ljubljansko ln zagrebško pod-savezno reprezentanco tekma za kraljevo darilo. Naša reprezentanca se je topot po' dala v Zagreb v glavnem v postavi, ki od* govarja sedanjim silam ln se je koj uv%. Ijavila. Starih, velikih porazov je menda konec. Moštvo se le borilo z izredno boje" Titostjo ter z uspehom, ld bi bil kmalu od' nesel Zagrebčanom finalno tekmo v Beogradu. Do polovice drugega polčasa je vodila Ljubljana s 2:0. Le popuščanju bekov, naraščajočemu pogumu Zagrebčanov ter absolutno slabemu sodniku se imamo zahvaliti, da so nam strgali iz rok sigurno in povsem zasluženo zmago. Najprvo ao zabiU en gol ln v zadnji minut! Izjednačili s golom, ki so ga potisnili z roko v vrata. Nato se je tekma nastavila dvakrat po 15 minut, v kateri so Zagrebčani zabili povsem nedvoumen gol is offfaide ln s tem prišli T finale za kraljevo darilo v Beogradu. Ljub" ljansko moštvo je popolnoma iznenadilo. Najbolj se je uveljavil napad z mladimi silami na spojkah In s centerforom Blrso, k! je delil na levo In desno naravnost Ide* alne predi ozke. Popolnoma odpovedalo Je nemogoče desno krilo ln pa nezadostni half Is Ptuja. Dobro pa so se držali bekl v prvem polčasu, tal da so nato popustili. Za-greb j« igral aelo slabo. Napadalna vrata v I pr-. t»m polčasu brez vsake kombinacije. Za" streli^ je nebroj šans. V drugem polčasu je vstopil Mantler v napad, s čimer se Je lzpremenHa slika. Zadnjih 20 min. so bili Zagrebčani v premoči, sicer Je Ljubljana obvladala polje. Največ je k sijajnemu us" pehu LJubljane pripomogel vratar Mlhel-Člč, ki je Igral svojo najboljšo tekmo. Nek! zagrebški športniki govore o tem. da se Mlhelčič postavi v državno reprezentanco proti č-e&koelovaSkl. Občinstva je bilo do 3000. Gole so za Ljuhljano zabili Pevalek s krila in Doberlet !z zv^ze v soloakcljah direktno v gol. Za Zairreb J© seortal Per-Ška. Sodnik inž. Veljkovlč absolutno beza" dosten. Proti Ljubljani je Bodli kar 8 enajstmetrovke, dve zastreljenl, ena uhranjena. DOMAČE NOGOMETNE TEKME. — Subctica, 15. septembra. V prvenstveni nogometni Tekmi za kraljev poknl Je splitski Hajduk porazil Športni klub Suboti co v razmerju 5:0. inozemske NOGOMETNE TEKME. — Dunaj. 15 septembra. (Izv.) Na Hohe Warte Je bila ob navzočnosti «0.000 gledalcev nogometna tekma med reprezentancam« Avstrllo ln Madžarsko. Zmagali so Avstrijci z 2:1, polčas 1:1. Sodnik Je bil zagrebčan Fabris. — Dunaj. 15. sept Remltatl prijatelj sklh tekem: Sportklub tHakoah 2:1. Her. tha : Vlenna 4:1. Rapld : Wacker 4:8, WAC : RudolfshOgel 1:1. — Praga, 14. sept. Sparta : dunajski Amateure 2:0 Dunajsko moštvo nI bilo v najboljši Izmeri. — Brno, 14. serpt. Dunajski Slovan : BrnsTd Športni klub 3:3. — Krakovo, 14 6cpt. Reprezentančna tekma Dunaj : Kraknvo 0:0. Neodločena. ......"IBHli"! "I "ll'H I1!