ca koristi delavnega •Sva v Ameriki Štev. 42. i |e moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A MEHI KI devoted to the interest« of the 1 «boring classes Od bofa do zmage t :r«d as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the t'ost Office at Chisago, III., under Aot ol March 3rd, 18T9 Gtiicago, 111., i8. olrtoftra 1912. Kdor ne misli svobodno, se boriti aa svobodo I Leto XI. POZOR ROJAKI! S 1. novembrom t. 1. pričnemo v “Glas Svobodi’’ priobčevati po vem slovanskem svetu znani in že davno razprodani zgodovinski roman iz minulega stoletja “OD PLUGA DO KRONE’’, katerega je spisal Jakob Benedek. Vsebine tega zelo zanimivega romana nebomo tu razmotrivali, a zagotovimo cen j. čitatelje, da takega čtiva še niso imeli. Naša uprava se je trudila več kot eno leto, predno je bilo mogoče dobiti izvirnik, in to radi tega, ker, kakor že omenjeno, je roman že zdavnaj razprodan in se sedaj nahaja le v zasebnih rokah. Poživljamo naše cen j. rojake in rojakinje, da se čimpreje naročijo na list “Glas Svobode” ter si tako zagotovijo pravo duševno hrano ki je nam tu v tujini zelo potrebna. Ob enem pa prosimo naše naročnike da na to opozore svoje prijatelje, ki še niso naročeni na Glas Svobode, morda se na list naroče. V vsaki številki bomo priobčili po tri kolone tega romana. Naročite se na list ob pravem času. Glas Svobode stane za celo leto $2.00 in za pol leta $1.00. Priobčenje romana “Od pluga do krone”, bo trajalo preko tri-četrt leta. Uprava Glas Svobode Co. RAZNO. Listnica uredništva. F. P. Cleveland, O. Vaš dopis sicer stvaren, toda priobčiti ga nemoremo. Zadevo je imel gl. od-bor v rokah in če se ne motimo je zadnjo 'besedo izpregovoril. Tudi če talko ne bi bilo, ne bi mogli dopis priobčiti, ker bi splošno škodoval n." da. Zveze. . Zadnji dopis je prišel pomoto-’ ma v list, in s tem je stvar vsestransko končana; vsaj za nas. L. T. naročnik v Clevelandu, O. Talko vsaj ste se podpisali. In tako se lahko vsaki podpiše kar nam in poštnim zakonom ne zadostuje. V ostalim Vaitni isto velja, kot F. P. — Vsi cenj. dopisovalci naj na ■znanje vzamejo, da dopisa brez celega naslova in pravilnega podpisa, ne bomo priobčili, pač pa košu izročili. Obsebnih napadov ne priobčujemo nikakor ne, izjemoma, če bodo javnosti hasnili in če so stvarni in pa neobhodno potrebni kot svarilo drugim: in to pa le s polnim podpisom. Zahrbtne napade, naj si bo na kogar hoče — odklanjamo. Konečno prosimo vsakterega kdor 'iraimi piše, da pismo zadostno frankuje. Ne vemo, kako pridemo do tega, da moramo kazen plačevati, kar se pogostoma prigodi. Pisma, ki ne ‘bodo zadostno frankirana, ne bomo sprejemali; kakor tudi na pisma ne odgovarjali, ako ne, bo priložena poštna znamka za odgovor. SMRTNA KOSA. Dne 10. t. m. je v So. Chicagi preminul obče znani in čislani rojak Frank Medosh gotilničar itd. Bodi mu lahka mati zemlja; spoštovani rodbini pa naše odkrito sožalje! Glas Svobode Co. Industrial Workers. Salem, Mass., 14. okt. — Do sedaj se je nspešilo pridobiti 8 porotnikov v procesu proti Giova-netti in Carusu, člani “Industrial Workers of the World”. Obadva sta obtožena krivde umora Ane Tiopizzos, ki je bila usmrčena za časa štrajka v Lawrence. Na danes je pozvanih 300 kandidatov za pOTOtniski posel. Obtoženi so bili vklenjeni in v spremstvu šerifov privedeni v sodno dvorano. Razgled posvetu. Avstro-Ogrsko. Dunaj. 10. okt. — Nenavadni dvoboj med zakonsko dvojico, ki sta se oborožila s sekirami, poročajo iz Volovske pri Opatiji, i Primorsko. Zakonska Pilevič sta se zaklenila v kuhinjo. — Zena je moža opresno ranila na glavi, a le ta je ženi odbil rolko potem ji pa še zdrobil črepino, vsled česar je bila takoj mrtva. Zlezel je ipotem k oknu, pravil mimoidočim, kaj se je zgodilo in se zgrudil mrtev. Dunaj. — Pri državnozborski ožji volitvi v okraju Landstrasse je bil s podporo meščanskih svobodomiselnih strank izvoljen socijalni demokrat Rudolf Mueller s 1000 glasovi večine nad krščanskim socijalistom. Dunaj. —- Delegacije bodo imele svoje prihodnje zasedanje v Budimpešti, in sicer 'bodo sklicane na dan 4. novembra. — Avstrijski državni zbor se snide dne 24. oktobra. Dunaj. — Predsednik avstrijske delegacije Dobemig je izjavil o položaju sledeče: Položaj je zelo resen. Že v prihodnjih dneh lahko pride do važnih dogodkov. Avstrijski vojaški krogi so na vse pripravljeni. Splošno vlada prepričanje, da se grof Berehtold trudi na vso moč, da bi lokalizira] ogenj na Balkanu. Če se mu to posreči, je veliko vprašanje. Budimpešta. — Srbska vlada je dala prekiniti mednarodno telefonsko zvezo. Isto sta storili tudi bolgarska in črnogorska vlada. Italija. Rim. -— “Messaggero” misli, da bo Turčija pod pritiskom sedanjih razmer sklenila mir. Milan. — “Avanti” poroča, da je pripeljala neka ladja 558 ranjencev. fe* Tripolitar.ij*, v Neapol. Skoro vsi so bili ranjeni pri Zan-zurju. Rim. — Zatrjuje se, da se je izvršil v Vatikanu preokret in da je papež sklenil katoličanom zopet energično prepovedati udeležbo pri volitvah za italijanski parlament. Papež hoče preprečiti, da se sestavi v italijanskem (parlamentu katoliški centrum. Anglija. London. — Bal, ki ga da angleški kralj vsako leto kot posetnik Balmora svojim najemnikom, je bil odpovedan. Kralj je konferiral z Greyem in voditeljem opozicije Bonarjenni Lavom zlasti o dogodkih na Severnem Irskem. Tam je dobil protest proti homeruli, t. j. samoupravi Irske, nevarne oblike, ter so prebivalci sklenili resolucijo, glasom katere hočejo homerulo na 'vsak način in z vsemi sredstvi onemogočiti ter nočejo ^priznati vsiljenega irskega parlamenta. V Belfastu so v tovarnah in ladjedelnicah že ustavili delo. Strasti prekipevajo ter se boje, kaj prinese večer. Rusija. Petrograd. — ‘Novoj e Vrem ja’ konstatira, da more izbruhniti vsak trenutek na Balkanu vojna. List se zavzema za to, da Rusija ne sme pripustiti, da bi turško vojno brodovje napadlo Bolgarsko. Petrograd. — “Peterburskaja Gazeta” pravi, da morata Bolgarska in Srbija misliti na to, da se zgodovina ne ponavlja in da leta 1912 ni pričakovati velikodušnosti iz leta 1877. Rusija hoče doseči .mirnim potom svobodo balkanskih narodov, ne pa potom -vojne, s katero človeštvo XX. veka ne more simpatizirati. Petrograd. — Rusija in Avstrija sta sporazumno še enkrat pozvali Turčijo, da naj ukrene vse, da se ohrani mir. Politični krogi so mnenja, da, če ta akcija ne bo imela uspeha, morata Rusija in Avstrija Skrbeti za to, da se vojna na Balkanu kolikor mogoče o-meji. Grško. Atene. — Grški parlament se sestane na izredno zasedanje koncem tega tedna. Med drugim bo sprejel vladni predlog, da se suspendira tiskovna svoboda. Turčija. Carigrad. — V mestu vlada prava panika. Turški drž'avni papirji so kolosalno padli. Carigrad.— Vse turške trgovske ladje v Črnem morju so odpoklicane nemudoma v Carigrad. Carigrad. — Zadnje vesti od turško-bolgarske meje poročajo, da je bolgarska armada prekoračila turško inejo. Tudi srbska armada je baje že na turškem ozemlju. Črnagora. Cetinje. — Črnogorska vlada je izdala ukaz, s katerim prepoveduje pristajanje vseli parobrodov in ladij, ki vozijo pod turško zastavo, v črnogorskih pristaniščih na Slkadrskem jezeru. Vse blago, ki se nahaja na teli parnikih in ladjah. je smatrati kot k on trabando. Srbija. Belgrad. — V mestu vlada silno razburjenje. Mobilizacija napreduje v popolnem redu. Za poročanje v inozemstvo je uvedena cenzura. Po ulicah «e vrše demonstracije za vojno s Turčijo. Ljudstvo je prirejalo pred kraljevo palačo ter pred ruskim, angleškim in bolgarskim poslaništvom ovacije. Govori se, da bo imenovan vojni minister za šefa generalnega štaba, penzijonirani general A tarča ek o-vic pa za vojnega ministra. Mnogo vpofkojenih častnikov bo reaktiviranih in mnogo oseb. ki so bile obsojene radi političnih in vojaških deliktov, pomiloščenih. Belgrad. — Ves dan odhajajo vojašiki vlaki na turško mejo. Belgrad. — Ministrski predsednik Pasic je baje izjavil o situaciji: Vojna še ni napovedana, vse še lahko dobro poteče. Turčija sama je zakrivila sedanjo situacijo, nositi mora tudi posledice. Eno je gotovo: Z obljubami na papirju in praznimi Itesedami to pot ne bo mogoče shajati. Belgrad. — Ko so vprašali kralja Petra, ali hi ne kazalo preložiti blagoslovi j en j a cerkve v O-plenacu,' kjer so pokapani Kara-georgjeviči, je odgovoril: Blagoslavljanje se lahko izvrši tudi med grmenjem topov. Bolgarsko. Sofija. — Cene živilom so strahovito poskočile. Obmejni prebivalci, zlasti premožnejši, zapuščajo svoje domovine. Sofija. — Bolgarski ministrski predsednik se je baje izrazil proti nekemu poslaniku, da stoji Bolgarska pred alternativo, da napove vojno ali pa ima meščansko vojno. Dva parnika potopljena. Hamburg. — Parnik “Vandalia” od Hamburg-Amerika črte, je dne 5. t. in. blizo Krautsanda, ob iztoku Labe, trčil ob plavajočo ladjenieo (dock) ter se takoj potopil. Parnik “Graecia” iste družbe, ki je bil namenjen v Zapadno Indijo, je zadel ob razdrti-ne “Vandalie” in se takisto potopil. Natančno se ni dalo dognati, koliko ljudi je utonilo. En del potnikov in posadke obedveh parnikov so spravili nazaj v Hamburg. Pozneje je bilo porooano, da kuhar in njegov pomočnik od parnika “Vandalia” sta utonila. — “Vandalia” je bil namenjen *v Ameriko. Goltna (diphteritis) nevarnost. New Orleans, 14. okt. — V većih d'elih mesta je nastopilo okoli 200 slučajev goltne (diphteritis) bolezni, vsled česar so šolske o-blasti bile primorane zapreti vse javne šole. Neurje. Dallas, Tex. — Med Corpus Ohristi in Brownsville je razsajala huda nevihta, ki je povzročila velikansko štkodo. Razne novice. NAPAD NA ROOSEVELTA. ‘ORLOVA” VESELICA. Kolizija vlaka. Baltimore. — Osobni vlak Baltimore and Ohio železnice je v Chicago Junction, O. trčil s raz-vrstilnim strojem. Sfrojevodja je bil takoj mrtev; kurjač in več poštnih vslužbencev je pa ranjenih. Prazne obljube Washington. — Kakor brzojavila ameriški specialni konzul Stuart Fuller iz Peni, se niso prav nič iizpremenile razmere v Putumayo gumidistriktu. Fuller je dva meseca preiskovalno prepotoval ondotne kraje ter se sedaj vrnil v Iquitas, Peru. Podrobno poročilo bo po pošti poslal in v brzojavki samo na kratko omenja, da peruanske oblasti znajo bore malo dokazati napredovanje o ustanovitvi in izvršiti stalnih reform. V peruanskih krogih se je ope-lovano izjavljalo, da bo vlada v Bern storila konec izgrediom, ki se na nečuvan način dogajajo proti indianskim delavcem od strani angleških družb, katere prevladujejo gmnidistrikte. Fuller je bil imenovan (konzulom v Iquitos, Peru, v posebno svrho, da razmere preišče na licu mesta. Izvrševati je pričel nalogo 7. avgusta; in že takrat je Fuller poslal poročilo z dokazili, katere je dobil v glavnem mestu ter poročal, d. vlada za zboljšanje razmer nič ne stori. Zdi*, države so bile v dogovoru z Velikobritanijo ter so sklenile skupno preiskati zadevo. Kot zastopnik Anglije šel je Sir Roger Casement v Putumayo distrikt in prinesel je slična poročila svoji vladi. Peru je na, to obljubil, da uvede reforme takoj. Preprečena revolucija. Zdr. države kot reditelj San Dominga. Washington, D. C. — Po carinskem kuterju “Algonquin” bilo je porooano, da je transportni parnik “Prairie” ipo-d povelstvom polkovnika Mazes z 750 pomorskimi vojaki od mesta San Domingo odrinil proti severnemu obrežju otoka, (kjer se nahaja središče vstaje. Topničarska ladija ‘Wheeling', ki je pred malo časom priplula pred mesto San Domingo, bo bržkone nekaj časa tam ostala. Pisanje iz Port-au-Prince, Haiti, pravi, da edina dva carinska urada ležoča na severnem delu o-toka. ob meji med Haiti in San Domingo, katera so zaiprli vstaši, sta zopet odprta. Vsled tega je možno, dla se ameriška pomorska ekspedicija zopet domu povrne, ne da bi se izftrciala. Mir. New Orleans, La. — Tukajšnji konzul za Nicaragua, Juan J. Zavala je prejel brzojavko od nica-ragua-nskega ministra za vnanje zadeve v Mamagu, v kateri pravi, da je tam zopet mir. Brzojavka več ne pove. Poročilo konzula Zavala, tolmači, da so v republiki