ANNALES 11/*97
OCENE IN PO ROČILA/REWIEWS AND REPORTS, 285-287
mediteranske študije, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo 
za južno Primorsko, je predstavila Barbara Švagelj.
Uredništvo je prejelo tudi dve zanimivi pismi bral­
cev. Prvo je poslal osnovnošolec, kar kaže, da ima 
ornitološko društvo svoje privržence tudi med mladimi. 
Drugo pismo, v italijanskem jeziku, nam odkriva stare 
načine ribarjenja v Škocjanskem zatoku. Za popestritev 
revije z risbami je poskrbela Martina Tram.
Izdajo 11. številke Falca je tokrat sofinanciralo Mi­
nistrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. 
Revijo je mogoče listati na internetu, kamor lahko tudi 
sami prispevate svoje zamisli.
S prispevki v 11. številki revije Falco so koprski 
ornitologi in drugi ljubitelji narave še enkrat opozorili na 
Škocjanski zatok kot pomembno naravno dediščino, ki 
bi jo bilo vredno zaščititi. Ker vemo, kako počasi se 
odzivajo naše institucije, lahko samo upamo, da ne bo
11. tematska številka revije Falco o Škocjanskem zatoku 
postala eden redkih virov o zatoku in njegovih 
prebivalcih.
Danijela Kleva Švagelj
Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Istria - Cherso - Lussino - 
Veglia, Guida naturalistica. Založba Sergio Schiberna 
editore, Trst 1997, 21 zvezkov, 252 str.
V poletnih mesecih sem v Miljah pri Trstu v izložbi 
naletel na prva ravno izšla dva zvezka naravoslovnega 
vodnika po Istri. Ker sta oba zvezka name naredila 
dober vtis, sem se odločil, da bom zvezke tega vodnika, 
ki so izhajali v tedenskih presledkih, redno kupoval. Na 
podlagi prebranih 15 zvezkov, ki sem jih doslej kupil, 
sem lahko strnil pričujočo oceno o tej reviji.
Naravoslovni vodnik krasijo izjemne fotografije 
živalskega in rastlinskega sveta Istre in Kvarnerskih oto­
kov ter odlični krajinski posnetki življenjskih okolij tega 
območja. Revija je velikega formata, z zeleno uok­
virjeno naslovnico in domiselno oblikovano notra­
njostjo. Poleg značilnih motivov istrske in kvarnerske 
favne in flore sta avtorja postregla tudi s fotografijami 
nekaterih redkih in/ali fotografsko izredno zahtevnih vrst 
ptic in sesalcev. Zvezki obravnavajo zanimive kotičke 
Istre, začenši z naravnimi posebnostmi doline Rižane, 
Kraškega roba in Sečoveljskih solin, nadaljujejo z ob­
ravnavo dolin reke Mirne in Raše, predstavijo nam 
Brionsko otočje ter nadaljujejo s posebnostmi Čičarije 
vse do Učke. Vsako zanimivo območje je zaključena 
celota, razdeljena v posamezna poglavja. V uvodnem 
delu nam avtorja predstavita osnovne podatke (lega, 
osnovne značilnosti, geografske in geološke posebnosti) 
o obravnavanem območju. Sledi poglavje o flori in favni 
(ki je običajno tudi najdaljše), v katerem nam predsta­
vita posebnosti iz istrskega živalskega in rastlinskega
sveta. V naslednjem poglavju nas avtorja seznanita s 
potmi (Percorsi), ki si jih bralci lahko izberejo za izlet. V 
kratkem poglavju (Consigli) nas avtorja opozorita na 
najprimernejši čas obiska teh predelov (npr. barvitost 
pokrajine) ter dasta še kakšen namig o potrebni opremi.
Sledi poglavje (Vitto e Alloggio) o znanih restavra­
cijah in gostilnah v bližini in o istrskih specialitetah. V 
stavku ali dveh, ki tvori (ta) poglavje Clima ed epoca 
delle escursioni, nam avtorja spregovorita o podnebnih 
razmerah in o najprimernejšem času za obisk danega 
območja. V zadnjem poglavju pa lahko zvemo kaj več o 
jamah, gradovih, razvalinah, cerkvah in drugih zani­
mivih razglednih točkah, ki jih najdemo v okolici 
obravnavanega predela.
Več kot očitno je, da sta avtorja v prvi vrsti pri 
bralcih želela vzbuditi željo po obisku Istre in Kvarnerja. 
Z izborom izjemnih fotografij sta to prav gotovo 
dosegla. S tega vidika je smislu naravoslovnih vodnikov 
prav gotovo zadoščeno. Žal pa je to tudi vse. Če 
odmislimo fotografski del revije in oblikovno plat, od 
vodnika ostane bore malo. Besedilo je skromno in stro­
kovno siromašno, poleg tega pa se je v tekst prikradlo 
kar nekaj napak. Pri tem ne mislim na tiskarske škrate, ki 
jih je pri latinskih imenih in na zemljevidih veliko 
preveč, ampak na zamenjave vrst. Tako avtorja npr. pod 
fotografijo kukavičnice Serapias Ungua (ki jo v tekstu
286
ANNALES 11/'97
OCENE IN PO RO ČILA/REW IEW S AND REPORTS, 285-287
tudi omenjata) navajata vrsto S. vomeracea. Ali ni npr. 
fotografija osočnika (Salicornia) v resnici fotografija 
obrežne lobodke (Suaeda maritima)? Velika nedosled­
nost postane očitna že kar na začetku, pri navedbi 
avtorjev. Na naslovnici namreč piše, da sta avtorja dva, 
na notranji strani, kjer se avtorja zahvaljujeta svojim 
kolegom, ravno tako. V kataloškem zapisu pa je kot 
avtorica zapisana tudi znana tržaška astronominja prof. 
Margherita Hack, kar je v bistvu pošteno, saj je napisala 
uvodnik in astronomski del v tej reviji. Kot avtorico jo 
omenja tudi pisec predgovora, sloviti italijanski biolog 
prof. Giorgio Celli.
Najbolj pa me v tej reviji moti dejstvo, da sta avtorja 
(ta del krivde nočem naprtiti prof. Hackovi, ker ni 
ornitologinja) natančno navedla lokaliteto 4 gnezd red­
ke vrste ujede (navedba vrste se mi zdi odveč). Zdi se mi 
nedopustno, za ornitologe pa celo profano, da sta 
avtorja, italijanska pisca, v svojem besedilu navedla kra­
je, kjer lahko bralci opazujejo gnezda te ujede v Hrvaški 
Istri. Precej nenavadno za nekoga, ki je zaljubljen v 
istrske lepote.
Pred kratkim je ugledala luč sveta tudi istoimenska 
knjiga. Za zaključek bi rad še zapisal, da bo knjiga kljub 
vsem slabostim, ki sem jih navedel in ki so očitno 
posledica dejstva, da je avtorjem iz zvezka v zvezek za­
čelo zmanjkovati sape, knjiga našla širok krog bralcev, 
ljubiteljev istrske in kvarnerske narave.
Lovrenc Lipej
287