—Pilili — Iz Amerike. V Nevvvofku Je 3. avgusta umrla na posledicah tetke operacije Slovenka Roza Videmšek v starosti 43 let. V Ameriki Je bivala nad 15 let — V Cleve-landu se Je smrtno ponesrečil rojak Janez VIdrič, rodom lz Bistrice pri Vipavi. Pokojni Je zapustil ženo ln tri otroka. Rodbini Jelovšek Je umrl 4 mesece star sinček. — Alojzij ValkovlČ Je v Clevelandu padel s *ovornega avtomobila ln je zadobll tako tetke pokodbe. da je na njih posledicah umri. — V Shebovganu je umrl T bobniči »v. NL kolaja rojak Fran Kovačič, star 45 let, rodom iz vasi Debenc, občina Mirna. Zapustil Je ženo In pet otrok. Na farmi blizu Breesr Hllla Je umrla 51 letna Julija Mlklavc. Za. pustila Je moža ln oeem otrok. — V kraju Henrveta je umrl Fran Močnik, edini sinček družine Močnik. V kraju West Park Je po dolgi ln mučni bolezni umrla rojakinja Marija Race. — V kraju "VVarren eta se poročila Frančiška Jug In Jernej Barešlč. — V Sart Lake CIty je umrl v starosti 40 let Janez Prešeren. V kraju Gargv je preminul rojak Janez Kastelic, rodom iz Bretlc na štajerskem. — V kraju La Salle Je umrla Vincenclja Komp. — V kraju Lardener Je v bolnici na raku umrl rojak Jakob Brtoncelj, doma iz Selc na Gorenjskem. Dne 17. julija Je preminul 63 letni Josip ŠušteršIČ, doma iz Preserja pri Ljubljani. V Ameriki Je bival 35 let. Zapustil je ženo, lest hčerk in dva sinova. — V kraju Wankegan Je 19. Julija za pljučnico umrl Kari Kavčnlk v starosti 16 let. — Srebrno poroko sta praznovala v kraju WIllard v krogu svoje številne družine zakonca Petkovšek. — V Brooklrnu je umrla Josipina Potočnik. Kino Tivoli. 15., 16 v 17. septembra Ženo in najazzo Španska romantična zgodba v 6 dejanjih. — V glavni vlogi Oe-raldina Ferrar. — Ljubezen kapetana do lepe ciganke. — Ženska muhavost. — Kako se krote ženske. r,9»s Predstave ob ?5.( i/<7. In 8. url. — Opozorilo. Več tisoč parov čevljev (ostankov posamez. vzorcev) tov. >Peko« se prodaja do vštetega 20. trn. po znatno znižani ceni samo v trgovini Aleksan drova etata št. 1, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja. Društvene vesti. MESTNA ORJUNA Št Jakob-Kra-kovo-Trnovo ima v torek dne 16» t m. ob 8. zvečer prf Lazarju, Rožna ulfca 15, sestanek vseh svojih članov In članic s sledečim dnevnim redom: Poro£Io o konges ; v Novem Sadu (poroča brat Verblč) in glede razvitja prapora v Zagorju. Zglase nai se tudi vsi oni člani in Članice, ki Še nimajo izkaznice, da Jih prejmejo. Točno In vsi! — URADNE URE Udruženja vojnih invalidov v LJubljani so v ponedeljek, sredo In petek dopoldne od 0. do 11. In popoldne od 15. do 17. ure, v torek, četrtek ln sobotn od 9. do 14. ure. — Odbor. — VOJNI INVALIDI, VDOVE IN ST-ROTE iz LJubljane m okolice! Vaša dolžnost Je, da se udeležite velikega Invalidskega zborovanja, ld se vršj v nedeljo dne 21. septembra t L ob S. v restavraciji pri Mraku na Rrmskl cesti. Ob tej prilik! bom* zadnjič z odločno besedo zahtevali čimprejšnjo uzakonitev Invalidskega zakola, da bode enkrat konec našega bednega življenja. — Odbor. — VETERINARJI JVU se opozarjajo na sestanek dne 17. t m. ob lS^ v mariborski restavraciji glavnega kolodvora, kjer predava tov. V ob le: o odkritju povzročitelja sVnavke In o novih vidikih zatiranja te bo_ lezni. Rešimo sokolski Tabor! Skupščina Društva narodov. Čuden govor grofa Apponyja. 