zopet nastopile normalne razmere. Državni senator zaprt. San Jose, Cal. — Državni senator Marshall Black, tajnik Palo Alto stavbinske-in posojilne družbe, je bil pod obdolžitvijo aretiran, da je izdal ničvredni ček. — Distriktni pravdnik Freele je izjavil, d!a se je aretacija izvršila radi malenkosti, a bati je bilo, da Black deželo zapusti. Zopet “Duhoborci”. Brandon, Man. — Policija ima silno veliko opravka s tolpo “Du-hoborcev”, ki so sem prišli da bi oblast provinčne norišnice do tega pripravili, da bi osvobodili več članov, ki so na dve leti vtaknjeni v norišnico. Duhoborci obkro-žujejo norišnico, pri čemur se slečejo ter oikoli hodijo v Adamovi obleki. Sekta ima svoj seđ'ež seve-rozapadno od Yoritton, Sašk. Čudni svetniki so se izjavili, da pridejo še drugi sem. dokler bo niih število znašalo 3000. Več tu se nahajajočih Duhoborcev je policija zaprla. Milwaukee, Wis., 14. okt. — Ko je danes večer Roosevelt zapustil svoj hotel in se z avtomobilom peljal v avdilorium, je neki Jolin Schrank alias Ilenry F. Co-chens na. njega streljal ter ga ranil v levo stran prsi. Roosevelt je potem imel govor, ki je trajal od 8:20 do 9:45 ure. (Op. ur. Meščansko časopisje zadevo grozno na široko in dolgo raztezuje; a najboljše je pa to, ko so napadalca takoj proglasili za socialista med tem, ko je očividno norec. Ko je Roosevelt -svoj govor ikiončal, odpeljal se je v Emergen-cy Hospital, tam ga je šest zdravnikov preiskavah). Potem se je peljal v Chicago — seveda v spremstvu treh zdravnikov in tukaj so bili 'zopet štirje, kateri so konečno dognali, da Roosevelt nima pluča prestreljena! Grozno “kunštni” zdravniki!, Ako bi Roosevelt imel pinca prestreljena, pa bi bil še imel čez 5 četrt lire trajajoči govor!! O, san c ta sim. plieitas! Mi z našega stališča načeloma obsojamo vsako nasilstvo, ki se izvrši na kogarsihodi, a vseeno vprašamo: Čemu pri tem napadu toliko šundra ?! Koliko delavcev je ‘bilo že ubitih edino radi tega, ker so se in se še in se še bodo borili za svoje naravne in človeške pravice, za ubori košček kruha! Kdo jih je pobijal in kdo jih pobija dragi kot tisti, ki dajo Rooseveltu denar, da slepi nerazsodno maso! fPovdarjamo še enkrat, da smo odločno proti vsakemu nasilju, toda konečno Roosevelt kot človek, ni niti en cent več vreden kot prosjak, ki hodi od hiše do hiše. Tedaj čemu toliko šdnđra?!) Rooseveltovi volilci (Elektorji) odpadajo. Harrisburg, 10. okt. — Po najnovejših spletkah in homatijah, je od Rooseveltove stranke odstopilo 0 at lar ge in 32 distriktnih volilcev ter so pristopili na Taf-tov tiket. Nemiri štrajkarjev. Bingham-, Utah, 11. okt. — 50 pomožnih šerifov je navalilo na neki hribček, na katerim se je nahajalo nekaj Grbov in je prišlo do prelivanja krvi in resnih nemirov med delavci. Danes večer je razburjenost dosegla svoj višek, ceste so bile natlačeno polne in stavbarji so vpili po maščevanju. Vse je bilo vkrenjeno, da se zabranijo spopadi. Bojeviti Grki. St. Joseph, Mo., 12. okt. — A. A. Truppis iz Atehison, Kansas, je 'včeraj večer tu imel patriotl-een govor med mnogo številnimi Grki’z zaključkom, id'a se je 50 prisotnih takoj odločilo odpotovati v svojo domovino ter se tam vdeležiti morabitne vojne proti Turkom. Lepa svotica. Albany, N. Y., 11. okt. — Državni davkar Sobmer je danes prejel ček za $3,150,0OQ, kateri znesek tvori davek od dedšeine za pokojnim multimilijonarjem John Jacob Astor. Dediči si prihranijo ' $155,000 s tem, ker so ček že sedaj poslali. Darrow proces preložen. Los Angeles, Cal. — Zastopniki obtožbe in zagovorništva so se sporazumeli, da se dragi proces chieaškega odvetnika Clarenee S. Darrow preloži na 21. novembra. Pričetkoma se je postopanje imelo pričeti 21. oktobra. V tem drugem -procesu je Darrow obdolžen nodmitenja porotnika Robert A. Bain-a. Proti nasilnemu usmrčenim Phoenix, Ariz. — Governor Hunt. je usmrčenie štirih moril-j f>ev, ki so imeli biti obešeni 11. t. m. preloul do 17. anrila i>. 1.. in ie to utemeljeval, da smrtno 'kazen on smatra za zastarelo ter ima rado. da bo nrihedna legislatura za odpravo iste skrbela. Kak ponosni Orel Pesem dviga se Da radostni duši Se nebo odpre. V soboto večer nas je ponosni j chicaški “Orel” zopet izvrstno 'zabaval prigodom svoje velike veselica ob desetletnici svojega obstanka. Točke programa so razni pevski zbori izvrstno rešili. Slavnostni j! govor je -držal g. France Udovič, i Njegov govor je bil pomemben o- S zirajoe -se na »plašnost. T-udi mi jj se ž m jim strinjamo, ko pravi, da I Slovenci v Chicagi ne poznamo “Sloge”, -da radi nesloge, pevski zbor “Ore-1” ni napredoval tako, j kot bi moral in da zavist, nesloga, j in narodna mlačnost so glavni ! vzroki, da “Orel” šteje danes sa- j mo 18 članov namesto 100 ali več. j Strinjamo se tudi z idejo g. Udo- jj vica za združenje j-ugoslovanskih . pevskih društev. To je blaga ideja in upamo, -da se bodlo vsa .jugoslovanska pevska društva v tem j! zjedinila in da se bo z-a združenje i v resnici delovalo in da ne ostane-' | mo samo pri ideji. Omenimo naj še, da je govornik izrazil željo, da rojaki pristopijo k “Orlu” ter ga tudi gmotno podpirajo. Na veselici so peli: Pevsko dru- i štvo “Slovan” iz So. Chicage; j Hrv. Jug. Soc. Pjev. zbor “Slo- | bo-da” in Srbski Pev. Zbor “Branko Radičevič”. Najimpozantnejši prizor celega programa pa je bila izvrstno izpahi deklamacija gdčne. Grilc v | slovenskem jeziku, katera je podarila g. Coufalu, učitelju pevskega zbora “Orel” krasen šopek v zahvalo in priznanje za njegov desetleten trud! in lojalnost “Orlu” j v časih, ko je vse mislilo, da “Or- j; la” ni več, v tisti časih, ko je “O-rel” gmotno pešal . . . Po pogramu se je vršila prosta zabava do ranega jutra. Kakor slišimo še je veselica v I finančnem oziru nepričakovano jj. dobro obnesla. Preiskava o volilnih prispevkih. Washington, 10. okt. — Današnja sej-a senatkomiteja za preiskavo kampanjskih prispevkov, je prinesla ra dan marsikaj zanimivega; osobito, ko je bil John D. Archboid danes zaslišan že vd-ru-gič je prečital nekaj pisem, ki so prinesli čudovito luč v tedanje odnošaje. Archboid je predložil štiri nova pisma, “katera -so tatovom u-tefkla”, kakor se je izrazil. Eden je bil od predsednika Roosevelta ter se glasi: “White House, April, 26. 1904. Moj ljubi gospod iVrehbold! Jaz sem prejel Vaše pismo z dne 25. t. irn. in bom imenu Vašega svaka dal ves ozir z nado, da ga bodem povišal. Udarni Vaš Theodor Roosevelt.” Potem so nastopale priče, ki so pričale, kdo in koliko je eden ali dragi trustov itd. k kampanji prispeval. (Dokazano je, da je Roosevelt, pred komitejem kot priča zaslišan, vedom-a neresnico govoril. — On. ur.) ZASTONJ IN POŠTNINE PROSTO pošljemo 160 strani Obsega- lijočo knjigo “Krvavo noč v Ljub-ijani”, tistemu, ki se naroči sam | od iseibe n-a Glas Svobode, ki stane jj za celo leto $2.00. UMJE V STtHO DOMOVINO polilj&mo: za $ 10.30 .................. 50 kron, za * 20.40 ................. 100 kron, za $ 40.80 ................. 200 kron, ža * 81.'0 ................. 400 kron, za $ 102.00 ................ 500 kron, za * 203.50 ............... 1COO kron, za 8 40* 00 .............. 2000 kron, za $1015.00 ............... 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka Naše denarne pošiljatve izplačuie c. kr.pošt-- no hranilni urad v 11. do 12. dneh. | Denarje nam poslati je najpriličn» je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Posta! Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER OO. 82 Cnrtlftnd 8t. New York tOtSt.Clelr Ave., H. *. Clevel*»d, OkU h i, a s svimimr STEBRI DRUŽBE. IV. Volilna doba se je .pričela s političnimi shodi. Vse stranke so tekmovale v delavnosti, izdajale oklice, oblj'u o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o INČ odlašajte — ne zanemarjajte jih, pričnite zdravljenje takoj s SEVEROV ZDRiVILOM U OBISTI IN JETRA (Severa’s Kidney & Liver Remedy.) Najboljši učinki slede njegovi rabi. Primerno je za stare in mlade ljudi obeh spolov. Cena 50e., večja steklenica $1.00. Da ozdravite prebavne neprilike, da okrepite želodčne mišice in da si pridobite redno delovanje črev, rabite SEVEROV ZIVLIENSKI BALZAM Severa’s Balsam of Life.) Cena 75 centov. Ker je zdravje celega ustroja odvisno od zdravih črev in jeter, bi morali ljudje, ki imajo zabasana in bolna čreva, uživati Severove Kroglice n jetra (Severa’s Liver Pili.) Cena 25 centov. O o o o n C O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o c o o o o o o o o o o o o o -------------------------------------------------------o o o o Kadar potrebujete zdravila, naj bodo Severova. Prodajajo jih o g lekarnarji povsod. Zavrnite nadomestitve. Pismeni zdravniški g O O ______________________________ o o dobite takoj, ako pišite na W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Melanholija. Večina zdravnikov se strinja, da melanholija ali otožnost in raz. trešenost misli je večkrat rezultat nepravilne hrane ali nezadostnega žvečenja hrane. Melanholičen človek je pobit, otožen in žalosten. Če je vzrok te bolezni kak nered v prebavi, rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki POPOLNO ZDRAVJE —r ttii'""nr'»""r‘"immr 1 1 —i—im-m in n—-.xT~nnnx. ujumuiu “ ~ VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema. ZAM-ZAM TABLETE stimulirajo delovanje teh organov, ZAM— ZAM vam dajo rdečo barvo in vas poživijo. ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes. Najboljše zdravilo za zabasanost ZAM - ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c. bo hitro ščistilo prebavne organe in tudi kri. Čista kri daje bolniku novo eneržijo, novo življenje. — Njegova hrana se mora skrbno pripraviti, zbrati in popolnoma prežvečiti. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je priznano zdravilo za zgubo apetita, zabasa n ost drobja in za vse nerede prebave. Če bo kateri član drnži- ne kazal znalke nenadne oslabelosti duha in telesa, dajte mu Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner. 1338 — 1339 So. Ashland; Ave.r Chicago, 111.. Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljudstva. SLAB Ö v OBODJî RAČUN Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze >■ w E-* K bi > H »N P M Q od 1. Maja do 31. Augusta 1912. DOHODKI G * Z* S M G §! a- a m 0350 ti »S g a* i ° -° a S «3 3 >o>o—; ■-3, s G » N G « S IZDATKI Število Članov in Članic 1. 161.00 115.00 1 276.00 1 6.00 1 3.00 163.15 116.50 j. 279.65 1 2.00 1 1.00 3. j 41.85 32.50 1 74.35 1 . ... 1 4. j 160.25 115.00 1 275.25 1 2..00 1 2.00 5 ! 61.75 45.00 ! 106.75 1 ! C. 168.75 121.50 j 290.25 j 2.00 j 1.00 7. ; 76.30 60.50 1 136.80 1 2.00 1 1.00 8. 1 52.50 38.50 j 91.00 j 2.00 j 1.00 9. i 157.40 113.50 1 270.90 1 1 10. j 89.50 63.50 1 153.00 j 4.00 1 2.00 11. j 77.90 55.00 1 132.90 | 4.00 j 2.00 12. 100.20 77.00 1 177.20 j 2.00 1 13. j 113.50, 82.50 1 196.00 1 2.00 1 1.00 14. j 155.15 114.00 j 269.15 \ 8.00 1 4.00 15. 1 102.75 76.50 j 179.25 j 8.00 j 4.00 16. j 93.05 66.50 j 159.55 j 1 17. j 49.65 37.OD j 86.65 j 4.00 1 2.00 18. j 59.20 46.00 i 105.20 1 8.00 j 4.00 19. ! 76.00 55.50 j 131.50 1 4.00 1 2.00 20. 1 423.95 320.75 1 744.70 1 80.00 1 40.00 21. j 44.00 32.00 j 76.00 j j 22. 1 87.50 62.00 ! 149.50 1 10.00 i 5.00 23. 1 30.50 22.00 j 52.50 I 6.00 j 3.00 24. j 125.25 91.50 1 216.75 j 6.00 1 3.00 25. 1 35.90 27.00 1 26.90 1 2.00 1 1.00 26. ] 121.50 87.50 1 209.00 1 18.00 1 9.00 27. j 108.25 70.50 1 178.75 1 4.00 1 2.00 28. j 63.65 48.50 1 112.15 i 12.00 |- 6.00 29. j 75,20 5G.50 1 131.70 1 30. j 58.75 42.00 1 100.75 1 ! 31. 1 174.35 127.00 1 301.35 1 18.00 1 9.00 32. 1 42.00 31.50 j 73.50 j 2.00 j 1.00 33. 76.55 50.00 1 126.55 1 1 34. j 56.55 44.00 j- 100.55 1 4.00 1 2.00 35. 1 88.75 64.50 1 153.25 1 1 36. 1 64.15 46.00 j 110.15 j j 37. j 87.00 67.00 1 154.00 1 8.00 1 4.00 38. 1 117.00 82.75 1 199.75 1 8.00 1 1.00 39. 1 78.75 52.50 1 131.25 j 4.00 1 2.00 41. 1 74.75 57.00 1 131.75 1 10.00 i 5.00 42. 1 51.25 39.00 1 90.25 1 4.00 1 2.00 43. j 68.00 49.50 1 117.50 j 2.00 j 1.00 44. 1 70.75 45.50 1 116.25 i ! 45. 1 84.25 65.50 j 149.75 j 18.00 1 9.00 46. 1 35.05 25.50 i 60.55 1 10.00 j 5.00 47. j 33.15 47.50 1 80.65 1 ! 48. j 135.50 96.75 1 232.25 1 4.00 1 2.00 49. 1 10.15 14.50 ! 24.65 1 1 Ï0. 1 31.50 45.00 ! 76.50 1 12.00 ! 6.00 51. j 39.00 28.50 j 67.50 1 2.00 ! 1.00 52. 1 82.50 ! 62.50 1 145.00 j 6.00 j 3.00 53. 1 36.50 26.50 1 63.00 j 4.00 1 .25 54. 1 146.00 102.50 j 248.50 1 6.00 1 3.00 55. 1 141.40 96.00 j 237.40 j 2.00 j 1.00 56. 1 63.65 I 43.50 1 107.15 1 ! 57. i, , 36.50 26.50 1 63.00 1 1 58. j 54.75 40.00 j 94.75 1 1 59. ! 71.75 ! 54.50 1 126.25 1 ! SO. 1 95.55 71.50 1 167.05 1 4.00 ! 2.00 61. 1 64.50 ; 44.50 1 109.00 1 8.00 ! 4.00 62. j 54.25 1 36.00 j 90.25 1 1 S3. 1 120.00 j 87.50 j 207.50 1 4.00 I 2.00 64. ! 77.25 ! 59.00 ; 136.25 1 1 65. 1 21.40 I 16.50 1 37.90 j ! 66. j 39.75 1 29.00 1 68.75 1 2.00 ! 1.00 67. 1 63.15 1 47.00 ] 110.15 1 6.00 ! 3.00 68. 1 43.25 1 29.00 1 72.25 1 ! 69. 1 32.65 1 24.50 i 57.15 I 2.00 ! 1.00 70. 1 61.90 1 46.25 ! 108.15 ! 2.00 ! 1.00 71. 1 78.15 1 58.00 ] 136.15 1 2.00 1 1.00 72. 1 62.50 1 47.50 : 140.00 1 6.00 j 3.00 73. 1 52.25 1 36.00 j 88.25 j 2.00 ! 1.00 74. i 110.75 1 82.50 1 193.25 j 6.00 j 3.00 75. 1 19.25 j ’ 27.50 1 46.75 t 1 76. j 76.35 j 57.00 j 133.35 1 4.00 1 2.00 77. 1 43.00 1 29.50 1 72.50 1 4.00 1 2.00 78. 1 23.50 j 17.00 1 40.50 j 2.00 1 1.00 79. j 28.30 j 21.00 i 49.30 1 2.00 j 1.00 88. ] 71.25 1 51.25 1 122.50 j 12.00 1 6.00 81. 1 95.40 j 69.50 j 164.90 j 2.00 1 1.00 82. 1 46.00 1 29.50 1 75.50 j 6.00 1 3.00 83. 1 80.60 1 61.50 1 142.10 ! 6.00 1 3.00 84. 1 40.25 j 29.50 j 69.75 j 2.00 ! 1.00 85. ! 50.75 1 33.50 J 84.25 1 2.00 1 1.00 86. 1 96.80 1 74.00 1 170.80 1 8.00 1 4.00 87. 1 85.50 1 54.00 1 139.50 1 8.00 1 4.00 88. 1 26.75 I 16.00 ■ 42.75 1 ! 89. I 78.25 ! 54.00 I 132.25 j 2.00 1 1.00 90. 1 66.00 1 46.50 1 112.50 1 4.00 j 2.00 91. j 14.00 1 20.00 j 34.00 1 1 92. j 24.75 j 18.00 1 42.75 j 2.00 1 1.00 93. 1 47.15 1 36.00 j 83.15 j 10.00 1 5.00 94. 1 81.25 1 49.50 1 130.75 1 12.00 1 6.00 95. I 23.05 1 18.00 1 41.05 1 24.00 1 12.00 96. I 47.35 ! 37.00 ! 84.35 ! 20.00 ! 10.00 97. I 27.00 I 27.00 I 54.00 ] 38.00 ! . 19.00 98. ! 23.00 1 20.00 ! 43.00 1 26.00 1 13.00 99 j 23.25 j 19.00 j 42.25 1 22.00 ! 11.00 100. I i 1 ! ! 101. j 8.75 5.00 1 13.75 1 22.00 j 11.00 102. j 17.50 1 11.25 1 28.75 I 46.00 1 23.00 1 7,428.10 ] 5,470.00 j 12,898.10 1 652.00 1 321.25 11.50 I 14.95 j 3.90 I 13.25 I 5.75 I 15.25 j 9.90 j 5.25 j 13.95 j 7.75 j 6.90 ! 10.00 I 10.25 1 13.95 I 9.00 j 8.65 i 4.45 I 6.35 j 7.00 j 32.10 j 4.00 I 7.00 I .50 1.50 .25 1.75 2.25 3.00 3.75 1.25 1.75 .75 2.00 1.00 .50 2.90 I 11.25 j 3.20 j 10.00 ! 8.25 j 6.20 I 7.10 I 5.50 I 16.45 I 3.75 j. 6.75 5.40 j 7.75 J 5.95 j 9.20 I 8.15 I 7.75 '| 7.30 I 4.80 I 6.25 j 5.50 j 7.25 [ 2.90 I 4.85 I 12.25 j 1.45 ! 4.50 j 3.50 I 8.25 | 3.25 I 13.50; j 12.45 j 5.20 j 3.25 I 5.25 ! 6.90 j 8.90 I 5.25 ! 4.75 I 11.25 j 10.25 I 1.95 ! 3.75 j 5.95 ! 3.75 ) 2.50 I 5.70 i 6.45 j 6.30 i 4.25 i 11.50 j 2.75 I 6.80 i 3.75 j 2.00 j 2.65 I 6.70 j 7.95 I 3.85 ! 8.45 j 3.75 I 4.25 I 9.15 ! 3.75 I 2.25 ! 7.75 ! 6.00 j 2.00 I 2.25 1 4.45 I 6.50 I 3.75 ! 4.70 ! 3.50 I 3.00 ] 3.00 I 1.00 .75 .75 1.00 I .. 4.00 I ... 2.40 13.20 I ... 3.85 I . .. .10 ! .50 I l.oo ; ... 6.60 ! .25 2.00 1.25 1.50 1.25 1.00 .25 1.15 i .io ; .... .50 2.00 I l.io I .50 .25 .25 .50 .75 .75 12.00 2.10 .75 1.00 1.75 1.50 ! 1.00 5.00 .75 .75 2.00 .75 1.00 .50 2.25 .60 i .50 .25 I 1.25 j .75 J ..... I .....' ! .75 1.50 1.20 ...... i i 5.00 i .... ! 6.00 1.25 .50 .25 J .25 j .25 ! .75 ! .25 j 1.75 i .50 ! 21.00 j j ...... I .... I I j 6.00 I 2.00 \ 4.20 .75 .25 .65 1.75 .75 .75 .25 1.85 21.20 .10 4.00 1.00 .50 .50 :25 1.00 9.00 .40 I .... I ...... ! •••• ! 25.00 ! .... ! I 15.00 I .... j 11.15 I .... i .60 I .... I 298.00 303.10 78.50 296.65 114.75 324.70 157.30 99.25 286.10 168.50 146.65 191.20 210.75 296.60 200.25 168.95 97.82 130.15 144.75 899.95 81.25 173.10 65.65 ) 238.00 69.35 246.00 195.50 138.20 139.30 106.50 ' 356.80 82.60 133.80 112.70 161.75 116.10 177.45 217.90 147.75 159.05 101.80 127.50 123.75 184.75 79.45 86.00 252.75 26.10 99.60 74.50 162.25 70.50 272.45 254.10 118.10 66.25 100.00 133.90 183.45 132.25 96.25 246.25 146.50 40.10 75.75 133.35 76.75 62.90 118.60 150.30 126.05 95.50 213.75 49.50 146.40 84.10 45.50 54.95 169.05 177.60 89.20 164.30 76.75 91.50 201.95 156.15 45.50 168.25 125.50 36.00 63.00 113.75 155.85 3.55 j .... j 84.35 1 2.95 [ .... I 122.00 j .. 1 .... 1 114.50 1 3.25 1 3.20 1 91,45 1 .... ! .... j .. I .... ! 78.25 1 .. 1 3.25 i .... j 51.00 j .... ! .... 1 97.75 j 673.70 ! 63.40 I 203.50 I 6.35 I 14,818.30 X 2 Æ o A •fg S3 G. S- (A P Skupaj ci X *3 •g G s: >P x % •g >o js >P Q. 3 X (fi 199.05 1 75.00 274.05 I 47 • • i 47 177.30 1 177.30 56 21 1 59 217.20 1 75.00 I 292.20 ! 14 • • i 2 16 174.45 1 I 174.45 57 11 58 41.20 1 400.00 441.20 21 • • i 21 136.20 1 500.00 ! 636.20 1 58 11 59 65.20 j 38 • ■ i 4 i 42 38.90 j 18 i 18 26.35 1 55 11 1 1 57 59.45 1 ! 59.45 32 11 33 72.64 400.00 472.64 25 2 ! 2 ; 29 35.50 j 35.50 30 • • 1 2 j 32 34.35 30.61 64.96 41 ! 41 116.70 i 116.70 56 -• 1 1 57 24.05 1 400.00 424.05 38 .. 38 92.60 1 ! 92.60 1 29 2 2 33 16.00 ! 16.00 19 1 20 14.90 14.90 17 .. 3 20 83.45 j 83.45 29 29 70.32 70.32 120 1 18 139 113.20 113.20 16 ... 16 34.50 400.00 434.50 29 2 ... 31 83.50 j 83.50 1 9 i ' 1 i 2 12 91.50 91.50 50 50 14 . . . . k, . . 13 1 101.85 I 101.85 48 4S 35 1 . ... 36 ' ! 21 j 3 24 32.05 * 32.05 25 .. 2 ■ 27 74.35 74.35 20 1 ... 21 380.70 380.70 61 2 3 66 14 • • ... .14 159.00 159.00 23 4 .... 27 41.25 41.25 20 2 22 152.10 500.00 652.10 36 .. ... 36 14.90 14.90 13 2 15 67.45 47.87 115.32 21 1 1 23 49.74 49.74 30 .. 2 32 28.60 500.00 528.60 29 2 3 34 45,80 45.80 24 1 25 34.30 34.30 26 • • ... 26 256.73 256.73 18 1 19 22.90 22.90 26 • • ... 26 78.90 78.90 22 1 23 47.42 47.42 28 •• 28 23 23 188.70 188.70 45 * * 2 2 49 • • • 7 7 36.55 36.55 33 33 115.45 115.45 1 15 ... 15 14.90 14.90 29 .. ... 29 27.45 500.00 527.45 14 .. ... 14 379.70 379.70 46 3 ... 49 37.15 37.15 44 5 1 50 24.05 24.05 19 2 ' 1 22 208.35 : 208.35 13 ... 13 152.15 1 152.15 21 21 75.50 23 4 14.90 I 14.90 33 * 2 35 49.20 49.20 21 p; 17 2 ... 19 97.25 97.25 45 45 91.50 91.50 31 2 ... 5 38 48.00 ; 48.00 8 1 9 13.75 i 13.75 15 15 ! 25 1 ... 26 44.60 44.60 14 .. 14 .11.45 400.00 411.45 H 11 60.20 j 60.20 21 1 1 23 36.60 i 36.60 27 • • 1 28 16.00 Î 16.00 19 1 3 23 32.05 ! 32.05 18 1 ... 19 155.50 500.00 ! 655.50 40 1. .... 40 8.57 ! 8.57 .... •• 13 13 1 1 1 28 2 30 21.75 1 21.75 15 1 ... 16 j 9 9 29.14 j 29.14 8 1 ! 2 h 284.75 j 284.75 25 2 1 28 ; j 27 1 3 ! 6 36 i i i 14 1 1 ! ... 15 68.60- I 1 68.60 27 1 i 4 32 25.15 1 25.15 ! 15 1 ... 15 85.75 j 1 85.75 16 2 ! ... 18 216.07 ! 1 216.07 1 34 i 2 36 ! ! 24 5 ! ... 29 i 1 ! 7 2 i . 9 1 ! 1 25 2 ! ... 27 11.45 ! 1 11.45 1 23 i ! ... ,24 1 i i .... ! 10 10 1 ! i 10 ,. ! ... 10 1 i 17 .. ! i 18 1 ! 1 27 3 ! ... 30 ! 1 ! il ! i 12 1 i 2 ! i 10 i ! ! 21 1 ••• 21 ! 1 ! 12 1 ! ... 13 1 ! i 10 1 ! ... 11 1 1 1 H , , ! 3 14 i ! 9 2 ! ... 11 ! 1 22 1 1 23 6.288.73 1 4,728.48 1 11,017.21 1 2,525 79 190 2,794 S.S.P. v= Zveza NAŠA BROŠURA “ŠKOF PROTI ŽUPNIKU” IN PA LJUBLJANSKO DRŽAVNO PRAVDNIŠTVO. “Slovenski Narod” v Ljubljani •piše t Štev. 223 sledeče: 'Škof proti župniku V Chicasd v Ameriki je pred kratkim izšla senzacionalna brošura, katere so se klerikalci tako ustrašili, da so M teli klicat državnega pravdnika na pomoč. Naslov te brošure, ki jo je spisal Pavel Svetlin, je “Škof proti župniku” in, če smo prav podučeni, razpravlja brošura o nečuven em postopanju ljubljanskega škofa proti župniku Bercetu. Kdo se ne spominja, kako je ljubljanski škof z orožniškimi bajoneti dal pravilno inštaliranega župnika Berceta odstraniti iz Sore, kako .je takrat tekla kri in kako je I sodišče nadiktiralo toliko in toliko, mesecev ječe ... Te stvari so po- j pisane, dokumentarično podprte in osvetljene s stališča državnik in cerkvenih postav. Kdo se bo čudil, da so klerikalci pritisnili na j državnega pravdnika, naj to, za ljubljanskega škofa tako neprijetno brošuro spravi s sveta. In res — državno pravdništvo je brošuro konfisciralo in tiskovno sodišče je konfiskacijo potrdilo, češ, da je nevarna javnemu miru in redu in varnosti škofove časti. S tem pa. še ni izrečena zadnja beseda, kajti proti konfiskaciji bo vložena pritožba in če bi pritožba nic ne pomaorala, bo pa prišla stvar v državni zbor.” Nadalje piše “Sl. Narod” no- tico v isti štev.: “Škof proti župniku. Kdor je naročil to velezanimivo knjižico, katere vsebino smo sicer že imeli priliko citati v raznih slovenskih listih, seveda v odlomkih, naj nekoliko počaka. Knjižica je prišla v Ljubljano, kjer pa je vsled dolge vožnje in vsled zaslug dobrih ljudi obstala, da si malo odpočije. V kratkem pa se bo napotila med slovensko ljudstvo, da osvetli še (knjižica enkrat delovanje in nastopanje našega škofa proti svojim podanikom, ki niso volje v vsakem oziru trobiti v njegov rog in ga zalasrati z denarjem za njegova brezmiselna in falitna podjetja.” To je za poet! Tedaj ljubljansko državno pravdništvo brani “čast” ljubljanskega škofa Anton Bonaventura Jegliča!! Kon- fiscira resnico, povsem dokazano resnico! Resnica je nevarna javnemu miru in redu!!! To se zamore zgoditi edino v Avstriji, osobito pa na Kranjskem. Dovoljujemo si pa vprašanje: Kje je bilo ljubljansko c. k. dT-žavno pravdništvo, ko je škof Jeg lič razposlal zloglasno, nemoralie no in skrajno brošuro”?! nesramno “Rdečo Ljubljanskemu škofu je dovoljeno kaliti najnežnejši čut morale, med tem ko se protiipostavno zabranjuje resnici pot v javnost!! Toda ljubljansko pravdništvo naj bo pomirjeno. Na Kranjskem, Šta jerskem, Primorskem in na Koroškem 1° že precejšnje število brošur “$kof proti župniku” in bodo še tja dohajale. GLAVNI ODBOR; ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; H250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee. Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 .Washington, Pa. JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111. VICTOR S. SKUBIC. 2727 So, 42nd Court. Chicago, 111. JAKOB TXSOL, 11355 Fulton Avg., Chicago, lil. JOHN LEVSTIK, 11262 Stephenson ave., Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale are., Chicago, IH. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, lil. Članov l, odelka Članov 2. odelka Članic ......... DOHODKI: Bolniška podpora ,|5, 041.00 235.00 174.25—$ 5,450.25 Članov 1. odelka. Članov 2. odelka. Članic ........... Povišanje. .n, 833.80 72.25 71.80—$ 1,977.85 $5 Usmrtnina. Članov 1. odelka.......................... Članov 2. odelka.............................. Članic .............................. REZERVNI SKLAD ................. . . . , .. ' $ Tiskovni sklad ................................... 'j Pristopnina ......................... Potni listi .................................... Prestopni listi ............................ Odstopni listi ................................. Spremembe oporok .......................... Znaki ................................. Plačilne knjižice ............................. Društveni pečati ............................ Krstni list dr. št. 20.............................. Za društvene knjige št. 98.......................... Za glasilo “Glas Svobode”..................... .043.00 78.00 349.00—$ 5,470.00 321.25—$ 321.25 673.70 652.00 28.75 14.25 1.40 19.00 170.95 20.30 12.25 1.15 3.20 2.00—$ 1,598.95 Skupaj $14,818.30 Članov 1. odelka Članov 2. odelka Članic IZDATKI: . Bolniška podpora. . $6: Članov Članic 022.45 61.65 204.63—$ 6,288.73 Članov 1. odelka ,697.87 30.61 $ 4,728.48 Dvorana ................. Glasilo ................. Tiskovine ............... Društveni pečati ........ Potrebščine ............. Poštnina ................ Ex,press ................ Plača uradnikom ......... Dnevnice ................ Vožnje ................. Bondi uradnikom ......... Odvetnik ................ Notarska potrdila ....... Knjige za glavni urad.... Organizator ............. Vrnjena vstopnina ....... Zavarovalnina proti ognju. Računski stroj .......... Stroj za številke ....... Iz tiskovnega sklada. 