2 e n e v a, 10. sept Veliko zanimanje ie zbudil govor grofa Apponivja, zastopnika Madžarske, ki že dolga leta igra važno politično vlogo v evropski politiki. Najne-prijetnejši vtis je napravil oni del njegovega govora, ki napada mirovne pogodbe radi tega, ker so razorožile premagance, predvsem Madžarsko. Najprvo je izrazil zahvalo svoje dežele Društvu narodov za finančni dvig Madžarske, pri katerem je pod njegovim pokroviteljstvom sodelovalo več narodov, predvsem Velika Britanija in Italija. Zato tudi izraža posebno tema dvema deželama prisrčno zahvalo svojega naroda in svoje vlade. Nato je govoril o vprašanju, ki leži madžarskemu narodu posebno na srcu, namreč o vprašanju narodnostnih manjšin. Kot grški delegat g. Politis je mnenja, da je to po svoji naravi vprašanje javnega notranjega prava dežele, v kateri prebivajo manjšine, ki stoje po pogodbi pod zaščito Društva narodov. Metode, ki so se dosedaj vporabljale pri ureditvah teh trnjevih vprašanj, pa mu niso povsem všeč. Gre namreč za to, vedeti, v katerih mejah in s katerimi sredstvi, pa tudi s katerimi organi more in mora Društvo narodov intervenirati. Način postopka pri intervencijskih zahtevah v korist narodnim manjšinam je od Društva narorov določen in tako gre samo za to, ali so se izpolnjevali pogodbe, ki so mednarodno zasigurale manjšinsko pravo. Nobena sosedna država nima pravice intervenirati na podlagi posebnih simpatij, ki jih goji za eno ali drugo svojo narodno manjšino, ki prebiva onstran njegovih mej. Pravica intervencije, pravica, javiti Društvu narodov prestopke pogodbe, ki ščiti narodne manjšine, izhaja in sloni samo na paktu Društva in iz tega sledi, da so vprašanja te vrste vedno in izključno arbitražna. Grof Apponvi v tej zadevi ne odobrava metod, katerih se je dosedaj posluževalo D. n., izvzemši enega ali dveh slučajev. Po njegovem mnenju bo treba najti novo metodo, ki bi med drugim obstojala v tem, da bi se vsaka tožba, tičoča se manjšinskega vprašanja, izročila od sveta D. n. stalnemu mednarodnemu razsodišču, kot se je to že zgodilo v tako zelo delikatnem vprašanju nemških kolonov na Poljskem. Manjšinsko vprašanje je ravno za Madžarsko silne važnosti, kajti med desetimi milijoni prebivalcev, ki jih je izgubila po trianonski mirovni pogodbi, je 3,300.000 Madžarov (!! Apponvi šteje menda po predvojnem madžarskem ljudskem štetju) in med njimi je mnogo aktivnih zastopnikov stoletne madžarske kulture. Nato je govoril o razorožitvenem vprašanju in dejal: — »Madžarska se nahaja med onimi državami, kateri položaj, ustvarjen po od nje lojalno sprejeti mirovni pogodbi, ne daje zadoščenja, temveč ji nalaga nasprotno zelo težke žrtve in duševno bol. Pravo ima torej do tega, da tudi druge države ravno tako lojalno izpolnjujejo mirovne pogodbe. — Trianonski mir pa nalaga Madžarski takojšno in popolno razorožitev, čeprav se še vprašanje zmanjšanja oborožitve ni splošno rešilo. Ima pa najmanj pravico, da se obljuba splošne redukcije oborožitve drži in uresniči z vso naglico, kajti Madžarska se nahaja sama razorožena v sredi do zob oboroženih narodov v največji nevarnosti. (Sic!!) Madžarska zahteva, da si ji dovoli minimum ob orožen j a, ki je potrebno za varnost vsakega naroda, v skladu s členom 8. pakta D. n., ki ne dela nobene razlike med narodi. — Iz političnega in moralnega stališča ima vsled te neenakosti nastali položaj neprijetne posledice in nobeno bratstvo, kakor tudi nobena moralna zveza ni možna prej. dokler ne bo veljalo isto pravo za vse.« Splošni duh tega Apponvi j evega govora, ki očitno smeri za tem, da se stavijo na Društvo narodov upi, naj bi se mirovne pogodbe revidirale, je izzval veliko nezadovoljstvo v krogih Male antante, ki se sprašujejo, ali ne bi bilo umestno, da Društvo javno dvigne svoj glas v odgovor grofu Apponvi ju. Gospodarstvo. Potrebni krajevni ukrepi glede bodoče vinske trgatve v Letošnje trajno slabo vreme bo nepovoljno vplivalo gotovo največ na vinsko letino. Slaba po kvantiteti vsled prevelike moče, pogostih neviht, toče tn vsled vehementnega nastopa peronospore, grozdne plesnobe m drugih bolezni meseca julija in avgusta, bo kolikor toliko tudi v kvalitativnem oziru zaostala za lansko, ako bo tako neugodno vreme trajalo še cel ta mesec. Se precej pa bi se grozdje popravilo, če bi nastopilo sedaj lepo, suho vreme, ki bi trajalo še cel oktober. Sicer ni mnogo upanja, da bi se to zgodilo, a možno ie le. Ker v zadnjih dneh zoritve pridobiva grozdje ob lepem vremenu vsak dan na sladkobi in v tem sorazmerju izgublja vsak dan na preobilni kislini, bi bilo prav umestno in želeti, da odlagajo vinogradniki s trgatvijo, dokler so da in dokler vremenske razmere dopuščajo, če tudi do konca oktobra. So- preudarni in razsodni vinogradniki, ki to upoštevajo, je Pa tudi mnogo takih, ki tega nočejo uviditi ter pričnejo s trgatvijo, če prav je grozdje šele na poi dozorelo. Taki producent! ne škodujejo le sebi, marveč tudi drugim sosedom, ker s tem so primorani tudi ti proti svoji volji pričeti s prezgodnjo trgatvijo, drugače jim živali in tatovi mnogo škode napravijo. V takih slučajih, kot letošnje leto, bi se moral primeren čas za splošno trgatev uradno določiti. Od centrale, to je s strani ministrstva ali velikih županov se to iz gotovih gospodarskih ozi-rov ne more določiti, pač pa s strani posamnih sreskih poglavarstev v vinorodnih krajih sporazumno s posamnimi županstvi, vinogradniškimi društvi in enakimi zainteresiranimi korporacijami dotičnega okraja. Marsikateremu trdovratnežu tak ukrep ne bo prijal, toda splošnost bo gotovo za to, ker je to velikega gospodarskega pomena in koristi, kajti čim boljši je pridelek, tem lažje in tem boljše se proda. Ako bi se pa moralo zbog slabega vremena pričeti s prezgodnjo trgatvijo (vsled gniienja), bo treba seči po umetnem zboljšanju mošta z dodatkom navadnega čistega kristalnega ali kockl-nega sladkorja kipečemu moštu. Dodatek se mora ravnati po sladkobi in vrsti grozdia, in sicer 2 do 4 kg na 100 litrov mošta, tako da se spravi mošt vsaj na 15 do 16 odstotkov pri navadnih in na 18 do 20 odstokov pri bobŠih vrstah, kar da 9.6 do 10.2 odnosno 11.5 do 12.8 odstotka alkohola (vsak kilogram popolnoma pokipelega sladkorta da 0.64 odstotka alkohola). Potom ljubljanske oblasti se je že poskrbelo za dobavo več vagonov v ta namen