5.50 62.50 132.25 4.20 31.80 62.04 3.85 439.00 25.50 27.00 10.50 27.50 1.50 .30 5.00 4.25 10.75 190.00 5.00—$1,043.44 Naldženo iz dohodkov na Savings Bank v Chicago, obresti 111..... v Northern Trust $12,063.65 : 000.00—$ 4.000.00 Skupaj ............................................ DELITEV DENARNEGA PREMOŽENJA: Naloženo obrestnosno po 3% v Northern Trost & Saving Bank v Chicagi, 111........................$7,522.77 Naloženo obrestonosno po 6% na prve zemliške vknjižbe.$9,742.50 V 'rokah gl. blagajnika J. Kalana, naloženo v Second Ward Saving Bank v Milwaukee, Wis................... 4.008.05 $16,063.65 $17,265.27 V rokah gl. tajnika Zvezioih znakov 617 @ 1.00 In 1719 plačilneh knjižic @ lOc................ Društva dolgujejo: Na asesmentu itd............................... Na znakih ...................................... Na plačinih knjižicah .......................... 798.26— 4,806.31 617.00 171.90— 788.90 474.70 409.75 55.75— 940.20 $23,800.68 Skupaj ......................................... Naloženo na obresti, v oskrbi S.S.P.Z. za mladoletno hčerko preminulega sobrata Urha Vidmar dr. št. 32...$ 431.16 Za mladoletno hčerko preminulega sobratra Franka Bezek dr. št. 10...................................... 494.10 In za mladoletno hčerko preminulega sobrata Luka Per, dr. št 35...................................... 500.00—$ 1,425.26 $25,225.94 Skupoj ........................................ STATE ILLINOIS COUNTY OF COOK. Joe Beneko, Secretary, Ferdinand Glojek, President of the Board of Trustees and Anton Duller, Trustees and Joe Ivanšek, Deputy for Martin V. Honda, Trustee, of the Slovenska Svobodomlselna Podpoma Zveza, being duly sworn depose and say, that the above published statement is a true and honest report of all money collected during the term, comenclng the first (1st) day of May 1912 A. D., and ending the thirty first (31st) day of August 1912 A. D. by the said Organization to the best af their knowledge and belief. JOE BENtKO, Secretary. FERD. GLOJEK, ANTON DULLER. JOS. IVANŠEK, Trustee. Trustee. Deputy for Trustee. Subscribed and sworn to before me, Orrin A. Eames a Notary Public in Chicago. 111., and for the County of Cook, and State of Illinois this first (1st) day of October 1912, A. D. One Thousand Nine Hundred and Twelve, ORRIN A. EAMES, Notary Public. ; Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. : i “Glas Svobode” - V uicJt oí* Liftkuti « EEKI.Y Published M vTkOiNDA <$L w . JLoomis Sireei______»lHno‘a- -oO,scrjpr«ori %J OO peryr.ai v d v^rt.isémems on a j? r e e m •" n * Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. •Glas Svobode’ izhaja vsaki petek -------------in velja ----------------- RA AMERIKO: Za celo leto. za pol leta.. 82.00 81.00 RA EVROPO: Za celo leto............. za pol leta............. .....82.50 ....81.25 Naslov za dopise in poSiljatve jb GLAS SVOBODE J 809-1813 L00MIS STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivališča prosimo naročnik da nam uatančno naznanijo poleg Novega tud Vtari naslov. S3] LETOŠNJA letina in zdrž-NA DRAGINJA. Po zanesljivih izvestjih, ki dohajajo iz vseh delov am. dnžav dokazujejo, da je letošnja letina najbogatejša kar jih ameriška zgodovina sploh pozna. Ako pomislimo, da nas letošnje leto tako bogato obdari, v katerem je predsedniška volitev in kakor skušnje učijo, ohromi v takih letih trgovstvo, industrija in kmetijstvo; potem bi pač morali ima zahvalni dan biti hvaležni, toda — koinu?! Poročila o letini, bi znala biti pretirana na prvi vpogledi, toda njih soglasje ne dopušča nikake-ga dvoma o resničnosti. Farmer-jt imajo edino eno tožbo: Manjka jim delavcev. Banke na deželi poročajo soglasno o znatnem naraščaju denarnih vlog; farmarji si kupujejo avtomobile, nabavljajo si stroje najnovejšega tipa in o-mišljajo si razne potratne predmete. Iz Ohio in sosednjih držav pravijo, da tamošnja naj večja setev koruze in ovsa, prinaša najbogatejši pridelek, kakoršen je kedaj bil, in da vse izborno kaže. Spravljanje koruze pride nekoliko pozno, toda vseeno je vse v najboljšem stanju. Žetev ovsa je naravnost ogromna in sena in druge krme je v obilici. Ovočja, izvzem-ši breskev, je obilo. Kar se tiče živinorejcev, imajo povoda dovolj, da so zadovoljni. Razgled v Michiganu daje najboljšo nado. Turšiča je boljša od lanskega leta, Fižol zadovoljuje. Krompir bo lansko leto prekosil za 26 odstotkov im je najboljše kakovosti. Pšenica ni dosegla docela normalnost a oves in rž sta izborna. Jabolka in drugo sadje, razun breskev, je bogato. Seno in krma zadostujeta ter sladkorne pese bo \ obilici. Indiana imenuje letošnjo letino najboljšo iz njene zgodovine. Gives : velikanski; pšenica: nekoliko pod povprečnostjo; rž: nad povprečnostjo v množini in kakovosti ; seno, detelja in druga krma: v vsej državi nenavadno dobro; krompir: prve dobrote in izvanredno bogat; tomatoe: velika setev in pridelek ; sadje : polni pridelek razven breskev. Illinois zamore poročati o pridelku koruze, kar do sedaj vse prekaša. Oves je vse presenetil; mnogo farmerjev pridela podvojilo od tega, kar so pričakovali. — Trtnarji-zelenjadi imajo izvanredni pridelek; tomatoe posebno bogat; seno, detelja in alfalfa zadostno. Iowa ceni vrednost njegovega letošnjega pridelka na $334,149,-000 proti $305,331,000 minulega leta. Koruza, je sejana na 9,080.100 akrili in pridelek se ceni na 363,-204,000 ibušijev, proti 250,000,000 buši jev lanskega leta. Oves pokriva 4,665,100 akrov in bo $16,000,-000 več prinesel, kot leta 1911. — Pšenica je sejana na 840,360 akrih in bo prinesla kakih 21,009,000 buši je v v vrednosti $18,909,100. V minulem letu je je bilo samo za $7.232.262. Ječmen tudi boljše kaže. kot lansko leto. Seno in timoti pridelek je izvrsten. Ovočje bo donosio kakih $10,000.000. vzlic temu da ni jabolk. V Wisconsinu stoji vsa letina povsem v primeru najboljših let, in fannerji so silno zadovoljni s stanjem stvari. Pšenica, rž, ječ- men, oves in krompir, vse je izborno. Sladkorna pesa bo prinesla izvamreden dohodek. Sena, alf alf e itd. je prav zadovoljivo dosti. Obdelana zemlja je neznatno večja, kot je bila. 1/, Minnesote poročajo: Farmer-ji na severozapadu se znajo ponašati z najboljšo letino, kakoršnjo | so 'beidiaj imei. Prid el elk pšenice v i Minnesoti in Dakoti bo znašal kakih 400.000,000 .bušljev. Do sedaj je bila povprečnost okoli 230,000,-000 bušljev. Vsa druga žita se nahaja v istem razmerju. Pridelek koruze je velik; lanu je za 25 odstotkov več, kot lansko leto. Sena za 40 odstotkov več in ovsa za 60 odstotkov več; krompirja za 50 odstotkov več; razne krme veliko lin isto-tako živine. Cenijo se cene pšenice na $19,440,000, oves na $(-',613,000, seno in krme na $50.626,000; vsega druzega p« je v izobilju. Kansas pričakuje vrednostnega pridelka, ki povprečnost zadnjih 10 let prekaša za 50,000.000 dolarjev. Pridelek koru/ • bo prinesel $210,000,000.00. — Pšenice bo 97,000,000 bušljev; 47,000,000 več kot zadnje leto; ovsa bo za 17,-000,000 več. Živinoreja se čez vse dobro izplača in sena itd. je v izobilju. Colorado imenuje nje pridelek krompirja edinega, ki zaostaja poj povprečnostjo. Skupno vrednost letošnjega pridelka se ceni na $200,000,000, svota katera petkrat presega enoletne dobave zlata in srebra. 500.000 akrov afalfe bo dalo 2,000,000 ton sena, ali iO odstotkov več kot lansko leto. Donos iz ovočja bo brezdvomno občutno padel in prvič v 15 letih znamo izvoziti večje množine pšenice. Računa se na izvoz 150,000.-000 bušljev. Polovico vsega pridelka pšenice v Zdr. državah la jati Minnesota in Dakota. Nebraska poroča o pridelku pšenice, ki povprečnost prekaša za 50 odstotkov. Ovsa je za 25 odstotkov več, kot navadno. Pridelek koruze jie znamenit in jo bo več kot 225,000,000 bušljev. Mrva (seno) je najmanje $70,000,000 vredna. Vse drugo je v jednakem razmerju in živinoreja stoji na višku. Bank* poročajo o prirastku $7,000,000 denarnih vlog. Nebraska je v vsakem oziru zadovoljna. Missouri hvali to leto kot najboljšo letino od pamtiveka. Koruza se ceni na $139.300,000, pšenica je izvrstna; pričakuje se, da razpošljejo 10,000 vagonov jabolk. Sladkorna pesa prekaša daleč vsa pr e j Sna leta in povsodi nameravajo graditi nove sladkorne tovarne. Montana ima pšenično letino, ki daleč prekaša povprečnost. Sena je silno veliko, istotako krompirja, ovsa in ječmena — 100 bušljev ovsa na aker ni nič nenavadnega. V Idaho je 'bila dobra letina za ovočje; pričakuje se 50 odstotkov več -dohodka, kot v minulem letu. Žitni pridelek bo za 25 odstotkov večji. Isto se poroča iz Utah in v Novi Mehiki pričakujejo za 80 odstotkov več pridelka. Washington ima boljšo letino kot v lanskem letu. V pšeničnih krajih v izhodni polovici države bo znašalo okoli 37,500,000 bušljev, proti 35,500,000 v prejšnjem letu. Oregon pričakuje 20,250.000 bušljev proti 18,000,000 v 1. 1911. Idaho ima-okoli 14,000,000 bušljev proti 13,500,000 v minulem letu. V teh treh državah je 35,000,000 a-krov obdelanih proti 34.860,000 a-krov v letu 1911. Za Caiifornijo se ceni skupila vrednost letošnje letine na $560,-000,000, to je 15 odstotkov več, kot leta 1911. Sadni pridelek je povsem zadovoljiv: samo jabolk se bo 50 odstotkov več izvozilo kot v prejšnjem letu. Maine se veseli na veliki pridelek sena in koruze. Malega sadja je veliko, samo jabolk je malo. 'Massachusetts ni sicer nezadovoljen, pritožuje se pa na slabo stanje jabolk. Pridelek sena in krme hvali. New York hvali izvanredno letino sadja, celo breskev je mnogo, med tem ko jih je malo v drugih državah. Pridelek sena in krme je zadovoljiv, kar se pa o pšenici nemore reči. Pennsylvania poroča isto. Texas bo pridelal skoraj eno tretjino pavole izmed vsih dežel; pridelek žita je večji kot kedaj .popred; turšica izvrstna ter pšenica in oves sta izborna in bogata. Oklahoma bo pridelala med 75 in 100,000,000 bušljev koruze in nad 20,000,000 pšenice. Računa se na produkcijo pavole 1,250,000 bal v vrednosti $75,000,000. Arkansas ima najboljšo letino njegove zgodovine. Na bombaževim se pričakuje produkcija 1,000,000 bal. Izvid da pričakovati najboljšo letino riža. Krma bogata in živinoreja najizbornejša. Kentucky bo imel najbogatejše in najboljše pridelke koruze, tobaka in sena, kar jih je kedaj i-mel. Posebno je velika produkcija tobaka. Iz pridelka bombaževine bodo fannerji dosegli kakih $840,000,000. Georgia ima povprečno letino koruze, toda letina ovočja je bila boljša, kot kedaj popred. Pridelek bombaževine bo veliko večji, kot v minulem letu. O žitu in zelenjavi vlada popolno zadovoljstvo. Virginia je s pridelkom bomba ževine zadovoljna in imenuje svoj ‘‘Peanut” pridelek prav dober. — Koruza in alfalfa sti dosegli dobro povprečnost. Letošnji pridelek pšenice v Kanadi se ceni na 300,000,000 bušljev, kar je podvojno od leta 1911. Tudi v vsakem drugem ozira se poroča isto iz Kanade, kot iz vsih držav Unije. Iz tega razvidi cenj. čitatelj, da je tu v Ameriki vsega živeža v preobilju, toda kaj je pa s cenami? Od vsega tega blagostanja ne čutimo nič, marveč cene raznih živil gredo še vedno kviško. AH bo že enkrat vlada resno nastopila proti trustom ali ne 1 ¡Skrajni čas je, da se stori konec tem tatovom, 'ki ropajo ljudski denar na način, za katerega nimamo izraza. Kongres, senat in vlada ima red narediti 1! 