potrebnega sladkorja v svrho oddaje med potrebne viongradnike v Sloveniji po nekoliko znižani ceni. čemur bo poljedelsko ministrstvo najbrže zadovoljivo ugodilo. Vendar nai vinogradniki rajši, kolikor možno, zavlečejo s trgatvijo, ker na ta način se mošti izboljšajo sami naravnim potom in tudi najcenejše. Fr. Gombač. * * ★ Nsprfraite v .Stot M^rorfft"! Društvo narodov o svetovni trgovini. Vojna je zapustila svetovni trgovini globoke rane, ki jih bo mogoče zaceliti edinole z napornim delom in varčnostjo. Zveza narodov je posvetila v osebi svojega stalnega tajništva v Ženevi posebno pozornost položaju svetovne trgovine, kar dokazuje posebna spomenica, ki jo je izdalo omenjeno tajništvo o svetovni trgovini povodom V. rednega zasedanja Zveze narodov. Spomenici priložene statistične tabele nudijo pregleg čez svetovno trgovino zadnjih let. V teh tabelah so točni podatki o 30 državah. Iz njih je razvidno, da so dobile vse države leta 1922. več uvoznega blaga iz Zedinjenih drŽav, nego leta 1913. Sedanji obseg ameriškega izvoza v resnici ni mnogo večji od izvoza leta 1913., vendar pa odpade na Ameriko večina pasive, k! jo izkazuje svetovna trgovina po vojni napram predvojni dobi. Isto velja za Japonsko. Položaj nemške trgovine se je poslabšal. Angleška trgovina na evropskem kontinentu se ni znižala. Leta 1912. in 1922. je znašala približno eno tretjino celokupnega angleškega Izvoza. Ali večji del izven evropskih držav ne kupuje zdaj več toliko v Angliji, kakor pred vojno. Te države so: Kitajska, Indija, Japonska, Nova Zelandija, Ar-genrinija. Kanada, Chile, Zedinjene države, Peru, Urugvav, Avstralija in Južna Afrika. Vse te države predstavljajo kot odjemalke okrog 50% angleškega izvoza. To dokazuje, da je angleški izvoz splošno nazadoval m da je angleška trgovina izgubila kontrolo nad polovico svojih predvojnih tržišč. Večina evropskih držav je dobila leta 1923. razmeroma več uvoznega blaga iz Francije in Italije, nego pred vojno. Izvzete so glede uvoza iz Francije samo Danska, Norveška, Rusija, Švica in Jugoslavija, glede uvoza iz Italije pa Belgija, Finska, Norveška in Rusija. Večina izven evropskih držav je tudi reducirala svojo zunanjo trgovino s Francijo in Italijo, ali obe državi sta dobili po vojni razmeroma več vpliva na evropska, pa tudi na svetovna tržišča. Vse te fakte potrjuje tudi tabela, ki kaže v odstotkih izvoz omenjenih 30 držav od Francije, Itah'je. Angleške, Japonske in Amerike. Vsaka teh držav je prodala leta 1922. razmeroma več izvoznega blaga v Ameriki in Japonski, kakor leta 1913. Samo Grška, Kanada in Južna Afrika so uvažale iz Nemčije leta 1922. več kakor leta 1913. Večina evropskih držav je prodala leta 1922. razmeroma največ blaga v Francijo, Italijo in Angleško, dočim je opažati pri izvenevropskih državah tendenco, da prodajajo manj v Francijo in Anglijo. Italija je zboljšala svoj trgovinski položaj v primeri s položajem pred vojno. Splošno se trgovina čedalje bolj koncentrira na kontinentu, razvija se vedno bolj notranje - ameriška lr> notranje - azijska trgovina. Zato je razumljivo, da je vloga Evrope