1 ZNANSTVO IN VEDA. Vsak,o navodilo v kuha.relkd kiiijigi prične z besedo: “vzemi”. . . . Potem našteva vse primesi, katere so pravzaprav potrebne za pripravo jedil. Reči “vzemi” je prav lahko, toda manje lahko je pa reči vzemi, če 'nimamo. Po tem se zmanjšujejo lepe formule v kuharski knjigi za največ ljudi na sledeče: “Vziemi — kar imaš.” Vse spoštovanje pred pravo znanstvo. Pric'd šestdesetimi leti je socialdemokrat Ferdinand Lassalle proglasil zvezo, znanstva z delavstvom. Socialistično delavsko gibanje se je vselej in v vseh časih poganjalo za kulturni napredek; ona ni, tudi če je bila v maj-ojstrejši opoziciji proti katkšni vladi, nikdar odklonila, če je le-ta zahteval denarni kredit za kulturne svrhe, marveč vedno, kot OH-ver Twist, je klicala: “več, več, več". Ge bi šlo po njenih načelih, potem ne bi niti centa dovolila za vojaške svrhe, ljudje, kateri hočejo imeti kralje, maršale in duhovnike, plačevati bi jih morali iz svojega žepa, tem nasprotno bi stotaki, tisočaki in milijoni, kateri se danes zapravljajo v kulturoso-vražne namene, prišli v korist kulture itn civilizacije, umetnosti in vedi. In da se ne bi koneeno trdilo, da je smešno neizobraženemu delavcu narmšljati željo ali hrepenenje po “višjem”, tedaj rečemo odkrito: to prizadevanje sloni na temeljitejši 'fmdlagi, kot na ljubkovanju, — sloni na razredni koristi. Delavcem je bilo od Marxa povedano, da je eden pogojev njih osvoboditev -— in to je dejansko najresnejši —- moraličen in umstven preporod delavskega razreda. in Lassalle .jim je z žarečimi besedami .zaklical: “ne spodobijo se za vas nizkotne zabave itd. ’ ’ — Toda to jim ni potrebno niti praviti. Vsaki k «poznlanju svojega položaja lin naloge prišedši delavec. čuti in ve to. On ve, da more s pravo izobrazbo takozvanim “višjem stanovom” vsaj na jednako stopinjo priti in po tem tudi riavmia. Kar so delavci v polstoletni na svoji samoizobrazbi izvršili, to se bo še le v poznejšem času prav upoštevalo. Država jim ie pri tem zelo malo pripomogla in često več ovirala kot koristila. Seveda, pri tem moramo pripozna-ti Zdr. državam radi njih demokratičnega šolstva primerno izjemo. Toda tudi tukaj lahko citiramo formulo iz kuharske knjige: pouk je svoboden do visokih šol, celo učna sredstva se prosto dobe. Teoretično je siromak baš tako upravičen kot bogatin. Ali najnadiarje-nejši otrok ubožnega nemore v šolo hoditi, če je rodbina o'.i.'isna od zaslužka štirinajstletnega dečka; ako oče 'dovolj me zasluži, d'a bi preživel rodbino; ako mombiti »ploh 'Jela 'nemore dobiti, Iker so ga stroji ali cenejša ženskina in otročja dela izpodrinila. V tem slučaju — in teli je 'ne.številno — ne .pomeni vi- sokia šola za siromaka — nič ! V Wa'sh3nigtonu je sedaj obra-niavail velikamdki d eni «grafičen kongres, tedaj kongres, ki se je pečal z blaginjo človeštva. Tu je veda govorila o tem, kaj se ima zgoditi. Ona tudi reče: ‘vzemi’. Cina je konstatirala nedostatke in nasvetuje, 'kaj se ima zgoditi. Na primer naj: se čita, kaj dr. Witmer pravi o problemu plemenitvo množice : “¡Potom' sterilizacije (nepiodo-vitosti) fizično in duševno degeneriranih (izprijenih) se more le začasno odpomoči; v času ene generacije bi pa zopet bili manjvredni, fizično, dhševno in mora-lično izprijeni ljudje, in to bi tudi tako ostalo, dokler se ne odstranijo ivzrofkd, 'katere taki ljudje proizvajajo. To so revščina in beda. alkoholizem, socialne bolezni, ¡ničevni življenski odnoša-ji. tuga in skrb, vsled silnega boja povzročenega za človeku primerno življenje.” Tako govori znanstvo. Ako zamore govoriti svobodno ih nemoteno, tedaj mora proglasiti družabni preobrat v smislu social-de-mokracije, kot domnevo za uresničenje nje lastne zahteve; baš kot so odkritosrčni teologi k nri-poznanju primorani, da krščanstvo se ne da pod sedajnim gospodarskim sistemom uresničiti, kateri more narediti iz človeka mn-spPotelk bratstva. Znanstvo ali vedla, v kolikor se njena priboritev ne da zamenjati v dolarje in cente, preživlja se sedaj bedno od drobtinic katere jej .milostno dajo v državah organizirane izkorišeevalne dražbe, med tem ko le-tp milijarde razmetavajo za pokončavamje ih obskuranti-zem. Znanstvo osvobodi mase, to-dla imlaso bodo tudi osvobodile znanstvo vloge postrežnice izkoriščevalcev. SJiwitinerj u OOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOO'-*u«K> c o e» •5 o o s o s o o o o o o o o o o o o KDOR HOČE DEL A naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo: ‘Veliki S.o re iSšco-Angiesfci T ilaiač*’ da se bo lahko in hitro bre^ učitelja priučil angleščine. — Knjiga obsega poleg slov.-angl. slovnice, slov.-angl. razgovore za 'vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spi-sovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov.-angl. in angl.-iSlov. slovar. Knjiga, trdo-in okusno v platnu vezana, (nad 330 strani) stane $2 ■— in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 53 8 W. — 145 St. New York, N. Y. Edino in največje založništvo slov.-angl. in raznih slovenskih knjig. — Pišite po cenik. O O o v > o o o o o o o o o o o o o o o c U0000000000000000000090000000000000000UOOOOO NAJ VEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. TELjCANAL 445 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. Dajte zdelati svoje tiskovine pri . SPRAVEDLNOST” 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 Delo solidno , UNMSKI Dl STANE IOC. NA TEDEN. c<é!/y. “SPRAVEDLNOST” b6|N| ¿eäki, unuski dnevnik SLOVENSKA GOSTILNA kjer se toči vedno sveže Schoen-hofen-Edehveiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-nijske cigare. Kegljišče. ANTON MLADIČ 2348 Blue Island Ave. Chicago. FRANK KORBAR-JEVA GOSTILNA Druga vrata zapadno od postaje. Agent za Schiltz Milwaukee Famous pivo. WITT, ILL. COLORADO COLUMBINE BREWING CO. Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo! JOE GOLOB, redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 105 Harrison ave., LEADVILLE, COLO NAJEMNIK & YANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk 8t, Tel, Canal 1405 Slovenci, podpirajte ‘1 Glas Svobode” z inseriranjem! Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Drušivo Ustanov. ¿i. nov. 1909 liikorp. 5. marca 1011) >1 A I HM», iHi WSVl.VA > IA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adamsburg, Pa. BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa. MATH ■ PETRICH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHAN LEŠKE, predsednik, Box 94, Breezy Hill Sta., Kans. ALBERT ŠVAJGAR.II., Box 146, Lovingston, 111. JOHANN GOMILA, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Hermine, Pa. MARTIN POUFL, Box 130, Adamsburg, Pa. PRIPOMBA: Gl. podpredsednik bo priobčen, kadar gl. urad sprejme glasovnice. Glasilo je “Glas Svobode.” Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. KRŠČANSTVO. A. H. Skubic. X. KANONIČNO PRAVO PAPEŽA. Te dni ¡simo pr d jeli pismo od Naročnikia A. S., v katerem nam piše doslovno: “V hiša, kjer stanujem, dobivamo vse slovenske liste. Jaz sam sem naročen na Am. Slov. in sem gta vedimo vestno čital, toda resnice v njem. ne najdem; namesto da bi ta list pisal versko resnico jo zavija in zato se ne čudim, ko Vaš “brezverski” list Glas !Svo-bodle prinaša resnico, dela tisto delo, katero je bilo namenjeno A. S. Zato se naročim na Viaš list, za kar ¡priliagam $2.00 in upam, da! bodete nadaljevali z dobrim delom”. Talko sodijo našo pisavo Slovenčevi naročniki. V današnjem poglavju prinašamo (kanonično pravo papeža, katero bi moral ivedeti na pamet vsak dober rimo-katoličan in tudi odpadnik. Čudimo se. zakaj mi tega prava priobčil A. S.! Ali se menda boji zapisati resnico? Tistemu, ki dokaže, da je spodnje besedilo llaižnjiivo. damo $25 nagrade. G. Sojar ima tu priliko zaslužiti $25.00 in nas postaviti ma laž: To ¡papeževo pravo se glasi: 1. Ustave princev niso višje, ampak so subordinirane cerkvenim, ustavam. 2. Zakoni cesarjev ne morejo razrušiti cerkvenega ali kanoničnega prava. 3. Ni postavno za cesarja, da bi storil karkoli, (ki bi bilo nasprotno ¡apostolskim pravilom. 4. Ni postavno za kralje, da bi se ¡polastili stvari, ki so last duhovnov. 5. Nobena šega ali navada ko-gasibodi ne more ovreči zakonov izdanih od papežev. 6. Ne skušajte se zoperstavljati apostolskim (kan omiškim) u-kom, temveč spolnu j te jih s pozdravom in dobro voljo. 7. Jarem, ki Vam ga nalaga sv. cerkev, morate nositi, eepra.v zgled a meznosl j i v. 8. Ženidba oblast ne more ¡papeža niti zavezati niti oprostiti. 9. Da je pobožni princ Konstantin zvial papeža za Boga, in da ob kot Bog se ne more soditi kot bd se človeka. 10. Da je on (papež) kot Bog nad vsako človeško postavo in so^b-o in jc nedosegljiv. 11. Da so vse postave, ki so nasprotne postavam in odredbam rimskih prelatov brezpravne, brez ¡moči. 12. Da. se morajo vse papeževe odredbe brez ugovora in takoj Tihoga ti. 13. S tistim, (katerega je papež izobčil, ne bi smeli še celo govoriti. 14. Duhovniki so očetje in mojstri, celo nad princi. 15. Civilno pravo prihaja od človeka, cerkveno ali kanonično pravo .pride naravnost od Boga, na podlagi (katerega ¡sme papež v zvezi s svojimi prelati delati u-stave za ves krščanski svet v duševnem oziru, za zveličanje duš in ¡pravo vodstvo cerkve; in če potrebno soditi in razpolagati z vsim posvetnim blagom vsih Kristjanov. 16. Nevernik, ki veruje ali uči napačne doktrine glede zakramentov je izobčen in ponižan in izročen posvetnemu sodišču. 17. Posvetni ¡princi, ki nočejo priseči, da bodlo branili cerkev proti nevernikom, ¡so izobčeni in postavljeni pod inferdikt (izobčenje). 18. Blaigo nevernikov se zapleni in zapade cerkvi. 19. Odvetniki in notarji, tki store kako uslugo nevernikom ali njihovi zagovorniki, ali če jih zagovarjajo pri sodnih obravnavah, •ali ¡pišejo za nje listine, so infam-ni in suspendirani od urada. 20. Posvetne oblasti, potem bodisi stalne ali sauno začasne, ¡morajo priseči, da bodo uničile ¡po njihovi možnosti vse nevernike, obsojene od cerkve; posvetni vladar, ki ne iztrebi nevernikov iz svoje zemlje je izobčen. 21. Tisti, zaznamovani s križem za uničenje nevernikov, se raduje jo privilegija, danega križarjem zla pomoč sveti deželi. 22. Prosti so vsake obveznosti vsi, ki so na Ikakkoli način zavezani nevernikom. 23. Kdorkoli umre v boju proti nevernikom, pride v nebeško kraljestvo. 24. Ne smatramo tiste za oče-tomorilce če ubijejo katerega sta-rišav v svoji gorečnosti za svojo mater cerkev, če to store, da se izognejo izobčenju. V prihodnji številki nadaljujemo s papeževimi zakoni; pred no pa zaključimo današnje poglavje naj damo mulo komentarja k vsaki točka: 1. Papeževi zakoni so najvišji in vsi dragi posvetni zakoni so in-feriijorni (mianjevredni). Papež hoče s tem pokazati, da on je edini glavar sveta in njemu se mora vse vMamjati. Vse drage posvetne odredbe in zakoni so od muh, ako. se ne strinjajo s .papeževimi odredbami. 2. Pomen isti kot pri točki 1, isto skoro velja za točko 3. 4. Posvetni vladarji, roke proč od cerkvenega premoženja! Koliko je ta odredba vreidba vidimo na Francoskem ih Portugalskem kjer so cerkev ločili od države. 5. Kar papež zaipove se mora brezpogojno storiti, čeprav ¡so navade med narodom stoletja stare. Tu nas spominja afera — Rieima-nje in škof Nagel. 6. Isto kot 5. 7. * Ce papež pravi, da rabi več ¡milijard lir za vzdržavanje Vatikana in dragih cerkvenih poslopij. tedaj mu jih dajte, pa makar si cente od ust pritrgate. 8. Papež je zoret vladar ¡sveta, kateremu nimajo posvetni vladarji nič m diktirati. (Glej zgodbo Napoleona I.). 9. Najkolosal n e jš e pa je to, da se papež imenuje boga in ker je papež bog, ga ljudje ne morejo soditi, Kedo bije Krista boli po zobeh, kot ravno ta našemlje- ni rimski bog — papež? (Glej ■zgodba papeža Aleksandra Borgio.) 11. listava Z dr. držav je od muh, ravno talko zakoni Francije in iPortugalsIke, Nemčije, Anglije, itd. tako vsaj hoče reči papež. 12. Kar papež reče se mora takoj in 'brez ugovora zgoditi, saj on je vendar bog. In če je vsega-mogočen bog. mu li je potem treba toliko zakonov in takega pretenja proti ¡nevernikom. Zakaj jih njegova vsemogočnost ne spravi s sveta ali pa spreobrne. Tu se vidi kak bog je rimski papež! 13. S fistim, katerega je papež izobčil ne smemo celo govoriti. 'Zakaj ne ? (Glej zgodbo papejfc Aleksandra VI.. (ki je Trnke ¡poklical proti kristjanom). 14. Vemo, da so nekateri duhovni očetje v pravem pomenu besede, so pa tudi mojstri, da jim ni para. 15. Pri tej točki pride papež dlo lastitve tuje lastnine. Ali tako papež spolnu je sedmo božjo zapoved : Ne ¡kradi! ? 16. Tisti časi so minili, ko je rimska cerkev izročila nevernike “sv. inkviziciji”, čudimo se le, da se rimska cerkev talkta trdovratno drži stare tradicije in hlepi po srednjeveških časih in oblasti. 17. Zopet pretenje z izobčenjem, za katero se dandanes več noben pameten človek: ne zmeni. Izobčen biti je častno. 18. Vsi tisti, ki ne verujete v to, kar vam kat. cerkev ¡zapoveduje ste v nevarnosti, da vam lepega dne zgine vse premoženje in d!a se isto znajde v kakem faro v -žu. Ne kradi! Ne želi si svojega bližnjega- blaga in žene, je rekel Bog na Sinaju — “rimski bog” pa pravd čisto nasprotno: Ropaj in Ikira-di! 19. Ce si nevernik, tedaj te s ■mesne j o advokati, tudi ako jim pošteno plačaš, zagovarjati. Tu v Chicagi je nad 8000 odvetnikov, ki tie nikoli ne vprašajo, če kaj veruješ ali ne, pa so vseeno kolikor toliko pošteni in se ne. boje nobenega papeža, da hi jim uracl vzel. (Glej tožbo proti g. Sojarju radi nekega testamenta!) 20. Nevernike pomečite v morje in tisti vladar, ki tega me stori, bo izobčen. Kaj bi pia rimski bog refhel na to če bi vlada Združenih držav Napovedala: Vsi tisti verni rimo-katoličami ¡poberite šila in kopita in se skidajte iz proste dežele v Rim. k papežu, vašemu po-tentatu?! 21. Bog ma Sinaju ni rekel: Ne ubijaj Izraelcev, drage pa smeš. Rimski papež — ali kakor se siam imenuje — bog — pa pravi : Ubijaj nevernike, grehi so ti odpuščeni im v nebesih ¡se vesele nad nekrščamsbo krvjo, ki jo prelivaš. 22. Isto kot v točki 21 ravno talko točka 23. 24. Ako sta tvoj oče in ¡mati prišla do spoznanja resnice in vsled ofeolščin ne verujeta več tega, kar sta nekoč verovala in če si ti, njih sin. ali hčer, ker še nisi prišel do spoznanja, ostal trdovraten ali dto-ber vernik in te tvoji stari-ši hočejo poučiti prav in pokazati zmoto, da bi sprevidel, postal nevernik in bil morda vsled tega o-pozorjen od tvojega duhovnega učitelja, da boš izobčen, tedaj smeš, na podlagi papeževega zakona, ubiti očeta im mater nimaš nobenega greha in izognil si se izobčenje. Ljudje, ki imlate kolielklaj zdrave ¡pameti, sodite sami postave onega nezmotljivega rimskega ■p-apeža. ki si še. vedno lasti kraljevsko čast in najvišjo oblast na zemlji in ¡ki pravi, da je bog! -— Dalje. ¡prih. ŽIVLJENJE V LENSKIH RUDNIKIH. Lenski zlati rudniki v daljavi Sibiriji ¡so zasloveli že po vsem svetu im sicer ne toliko zaradi svojega naravnega bogastva, tem. več zaradi mučeništva, ki so ga deležni omdlotni delavci. V vsej svojoj nesramini niagoti se kaže ravno v ienstkih rudnikih kapitalizem. ¡Silno zanimivo je, kar piše prijatelj in zagovornik delavcev-mučencev, odvetnik G. Patušinski iz Irkutska, ki je natančno proučil vse razmere, o živi jenskih od-nošajiih lemskih rudarjev. Fatu-šimsfai pravi: “Ko je Ionska družba podkupila ali ¡pa uničila ¡vsa konkurenčna podjetja-, je absolutno zavladali a no neizmerno velikem ozemlju. V Bodajki je brzojav, železnica, bol ERIKhNSKA-UNIJA, novi parobrodi VOZIJO iz AyâTRO-OGERSKE V NE«V YORK in OBRATNO Argentina Alice PARNIKI PL.TJTETO IZ NRW Y O R K A Martha Washington 16. nov. Laura 13. novembra 23. oktobra 6. novembra 'iraUi >‘ip Ujejo redno ob cediti ob l. uri pjpoidne iz pnstaniSča Bush’s Stores, Pier No. 1 aa to vju 5)te ceste r S >uth Brooklynn. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbnžjs Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuj« »e * SLOVENSKEM JEZIKU SLAVNI ZA8TOI» ZA AMERIKO Phelp’s Bros. &Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kempt gla vni East, na zapad u 120 N. La Salle St. CMcsgo obleke in svršniki. Največja zaloga, najboljša kakovost in n- nižje ct ne najdete vedno pri JELUsEK in MAVER, lom«- ija vogal Blue Island lie in 16 cesta Compagnie Générale Transatlantique ïz Sew York v Avstrijo čet Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družb*, snažne postelje, vino in razna mean* jedila. Pristanišče 57 Nortîi River vznožjž 15tt» St., New York Cin HITRI POŠTNI PARNIKI u 1 pluj-jo vsak četrtek ob 10. uri zjutraj S. S France nov tvovijak) S. S. La Provence S. S. La Lorrai >e S- S. La Savoie „ Ndjbrijšs uiavuosti v HI. razredu. Odpluieiu vsako soboto ob 3. pop. S. S. Rochirrbeaa (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara La louraine Glavni trt.o it 14 V,-e 4 , Ne v Y r c MÜUUC8 W. KOZMIHSIG 'lpr.11 iuohK u mn' M» V D i H* » ir-I SL GltteHifit, Iti nišnioa last lenske družbe, ki tudi vladne naprave redno ¡podpira. — Tej mogočni -družbi, ki je nihče ne kontrolira in ki ima tajne 'zvezo .s 'peterburšbo vlado, je podložnih 6000 delavcev z družinami. — Sicer je res obstojala nekaka pogodba, ali ionska dražba se še toliko ni zmenila zanjo kakor za lanski sneg. Dalje obstoja t-uidi rudmištki red, veljaven za vso državo, ¡ali zia- lensko dražbo jc 'bil brez -moči. Ko je nastopil ravnatelj Belosjerov svojo službo, je ■dejal v svojem nagovora delavcem : “Bratje, pri meni boste morali tako delati, da bo od kohj 0-stulo le griva in rep, od ljudi pa le nos in oči.'’ Ko je Ionska dražba sistematično nakupila vse ¡sosedine zlate ruidhiike. je tudi sistematično pričela s poslabševanjem delavskih razmer. Mezdo so jimr kaj hitro znižali; tehnična dela v rovih so bila tako pomanjkljiva, da so delavci imeli vedno znatne izgube: ravnateljstvo je uipelj-alo popolen sistem napačnega izmerjeuja, tako da so bili delavci na vseh koncili in krajih ogoljufani. Mezdo so jim izplačevali enkrat na mesec, ali delavci niso nilkldar vedeli, koliko ¡pravzaprav -služijo, tako so je vršilo izplačevanje. Namesto denarja so dobivali delavci listke, s katerimi so hodili v trgovine, ki so bile seveda last len-ske družbe, po svoje potrebščine. Cene so bile bre-zprimerno visoke, naravnost oderuške. Izučene delavce je potisnila -družba lebko vsak čas na stališče pomožnih delavcev. tako je namreč bilo napisano v pogodbi. Lemska družba je pridržala tudi del mezde (skupna vsota pridržanih mezd je znašala ■zadnji čas ¡pol miljona rabljev), a od’ te -vsote niso dobivali delavci nikakršnih obresti. Je zapletla v cev, ki je bila Uršo Žibert. iPrva leta so živeli v j napeljana na streho in ki je -vrgla zadovoljstvu. Potem pa je začela! Ange-ilmana raz streho. Žibert sitnariti, jih iz hiše goniti! ^ bojišča dela. V Borovljah še ' je smrtno ponesrečil dne 22. m. m. delavec Ignacij Dermalc. Puh- ter pri vsaki priliki posestnika psovati in ipreklinjati. Vsled prepira med sabo so bili že vsi -kaznovani. Dne 17. -septembra t. 1. je bil Fran Božič zaradi ovadbe Ži-bertove nastopil tridnevni zapor. Njegova 351etna žena je bila sama doma. Ko je kuhala kosilo, pride Urš«. Žibert s polenom nad' njo in jo hoče z besedami ‘‘Čakaj, jaz te moram -danes, ko si sama, ubiti!” nil je vanj iz Martinove ipeči plamen. ki je zažgal srajco, nato pa še ostalo obleko. Revež je letel k zdravniku ves v plamenu. Odpeljali so ga v celovško bolnišnico, kjer je že umrl. ŠTAJERSKO. Zastrupi jen j e z živim srebrom. udariti. Terezija Božič jo odrine j Osemnajstletna posestniška liči od -sebe, Žibert p-ade na rob og-1 fevza Se‘hmidt 'Pri Sv- Duhu 'Pri njišča, p-a zopet vstane in Terezijoi Lv°.f,h -\p iz »^nega vzroka za- Božič zopet naskoči s polenom. tJ™,1* v kavi zu'° srebro in fosfor-jo zopet porine, da pade znak -z Vsled tega se je zastrupila in kma. glavo ob prag. Tu jo v jezi prime; 11 umr a \ strasnih koled- ža glavo in butne z njo ob deski n a j na’ • ..Vv tla ter odide. Čez nekaj časa se! Z b°l1S<* ,dela- ™1ZU Radgone povrne in vidi, da je Žibert mrtva, i 751etni zldaH5n P«™««- Zavleče jo v postelj. Zapre-hišo in-"lk,N/ Majer * te dlni zidal hišo. gre !!< -sosedi Glavan Tereziji in jii'k *a -te na odri1- ‘ki se je podrl in odda ključe -s ,pripombo, da gre v! Je ?adl° t-^movje na Majerja, ka-kloster to j-e (ko je kostanjeviško !eri -]e dobd tezko rano ™ ?lavl sodnijo) se javit, da je Žibert vr- m Pretresenje -možganov, so -spra- - gla in dla je ta umrla. So-dnijska obdukcija Urše Žibert pa je dognala, da je imela ta na glavi in; ramah krvne podplutbe in pet . ran 1 v koži, da je Žibert umrla vsled! vili v nezavestnem stanju v bolniš- nreo. PRIMORSKO. Obešenega so našli 52 letnega v . . . ...... . .. t Josipa Rizzottija na drevesu pri več let trajajoče bolezni na pij n- r, , T. , ... . ... ... , , . ,. . t- 1 ■ Opčinah'. Uslu-zben je bil pri av- cih. vsled otrpljenja srca. K tej _____ tomobilgki družbi v Trstii. Samomor je izvršil najbrže iz obupa, ker je vedno bolehal in je imel veliko družino, 6 o-trok. Trideset tisoč kron je poneverila. Blagajničarka tržaške tovarne Pn za testenine, če-dho dekle, Antoni-}St" ja Papova je bila precej obo-ževa-nikov sin delavca Antona Vrtač- na G(j mladih in starih moških. — -nika, katerega je težrio ranil. j živela, je jako udobno, vozila se Bik ga je nabodel. Osemnajst- je s svojimi tovariši z avtomobi-letnega hlaipea Franca Šušteršiča lom na izlete in je posečala najfi-iz Bresta, občina Tomišelj. je dne nejše restavracije. Nedavno pa je 23. t. m. pri krmljenju v hlevu in- Izginila. Z njo j-e izginil njen ofi-bodel bik na roge in mu pretrgal Makni IjnJbimec uradnik Ceschini trebuh. Prepeljali so ga v ljub- jt, šo trije mladi gospodje. Iz to- nagli smrti pa, da je pripomogel strah in grdo ravnanje. Božič, ki je bila v zaporu v Ko-s-tenjevici, so izpustili. , Z revolverjem na delavca. Z revolverjem j*e v prsa ustrelil Medvodah v prepiru neki posest- ljamsko deželno -bolnišnico. ! varniške blagajne pa je izginilo Velika nesreča bi se bila lahko čez 30,000 K. Ko so revidirali knji-pripetila na cesti s Črnega vrha v ge, so našli vse polno neredlnosti. Indrij-o v takozvanih Ključih. Po- Blagajničarka je skozi 9 mesecev, sestnik Guizelj iz Idrijske Bele je odkar je bila pri tovarni nastav-vozil goste od ženitvovanja v čr-lijena, kradla, in mladi kavalirji ji nem vrhu. Na strini poti navz-dol niso dvorili zastonj. Koliko znaša so se baje splašili konji ter jih vsle-d prevelike cestne strmine ni bilo mogoče ustaviti. V silnem diru -so ljudje popad-ali z voza in se več -ali manj pošikodovali, konji pa so dirjali dalje. Na nekem ovinku pa konja nista mogla dovelj naglo zaviti ter je eden od njiju padel če: obcestni zid več sto metrov globoko, tako, da je na mestu poginil. Voz se je na več kosov razdrobil in tudi drugi konj je močno poškodovan. Posestnik Guzelj ima občutno skodlo. Sreča pa je, da ta nezgoda ni zahtevala človeških žrtev, do česar je le malo manjkalo. Na tej cesti je že letos smrtno ponesrečil kolesar. Cesta je brez, drugod običajnih obcestnih držajev. Zgoditi se mora nekaj slučajev nesreč, potem se šele zavedo merodajni činitelji svojih dolžnosti glede javna varnosti. čudna nesreča. Ko je šla dtne 27. m. m. zjutraj kuharica Marija Čonževa mimo prostora -starega vojaškega oskrboval-išča na trg, -se je tam pasel koštrun, katerega je začel pojati pes nekega železničarja. Pri tem se je zbegani koštrun nehote kuharici v hrbet zagnal s tako -močjo, da j-e padla in se vsled udarca -na glavi onesvestila. Prvo pomoč je oškodovanki dal mimoidoči s. dr. Geiger, potem jo je pa stražnik posadil v izvoščka in se odpeljal -z njo na dom na Diinaj-sko cesto št. 25. Navihanec. Dne 26. im. m. je prišel k urarju Ivanu Ravnikarju na Sv. Petra cesti neki neznanec, ki je rekel dla je strojni ključavničar v kurilnici n-a južnem kolodvoru ter si zbral srebrno žepno uro, katero je potem Ravnikar poslal na kolodvor po vajencu, ker mu je bil kupec obljubil, da -dobi denar pri načelniku. Pri kolodvoru je tujiee uro sprejel, dečku pa velel naj počaka, češ, moram nro pokazati svojemu načelniku, ki bode dal denar, katerega takoj prinesem. Vajenec je pa zastonj čakal na denar in ko je zadevo ovadil, se je dognalo, da ure ni vzel noben tamošnji ključavničar ter da je moral biti kak tujec, ki se je bil skupno defravdirana in ukradena vso-ta. še ni znano, kakor tudi še ne vedo, kam je elegantna družba pobegnila. Smrt neznanca. Dne 24. m. m. zjutraj okrog tričetrt na štiri je našel stražnik v ulici Solitario pred hišo št. 13 na tleh ležečega moškega, starega okrog 35 do 40 let, ki ni več kazal -nika-kega znaka življenja. Zdravnik je konsta-tiral, da ima razbito glavo in ga je dal nemudoma