v svetovni trgovini čedalje manjša, dočim sta pridobili Amerika in Japonska na terenu malone vseh tržišč. Med omenjenimi 30 državami tabela ne omenja Jugoslavije in Romunije, bržkone radi veilkih teritorijalnih sprememb, ki so se izvršile od leta 1913. Pač pa so navedeni podatki o Grški, Bolgariji in Rusiji. Tudi Turčije statistika ne omenja, ker se je njeno ozemlje v primeri s predvojnim znatno skrčilo. Finska je omenjena, ali ločena od Rusije tudi za leto 1913. O Bolgariji in Grški navaja tabela sledeče podatke: Uvoz iz v Bolgarijo na Grško 1913. 1922. 1913. 1922 v odstotkih Francije 6.9 6.9 5.9 6.5 Nemčije 19.6 21.5 7.5 6.0 Italije 3.5 12.3 3.6 8.9 Angleške 8.9 15.0 23.9 " 14.4 Sev. Amerike 0.7 1.9 1.6 21.9 Izvoz iz Bolgarije iz Grške v odstotkih 1913. 1922. 1913. 1922. Francijo 5.5 7.1 11.4 5.0 Nemčijo 1S.1 16.5 10.2 21.1 Italijo 4.5 12.1 3.2 8.3 Angleško 8.5 0.7 23.9 17.0 Sev. Ameriko 0.9 2.4 7.8 26.6 ★ * * — XXV. POROČILO hme!'cir*kega društva za Slovenijo. Žalec. SHS., dne 14. septembra. Prj živahnem povpraševanju se je dosedaj prodalo približno 2000 stotov po 50 kg večinoma tujezem^fcmi prekupcem po zvišanih cenah do 8000 Din za 100 kg. — g Sestanek industrijalcev in trgovcev kozarske stroke na praškem vefesejmu se bo vršil dne 24. septembra, in sicer se prične ob 10. dopoldne v paviljonu C. Tak »kožuharski dan« je uspel Še vedno dobro, zato je pričakovati tudi letos številne udeležbe. Požio namiga dnma v Trstu in častivredni nmtenm Fran-Gesco Z ozirom na članek v Jutru z dne 12. 9. t. 1. »Poslanec Grunta pod obtožbo?« se nam poroča iz Maribora sledeče: S kazensko ovadbo proti Giunti in njegovim pajdašem zaradi požiga. Narodnega doma m pustošenj po pisarnah slovenskih odvetnikov in bank v Trstu na večer 15. 7. 1920 se ne bi ničesar doseglo. Tukajšnji odvetnik dr. Ivan Kimo-vec je bil napravil zaradi opustošenja svojega stanovanja in uničenja pisarne na večer 13. julija 1920 po svoji vselitvi v Maribor aprila meseca 1921 ovadbo proti neznanim storilcem Pri državnem pravdništvu v Trstu. Ker se pa državno pravdništvo ni ganilo, je tekom dveh let opetovano urgira! rešitev, a ni dobil nikakega odgovora. Dne 27. oktobra 1923 je popolnil svojo ovadbo v toliko, da je navedel kot duševnega očeta požiga in pustošenj z dne 13. julija 1923 poslanca Fran-cesco Giunta. Na to popolnieno ovadbo proti poslancu in odvetniku dr. Francu Giunta in drugovom je dobil od kr. prokure (državnega pravdništva) v Trstu odlok z dne 29. oktobra 1923 pod št. 56.223 Corr. sledečega besedila: »Predmet: Ovadba proti častivrednemu poslancu odvetniku Giunta Fran-cesco in drugovom. Blagovolite vzeti na znanje, da so bila hudodelstva, zaradi katerih ste Vi — tudi v imenu svoje družine — sprožili ovadbo, storjena o priliki in iz vzroka političnih gibanj, vrhu tega so bila izvršena iz političnih nagibov in brez dvoma storjena za narodni cilj; za vsa taka hudodelstva pa je bila podeljena amnestija s kr. dekretom z dne 22. decembra 1922, št. 1641 čl. 1.« Tako se glasi doslovno prevod zgoraj navedenega odloka. S kako ovadbo se torej zaradi dogodkov z dne 13. julija 1920 ne more ničesar doseči. Odškodninska zahteva seveda še nI zastarela, ker je bila škoda povzročena Po hudodelcih ter bi zastarela v smislu § 1489 o. d. z., kateri velja tudi še v Trstu, še le v 30. letih. Vtožiti bi bilo torej odškodnino raznih oškodovancev proti častivrednemu Francetu Giunta, poslancu in odvetniku, pri sodniji njegovega domicila, ki bo pač Milan, ali mogoče sedaj v Rimu. Seveda bi se morali oškodovanci obrniti na odvetniško zbornico za dotični kraj, da imenuje odvetnika za zastopstvo proti Francu Giunta, ker je pač malo verjetno, da bi si kak odvetnik, vsaj za sedaj, upal sam od sebe prevzeti zastopstvo proti Giunti. Končno se pripominja, da bi laška sodnija mogoče vendar ugodila civilrrl tožbi proti častivrednemu Francu Giunti, če bi odvetnik odločno nastopal; vsaj sodišče mesta Alesandria je pred kratkim razsodilo, da fašistovski napadi in njihova pustošenja niso posledice kakega političnega prevrata, za katera ne b! bil nihče odgovoren, temveč hudodelska dejanja po sklenjenem načrtu. Omenjeno sodišče ie obsodilo nekaj fašistov na odškodnino zaradi opustošenja neke delavske hiše. To in ono. Beogradski Don Jnan. Beogradski trg. Velimir Stojanovič je pred1 dnevi zajtrkoval; ta zajtrk je pa imel nen. godne posledice, vsled katerih se mora sedaj Ftojanovič zagovarjati pred sodiščem. Pri zajtrku je naletel na veselo družbo svojih znancev in prijateljev. No in odfeei je z njimi na kosilo, po kosihi tki Fpreho*9» po sprehodu na večerjo in po večerji je odšel z lopo kavarniško plesalko v bar. Ka. pravila sta turnejo iz bara v bar. dokler n! bil trgovec sladkoginjen in popolnoma suh. Imel je pri sebi čeri no vsotico 6000 D!n katere pa je poklonil Ijubeznjivi plesalki. Ko sta v zgodnjih jutranjih urah po prekrokani noči kolovratila po mestu, je naš Velimere nenadoma zarubil ravnotežje, lop. nil je na tla in se Iztegnil kakor jo bil dolg in širok. Ginjenost ga je tako prevzula. da je zaspal sredi ulice na periferiji mesta. Njegova spremljevalka je izginila. . .. Drugo jutro se je naš Velimire zbudil z velikim mačkom. Kolovratil je rope* po cesti in opazil pri nekem vodnjaku dovojko, ki se je bas umivala. ;>>Zdravo srce moje!« je kriknil Velimir ves radosten, misleč da je devctfka njegova snočnja ljubav. Hitel je k nji in jo objel. Devojka. očividno »prijetno« presenečena mu je namaeala obraz z milom. Pa ni pomagalo. Velimir je tlSčaf vanjo, nakar bq na krik devojke prihiteli pasanti, znanci, sorodniki itd. In sedaj je začutil Velimire ▼ sebi donjuansko kri. Objel je devojko z roko okoli pasa. z drago je potegnil samokres in kričal: Da se mi ne premaknete. Glavo dam. ali devojke ne pustim!« Nihče se ni upal približati razjarjenemu Don Juanu. dokler ga nteo raz. orožili orožnfki. In sedaj se mora Velimire zagovarjati radi razžaljenja, pretepa m nevarne grožnje. ★ ★ * • Izredna vročina v Siciliji. V Siciliji Je zavladala izredna vročina. Toplomeri so kazali nad 42 stopinj. V Palermu eo morali ustaviti od 11. do 2. popoldne vsak promet. Vlažnost zraka, ki v spetembru ponavadi znaša nad 60%, je padla na 12