prepeljati v bolnišnico ; toda voz ni niti dospel do bolnišnice, ko je ranjenec že izdihnil. Umrli je najbrže v pijanosti padel vznak in si razbil glavo. Samomor. Dne 23. m. m. popoldne so našli na cesti za pokopališčem mrtvo m-oško truplo. Zdravniki so ugotovili, -da je nastopila smrt vsled zastrupljenja z octovo kislino. Samomorilec je Anton Za-brič, uslužbenec trgovinske zbornice. stanujoč v ulici della Sco-r-zer.jn št. 16. RAZNO. Tragedija pred poroko. V mad-jarski vasi Decse blizu Arada se je imel poročiti posestnik Fauer. Tv-a-n Djever, -ki je vodil nevesto v cerkev je pred cerkvijo ustrelil parkrat v zrak po starem običaju. Ko je ustrelil tretjič, je hotel popraviti revolver ter popravil tako, da je zadel ženina v srce. Nevesta je strgala s sebe obleko in zbežala kot nora. od svatov proč. Strelca so zaiprli. Mlade žene in vdove. Zadnje ljudsko štetje v Indiji je pokazalo, da je v indijskem cesarstvu nič manj kot 302,000 vdov. ki še -niso 16 let stare. Dalje izkazuje štetje 2,500,000 mladih žen, ki še 10 let niso stare in 6,500,000 žen, ki še niso dosegle 16. leta. Za Jukičevo mater so nabrali Hrvatje in Srbi v Ameriki doslej okoli 9000 K. Najstarejši bankovci so bili stavljeni v promet na Kitajskem, dve tisoč osem sto let pred Kristusovim rojstvom. Y marsičem So bili ti bankovci podobni dandanašnjim, kajti na njih je bilo ime banke, -datum izdaje, tekoča številka, podpis uradnika in svota. Bankovci so bili modre barve. Tak bankovec hranijo v Azijskem muzeju v Petrogradu. Ponesrečeni vojaki. V Poznanju na Nemškem so hoteli vojaki prepeljati težak trdnjavski top na neki nasip. Top je zdlrčal navzdol in poškodoval več vojakov. Eden je -obležal na mestu mri e v z zlomljenim križem,, drugemu je odtrgalo kolo desno roko, več drugih vojakov pa je lahko poškodovanih. Rodbinski samomor zaradi tatvine. Y Stetteuhofu je zastrupila žena knjigovodje Watzer svoja dva otroka v starosti pol let in treh let, potem pa še sama sebe, in sicer s fosforno raztopino. Vzrok dejanju je bil strah pred kaznijo, ker je žena svojemu svaku izmaknila 200 kron. Za kaj porabljajo stare časnike na Kitajskem. National Review’ ki izhaja v Sanga.ju prinaša zanimivo statistiko o uvozu starih časnikov na Kitajsko. Leta 1911 je bilo uvoženih nad 1918 ton starih evropskih časnikov v vrednosti 292.360 m-ark. Kitajci cenijo bolj papir evropskih časnikov nego svojih ter ga uporabi ju jo kot tapete v svojih hišah. — Evropski ea-suislki papir je posebno trden in brani stenicam iz -zidu, ki so velika nadlega po kitajskih hišah. Papir rabijo tudi za spodinjo obleko i]K> zimi. A ko vo jak izstopi iz vrste pred carjem. O priliki, ko je ruski car pregledoval vojaške čete v Moskvi, je kar nakrat stopil iz vrste netki vojak, hoteč podati carju neko prošnjo. Oficirji so mu to zabranili in car je bil jako prestrašen. Hitro so vojaka aretirali in gnali v zapor. Radi tega dogodka so bili potem karani od polkovnika doli clo kapro!a pri dotičuem oddelku, kjer je bil oni -vojak. Car pa je potem nvaževal prošnjo onega vojaka; dobil pa. je vojak tudi 30 dni 'zapora. Trije učitelji, trije učenci. Y mnogih krajih v Yen'cléc. Anjou in v B-reta-gni hodi v šolo -prav malo otro|k in pripeti se celo, da v kaki šoli ni nobenega otroka. Y kraju Boissiere die Montaigu plačuje francoska država učitelja za deško šolo z 2000 K. podučitelj a s 1600 K in učiteljico za dekliško šolo s 1800 K. In vsi ti trije imajo skupaj tri učence. Strašen vihar na Kitajskem. — Poročajo, da je Reynaud, apostolski vikar v Teho-Hiangu ‘brzojavil, da južno njegovega vikariata je strahovit tajfun porušil jedino celo mesto ter uničil 100,000 družin, 50,000 ljudi je utonilo. Dvakrat umrl. Pred okrožnim sodiščem v No-veim marofu se vrši zanimiva zapuščinska razprava. L. 1902. so našli na šetališču v Petrinji ubitega človeka. Dognali niso. je li bil ubit, ali se je izvršil samomor. Iz nekih pisem so dognali, da je (mrtvec Evgen Yogi, doma iz Krapine. Mati Voglova je bila o nesreči obveščena prepozno in je bilo truplo že pokopano, ko je došla k, po-grebu. tako da ni mogla dognati identitete. Pri pokojniku so našli nekaj gotovine ki so jo izročili materi kot edSui dedinji. Mati je živela v trdni veri. da je umrli njen sin. L. 1909. pa je dobila nenadoma od pomorskega urada na Re|ki sporočilo, da je bil njen sin Evgen Yogi ubit 12. decembra 1908 na angleškem parniku ‘‘Trafalgar” v Newcastlu v prepiru z mornarji. Pri njem so našli istotaiko listine na ime Evgena Yogla iz Krapine. Ubiti mornar je imel do 1000 K gotovine, ki so jo angleške oblas-ti poslale -sodišču v Novem marofn, da izroči denar materi. Med tem je izvedel erar za zadevo in -zahteva denar ziase kot sporno zapuščino. Sedaj se razpravlja, kdo izmed ubitih je pravi Evgen Yogi, ali je uimrl dfvakra.t ali enkrat, ali nikoli. Avstrijski vojni zrakoplovi. — Vojaška uprava je dobila štiri E-tricliove aparate z motorji 90 konjskih sil. To je en del serije štirinajstih aparatov, ki jih je naročilo vojno ministrstvo. Poveljnik zrakoplovnega oddelka, podpolkovnik Uzelac, je z aparati napravil več poletov, ki so se vsi posrečili. Novi zrakoplovi se bodo uporabljali že pri letošnjih manevrih. MLADI MOŽ! STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI. Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Val ti moije morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo že-niti dokler so v takem stanju. Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi a»i sifii is, trfper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni. 50,000 KNJIŽIC ZASTODJ MOŽEM x . Tisoče mož je žerkdobilo perfektno zdravi;je, telesno moe m pozivljenje potom te dragoceue knjižice. Zalojra znano-Stl Je’vrn vseyUJe stvan, katere bi moral znati vsak mož - .. Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje Zapomnite Sl, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. M' jr>!ai;a"io tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime m naslov, odrežite kupon in pošljite nam pa -e danes. Ostalo izvršimo mi. Odrezek za brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. LISTER & CO. A us. 301, 22 F1FTH A VE., CHICAGO. GOSPOD JE:—Zanima me ponudba, s kateronudite Vašoknjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj. IME. NASLOV. m □n W 99 ftg Hranitev ljudstva« ” 'vri L« I . .„•» , . /mwiwuni lil II m s « Id V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem, da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrati hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete in smete zavžiti. Če je vaš apetit slab in prebava počasna, rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino- To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za: ; m m m m m g JOSEPH TEINEH’S OF 'Er vto • tCISTCRE» ZAPRTJE, BOLEČINE IN GRIZAVICO, NEPEEBAVNOST, GLAVOBOL, BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST, ZGUBO TEKA, SLAB POČUTEK PO OBEDU. m m Rojaki, podpirajte tvrdke, ki oglašujejo v Glas Svobode in pri nakupu vselej omenite Glas Svobode. To pomaga listu. m Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem! Za dobiti v lekarnah in pri | JOS. TRINER ® 1333-1339 So. Ashland A v e. Chicago, 111. m s m i#t-'•••••••• • ëmmmmmmwmmmmmm G VOKÖUN 1411 W i8th St , Chicag V moji trgovini se dobe prve vr»te cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela. Slovenci, oglašajte se pri meni Teîef>n Canal 2301 Popravljal nicadežnikov in pip Trgovina s pohištvom,pečmi in železnino V. KOBZINA 1849 * 1851 Blue Island Ave. Tel. Canal 2054 CHICAGO I Rojaki podpirajte trgovino, ki podpira domačo obrt. Naše cene so nižje od drugih. Pridite in prebričajte se! peninsula* NEKAJ ČRTIC O IZSELJEVANJU. Spisal dr. Slane. (Dalje.) iV mestih, se je po delitvi dela rudi rokodelstvo v razne opravke razdeljevalo. Prej je opravljal e-den rokodelec več rokodelskih o-pravkov; kovač je koval, je bil ključavničar, .klepar, zdaj je bilo več delavcev dobiti s kmetije, ki ,o silili v .mesta, rokodelstva so se delila dalje in nastale so manufakture, to je, eden podjetnik je zbral več delavcev v svojem podjetju in jim dajal blago za izdelovanje raznih stvari za trg. Kmeti-ia velika, mala in največja, so rabile veliko rokodelskih proizvodov; mesta se širijo, nova nastajajo, veliko novih opravil nastaja in novih delavcev. Kralji dobijo nad grajščaki in duhovniki več 6-blasti; prej je niso imeli dosti. S pomočjo duhovništva, ki se pridruži mogočnejšim kraljem, uvedejo kralji rimsko pravo, ki je sovražno zadrugam, skupnostim na kmetiji in v mestih, in kralj uvele državno uradništvo; ljudstvu se odvzamejo ljudske sodnije in grajščak zgubi svoje. Državni u-radnik postaja nov človek, ki rabi dosti proizvodov kmetije, vojaštvo jemlje dosti ljudi s kmetije, rabi dosti živil in obleke; mesta morajo delati za, več odjemalcev, sprejeti morejo več delavcev in te / izobilju pošilja kmetija v mesta, ker ji je “mrtva roka” zaprla toliko kmetijskega sveta. Ti s kmetije prišli delavci stiskajo mezde drugim in meščanske obrti, ki prej niso poznale konkurenčnega boja, ga morajo bojevati, ker zdaj se proizvaja s cenenimi delavci dosti več v mestnih obrtih, pa tuli ceneje in meščan hoče meščanu v konkurenci vzeti odjemalce. Boj gre zdaj za profite, katerega prej meščani niso poznali, kapitalistično gospodarstvo se rodi. Do štirinajstega stoletja je bilo za kmetske zarode še dosti kruha na lovih kmetijah, v mesta ni toliko silil kmetski zarod in tedaj sta letala dva gospodarja za ednim delavcem; po zaprtju kmetijskega sveta po veleposestvu in cerkvah, po odvzetju vaške marke in druge ljudske zemlje, pa se je reklo, da sta dva ali je več delavcev letalo za ednim gospodarjem, delodajalcem. — V maštanju veleposestva po zaprtju vsega še prostega sveta je nastala huda gonja po ¡zaslužkih, ker odvečni kmetski zarodi pritiskajo na delavsko mezdo v mestnih obrtih, ker so po ceni in ¡ih je vedno več. To st var j a kapitalistično gospodarstvo, njegovo industrijo, njegovo veliko trgovino po vsem svetu, njegov veliki promet, v katerega različnem proizvajanju, delovanju najdejo milijoni ma kmetiji odvečni mlajši zarodi dela in kolikor toliko zaslužkov; to pa tudi zaradi tega, ker vedno boljša prometna sredstva odpirajo človeku ves svet in pripravljajo kmetom drugih dežel im svetov, ki še nimajo razvite mestne obrti, ¡proizvode njihove o-brti v izmeno ,%a. proizvode kmetije dotičnih svetov N. pr. bombaž, kavo, sladkor, čaj. V mestih živijo ljudje tesno vkup na manjšem prostoru, tako si pripravljajo lažje več udobnosti, več razveseljevanja. V delu mestnih obrti ni dosti trpljenja. In to vidi mlajši človek na kmetiji in to ga tudi vleče V mesta. (Služili so kmetski sinovi dolga leta pri vojakih in se tako privadili mestnemu življenju. V mesta v naših časih tudi zaradi lažjega dela in več razveseljevali ja hodi mlajši kmetski zarod. Človek mora »časom v svojem boju za ipreživljenje razvijati uspešnejše delo. To je spojeno z rastjo njegove duševnosti, ko si išče kruh in ko se druži z žensko, ifagon skrbi za življenje in nagon skrbi za zarod vodita človeka v Dojili ¡za. (življenje. V teh bojih se poslužuje človek raznih sredstev in pri tem postaja spretnejši, pre-udarnejši. Ljudje »časom delijo delo za preživljanje, da upravlja ta to, oni ono delo in se v njem i.zvežba do velike spretnosti. — Kmet, kmetica opravljata vsa poljedelska in tudi vsa rokodelska dela. iPotem nastajajo razni rokodelci ua kmetiji in potem v mestih in ti potem tudi kmetu stvar-jajo potrebno orodje, obleko. A-ko kak delavec vedno isto obrt o- pravlja, ¡postaja spretnejši v dotični obrti in več potem proizvaja. Ta delitev se razvija tudi v posameznih obrtih. Ta delitev dela, ta rast gospodarske spretnosti jemlje seveda od početka svoje ljudi s kmetije in tudi pozneje, ker mestni zarodi niso telesno čvrsti, mestno življenje krajša življenje; manjša je tudi rodovitost meščanov vsled raznih bolezni. — Kmetija je bila in je reservoar človeškega materiala, z nje prihaja čvrst, zdrav človek. Ali, ako se toliko poljedelskega sveta kmetu zapre, kakor se je to dogajalo v Evropi od štirinajstega stoletja dalje in je več kakor polovica v mrtvi roki “cerkva in grajšča-kov”, potem se odtegne kmetskim zarodom podlaga delovanja in življenja in v veliko večjem številu morajo ven v mestna dela in po postavljenju stroja v delo človeka — v fabrike, ki veliko delavcev rabijo in v rudo- premo-gokope, v delo pripravljanja vseh proizvodov, katerih kmetija ne podaja. Ta proces se je dogajal po vsem svetu pri vseh narodih in se še dogaja. In ti delavci se množe in postavljajo iz svojih zarodov tekmovalce sebi in drugim. Neznansko se množi človeštvo, mesta postajajo velikanska. In ko je v industrializiranih deželab Evrope vse zasedeno, se vali reka izse-jencev s kmetije ven v druge še manj obljudene svetove. Pot se je našla v Ameriko, ko se je začel proces lupanja prostega kmetijskega sveta po grajšeakih in cerkvah in, Amerika je imela neznanska bogastva v vsem, kar more dati zemlja. Tam se je po Evropejcih ustvaril nov delavski svet; v Ameriki je bilo malo ljudi; deviška zemlja je tam rodila brez gnojenja. In to zemljo so Evropejci ropali in dajala je velike žetve. Žito je prišlo ceno na evropejski trg, ker se je porabljal stroj tudi za 'premikanje ladij in je'vožnja na morji bila cena. Kmetje v Evropi so imeli težaven boj s to konkurenco in dosti več delavcev je zapuščalo kmetijo in tudi mestne službe v Evropi, v Aziji in so se selili v Ameriko. V fabrike v Evropi, ki je pošiljala, izmenjavala začetkoma, dokler se ni ojačila industrija v Ameriki, svoje obrtne proizvode v Ameriko, pa so prihajali najrevnejši delavci s kmetije dežel, ki še niso imele svoje industrije; iz teh dežel je tudi bila selitev s kmetije v Ameriko zaradi tega večja, ker niso kmetski zarodi doma našli dela in zaslužka v fabrikah. — Fabrika je dosti rokodelstev uničila; fabrika je rokodelske proizvode proizvajala cenejše in v večjih množinah in dobivala je tudi iz teli umirajočih rokodelstev delavce. Tako jih je imela industrija v izobilju in izrabljala jih je, kakor se ne izrablja živine. Pri mašini so lahko ženske, otroci delali. V 18. in dobri prvi polovici 19. stoletja grozno trpi delavstvo v fabrikah. —• 12—16 ur dela na dan za najmanjše plače. Reva med industrielnimi delavci je večja, kakor na tlakar-ski kmetiji kateri čas že. Živeti se je moralo in ¡prejemalo najnižje mezde. Ves sijaj grajšein, cerkva in tudi večjidel zdajšnjih mest izhaja iz lakote in hudega trpljenja mas narodov. — Ameriška industrija je mogla lože plačevati visoke mezde, ker so bila živila in surovine tam cenejša. Premoga in železa je bilo v izobilju v Ameriki. Pia tudi tam se grozno izrablja delavski material. Še v našem času umrje v severni Ameriki vsled nesreč do 500 tisoč ljudi na leto. 'S tem sem mislil podati kratek pregled o razvojih gospodarstva v Evropi, s tem sem hotel pokazati, kaj je glavni vzrok izseljevanju. Slovenci smo se razvijali, kakor drugi narodi v Evropi in velja tudi za nas, kar se je v drugem evropejskem svetu godilo in kar je vzrok kakega pojava. Merodajni pisatelj o kmetijstvu Goltz je pisal: “Izseljevanje se dogaja paralelno z obsegom veleposestva in z obsegom ¡kmetijskih posestev v nasprotni smeri. (Mit dem Umfang des Grossgrundbesitzes parallel und mit dem Umfang des bäuerlichen Besitzes in umgekehrter Richtung geht die Auswanderung.) To razmerje se pokaže povsod s “statistično termo”. (Dalje prihodnjič.) JITALNICE IN BRALNA DRUŠTVA POZOR!!! Sedaj je čas, da si nabavite zalo go knjig po znižani ceni. Ljudstvo in člani čitalnic in bralnih društev, kaj radio obiskuje čitalnične ali temine prostore ob nedeljah ih večerih posebno sedUj' po zimi, ko je ¡vsak rad v gorki sobi in je vesel, da ima kaj zanimivega za čitati. V naši zalogi iimamo veliko zalogo knjig vsakovrstne vsebine. Čitalnicam in bralnim društvom simo šli še vedno na rolko in ker nam je na tem, da čitalni-čarji dobijo najrazličnejša knjige, da se bodo čimbolj zanimali za narodno Izobrazbo, smo se odločili. da damo čitalnicam in takim društvom 'Znižane cene na vsih spodaj omenjenih skupinah, pod pogojem, da si naroče celo dkuipi-no. Skupina št. 1. Cankarjevi spisi: Gospa Judit 75©, Kralj na Betajnovi $1, Hiša Marije Pomočnice 75e, Hlape;: Jernej 75c, Jakob Ruda 50e, Knjiga za lahkomiselne ljudi $1, Nina 75«, Ob zori $1. Vinjete $1, Za narodov blagor 75e, Zgodbe iz doline, šent florjanske 75c, Za križem $1. — Skup $10.00; skupini znižana cena $7.00. Skupina št. 2. Enajst umetno vezanih Jurčičevih s piše v, navadna cena zvezku $1.25, skup $13.75, za grupo $10. Ta grupa je kras za vsako čitalnico in imamo samo še eno v zalogi. Skupina št. 3. Tavčarjeve povesti: I. zv.: Ivan S la vel j; Antonia Glednjevič; Bol-n a ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami $1.25; 2. zv.: Otrok in struga; V Karlovcu; Valovi življenja; In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; Soror Pia $1.25; III. zv.: Ivan Solnce; Grajski ¡pisar $1.25; IV. zv.: Tiberi us Piannonicus; Kuzovci; Vita, vitae meae $1.25. — Skup $5. Cena skupini $4.00. Skupina št. 4. Kersnikovi spisi: Agitator $1, Berite Novice, Politični listki $1.25, Ciklamen $1, Gospod Janez, Kmetske slike i dr. $2, Jara gospoda, Očetov greh $1, Kritika, Komentar 50c, Lutrski ljudje, Testament $1, Na Žeriinjah $1, Rošljin in Vrjianlko $1, Zbrani spisi, (pesmi) 50c. — Skup $10.25. Dobite celo (-Lupino za $8.00. Skupina št. 5. Trdinatovi spisi: Bohovi buzar-ji in Iliri $1.25, Bajke in povesti, I. zvezek 75e, II. zv. 75c, III. zv. 75c., IV. zv. 75c, V. zv. $1.25. — Skup $5.50. Damo celo skupino za $4.00. Vseh pet skupim ¡pia damo za $32.00 poleg tega pia še pošiljamo list Glas Svobode za celo leto .brezplačno. Čitalnica ali bralno društvo, ki si hoče prihraniti $14.50 na teh knjigah, naj se posluži te ponudbe, 'ker ista velja samo za malo časa. Dostavek): Upravništvo lista je sklenilo, da gornje cene za skupine veljajo tudi za posameznike in ne le samo za čitalnice in bralna društva. Uprava Glas Svobode Co. Naj ne preteče dan, ne da bi se vam čreva izpraznila. Vse snovi, ko so v zabasanih čre-vah, gnijejo in se spremene v plin in druge strupenine, katere vsrka in prenaša kri in katere so vzrok medlobe, glavobola, naprebave, odprtih ran, opahkov, neprijetnega diha in nečistega jezika. Seve-rove Kroglice za jetra (Severa’s Liver Pills) okrepijo jetra, izločijo brez bolečin neprijetne snovi, vredrio čreva in popravijo zapeko. 25 centov škatljica — v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapidls, Iowa. rel Caaal 3764 RUDOLF SMRČEK Elina sloverjka kniigo->eznica v Chk. gi 1412 WEST 18tH STREET S * priporoča rojak na. W Najnižjo cene. PRODAM 10 in 80 akrov kos ravnine najbo Ije zemlje v Ameriki in jaz posekam vse na 30 ali 40 akrih, objedini veje, da se hitro vse požge v etn dni. Cena $30.00 aker. Zemlje izključno v gozdu ne prodajam več Slovencem, ker je ne znajo čistiti. Po mojih skrbnih študijah le na gorenji način, je vsakemu obstoj in blagostanje zagotovljen. Dam vsakemu 40 akrov zastonj (meni proste roke kar hočem saditi) kateri mi pokaže zemljo v Ameriki, ki bode več plačala aker, ko ta. Kmetijstvo ali sadje. Garantiram vsakemu 15% obresti na njegov denar letno, kdor hoče na gorenji način zemljo kupiti in da jo jaz prodam dalje v 2 letih. 'Slovenci ne kupujte nikoli zemlje od ljudi, kateri kriče kaj se napravi na zemlji, sami si ne upajo živeti med Vami. V vsih slučajih se prodaja zemlja pod lažmi in neresničnimi podatki. Človek, kateri kriči, da bodete takoj obogateli in sam si ne upa živeti med naselniki, je za Tvojim denarjem in ne Tvojim blagostanjem. Agent, kateri raje živi tisoče milj proč od svojega paradiža, laže o zemlji, njegov princip je Tvoja mošnja. Vse podatke, strogo resnične po veeletnej lastnej skušnji na razpolago. F. GRAM, Naylor, Mo. 11—5 (Adv.) ČLOVEK, BODI PRAVIČEN SAM S SEBOJ in reši se iz rok svojih mučiteljev in suženjstva ter postani sam svoj gospodar! Ne zahtevaj od svojih otrok, da bodo toliko časa opravljali suženjska dela in trpeli, kot si sam trpeti moral, temveč pripravi svoji družini in sam sebi boljšo 'bodočnost. Kupi si kos zemlje, ki jo moreš kupiti danes še zelo poceni, za malo naplačilo in ostanek mi lahke obroke. Prodam ti v Cri-vitz, Wisconsin, na kateri rastejo vsakovrstna žita, kakor rž, pšenica, koruza, oves, ječmen, proso, ajda, detelja, inilet trava, krompir. sadje in vsakovrstni poljski pridelki in ki dobro obrodijo Kjer je dobra pitna voda, mrzli studenci, tekoča voda in lepi gozdi. Kjer že samo od mlekarstva napraviš ne samo živež, temveč tudi lep dobiček. Cena akru je od $8.00 do $25.00. Zemlja, katero imam na prodaj, leži ob krasnem mestecu Crivitz, Wis., kjer so lepe cerkve, šole, trgovine, par tovarn in veliki hoteli za letoviščnike in lovce. Tudi so do: bra vozna pota in železniška postaja od Chicago, Milwaukee & St. Paul R. R., na kateri se dnevno 12 osebnih vlakov križa. Kupcem je v zimskem času, ko nima jo dela na svoj zemlji, dober zaslužek zagotovljen. Pridite in oglejte si ta krasni svet. predno bode razprodan! Kupcem vožnjo povrnem. Za na-taneneja pojasnila pridite osebno ali pa pišite na: A. Mantel, 2026 Blue Island Ave., (Adv.) Chicago, 111. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: $10.35 K. 50 $20.50 K. 100 $30.85 K. 150 $41.00 K 200 $61.50 K. 300 $102.50 K. 500 $204.50 K. 1000 $1020.00 K. 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski Kaspar State BaiD 1900 Bine Island ave., Chicago, Ul Tel. Centi 1386 Dvorane u rte priložnosti. VOhAKOV BUFFT 18 7 s S . Lo iri« ST. vogal 18. Pince. CHICAGO Ali ste že ponovili naročnino na “Glas Svobode”? BERNARDOVA rr T^Trrn f rry^ rrr? rryr»MM iu veletrgovina S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na 1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina. sp cijaiiteta: /Rt. isiancbe Champagne. Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD, 1903 Blue Island ave. Chicago, Ul. VARICOCELE HYDROCELE BREZ NOŽA Možj e ozdravi j eni v 5 dneh Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni ti to M h se motkih. Pri Jte kiumvsi. ki te se ne->spfš o 7dva ih p i drug h zdra --ni kih. Moja 18 Utna praks '’am j* ni ra /po13 go in j amM jop l"0 0'.>’ra»ljenie. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice In neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI GUBA NAGONA,SOLEZ-Zi V LEDICAH lN JETRIH zdravim hitro za stalno In tajno. Živčene one moglosti, slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČ A naduho, Bronchitis srčne bolezni in pljučne zdravim po moli uajno-vetšl metodi. Nasvet zastonj. STALNO OK REV AN J E SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. ^ ZASTRUPLJENJE KRVI in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče lucije, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza ture. garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za skalno. Preiskovanje zastonj. DP ZINS, 183' hicago *3 d orto od 8 ti »tr i J do 8 z več or. Oh ned olja h »d 8 z J utr. da 4- nap. ilsen Auditorium Restavracija in Bufe JOS, FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave.. Chicago. Naj večje dvorane na zapadni strani Chicage. Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in . r'—*■ rvedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. V rjemu pustiš od nevednih zobo-'“'zd ravni ko v izdirati s vole, mogoče še popolnoma zdrave zobe ? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek ../JS» Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127. [í]3S£J.EE5£E25SmES£B3&:S>25mS3KS i Pijte najboljše pivo U S3 M M g H & š Petar Sshoanhofen Brewing Co, sa ra jrf PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. Hrani danes! Da boš imel jutri! Prični še nocoj! Ni Vam daleč do nas, pridite! Ob sobotah večer irra-mo o Iprto od 6. do 8 ure. INDUSTRIALSAVINGSBANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Varnost, priročnost in vljudnost 22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih.