utoinflnm n
» UiMim i nboto n. mro mt
Ceno Dfn 1*50
__        ---T

«**!• tMk *■» pf^MM^ Uw»Mti aw#«|« %m pr ■■■!■«. — laatralls do dO petit i 2 D, do 100 vrst *> 20 ?t veCji fosertti petft vnrta 4 D; notlct, poslano, tzjive, leklame, preklld beseda 2 D. — Popust po dogo-fw% — imratai dave« posebe.U — ltSl#tf*Makl ftartt* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
■prft-fmUtro: Eaatlova mUei tttv. 9» prittlfci«. — Ttlafoa itet. 304. fr—■!«■■: *mmnmw allca «t. 9,1. aafetrort«. — Ttleton *!•*   34,
MT       PoitfiiM platana v gotovini.
fiincicev eksooze
Naš \-nanjf mmister dr. Momčile Nin-ČIĆ je oodal ored Narodno skunčino ekspoze* o dogodkih zadnje dobe. tićo Čih se međnarodne pozicije naše države. Ekspozc jc bil dovolj obširen, minister sc ie v svojem izvajanj'j dotaknil vsch točk, kl tvorijo osnovo naši vna-njerjolitični situaciji. Govor je bi! miren fa orevdareo. zdi se, da je bil najdetail-nejši tamka;. kjer ja Šio za najbolj od-daljenc in sulosne stvari, na or. za io-camsko rjolitiko in vse. kar ie ž njo ia z Društvom narodov v z\czu naj-manj pedroben in precizen v pozlavjih. 5ci zovorijo o naših najakttiainejših pro-blemib v vnanji pclitfki. o ca&h sose-dih In zađevah, ki jih imamo ^ niimi in Id so zelo. zc!o važr»e ter kočijive. Tg ie cei đr. Ninčić. kakor sra gScdamc in poslušamo že toliko 2e.
Kritika opozicije y skuoščini se je takoj spravila nadenj. Smo naziranja. da Jc ekspoze" vnanjega ministra pojav, ki šega preko ozkih meia notranje politične borbe, dojcodek. Iri je v prvi vrst; stvar državne celote. ne delo posa-meznih strank. katerim mrnister slučajno pripada. Treba ga je tedaj motati s Širiih vidikor. z višjega kriteri;a. osvo-bojenega specifično strankarskih intere-sov. To mora veliati tuđi o govoru dr. Ninčića. ki ie član radikalne stranke in vladoe večine ter se često imenuje ćelo fcot bodoči vod ja notranje sitaacije v določenih okolnostih.
Tndi Če vpoStevamo vse te momente, moramo reci, da NinčiĆev govor ne more zadovoljiti. Ne podata vposledov v situacijo v nobenern od o/iih vprasani, kl dan« zanimajo vso Evrsno in nas Ic prav posebno. Problemi, o ka te rili piše vse evropsko časopis je in us'ba o nfih refitvi. o njih dr. Nmčić ni poveda! i eičesar taJcesa, kar bi pokazalo smer iz negotovosti. kar bi dalo vsaj približne konture resničnega v dvotnih m njriba-nifli.
Saj razumemo, da diplomacija ni za to, da izblebeta vse, da vsemu svetu kaže vpoffled v svoje karte, s kate-rimd iirra in misli igrati v bodoče. Di-frfomat^ki jezik je vedrio jez.k posebne vrste, ki nekaj pove in obilo zamoiči. TcKla Ninčić ie šei v ekstrem; on sp-loh Bičesar ne pove. a zamolči vse. Vidi se Jasno, da on ne čuti odsovomosti na-pram parlamentu: on ve, da mu bo vla<ftia večina dala svoj placet. pa naj je poloJR! račun o svojem delu pred skupfčmo ali pa ea ni f>oloži!. To pa na-sprotute bistvu parlatner.tarne vlada vise, kakor %n nam garantira ustava.
Navsezadnje bi tildi tako potova-n)e se razumeh in v ko^Ijnih sljčajili 5e opravičtfi- ako bi bilo posrbljeno za nadomestilo. Ako bi dr. Ninčić ime! eks-poze najprej pred ožiim krogoin skap-Sčinskih mandatanev. r>red parlamentarnim odborom za. vnanje zavede, in bi i>red njim raztolmačil svoje dela svoje nacrte ti smenrice. tedaj bi mo-rda pred pienamom lahko završi! abstrakt- I Beje. Ah takejca fjdseka nimamo m na? I vnanfi minister je skupšc'ni dekižan po-vedat? vec. dmsrače ekspoze sploh nj-ma smisla.
Nanosied. saj nismo več mala &r-fa%ica. ki je odvisna samo od večjih sosedov in nj.hove volje, ki mora v vnanji poTitiSci vr$iti tako vlo^o, kakor >ej jo odkažeio drugi. Jugoslavija ima na Balkanu in v Podonavju tako moč-iio pozicijo, da njena voija mnojco PO-meni in da tedat svojo vo!jo tuđi lahko pokaže z bolj suverenim pojmovanjera in izražanem. Vsaj v tem pogledu smo HfičakavalU da bo dr. Ninčić krontaejsi in svobodncjSi, pa nas je popolnoma razočaraj.
Ne Želimo moža, ki bi rožljal s sab-Bo ki bi se napihoval v tiradah. mar-več želimo \"nanjejca ministra, ki bi mimo in stvarno aK vendar Ie krepko in dostojanstveno pokazal dotnaoemu in vnanjemu forumu voljo našs kraljevine v medna rodu em svetu. Tega dr. Ninčić ni storiL
VESTI O DEMISIJI FRANCO-5KE VLADE
Pmrtz* 26. mare*- R*r$irile so se vesti o Aorajšnji demisiji Briandovcg* kabinet«. Te vrsti *o netočne m jih rainistrsko pred« ledstvo o<iloČDO demantir«. V parUmentti wt je tuđi širili vest, d» odstopt cotranji m:nisteT Malvv, ki jc že dalj čas* odsoten \t PaiiM. Mal^y je sedaj 5porr>či?, da nika* kor ne ntmcrtvi odstopiti, ntrrei prispe -v »ekaj dneh ▼ Pariš ter prevrnute *odstw «vo|efa resorta,
Dnite u ntabU Tikrl
Relionstnihcija ulade že jutu ?
Pašićera zmaga nad Ljubo Jov anovićem. — Osebne spremem-be t kabinetu. — Konflikt med  R. Pašićem ia D, Sto|adinovićeiD.
— Beograd, 26. marca. Politični do* godki se vrste z veliko naglico. Polo* žaj postaja zelo živahen, mestoma vi* harcn. Ministrskemu predsjedniku Ni* koli Paiiću se je posrećilo dobiti pre = moč rsad Ljubo Jovanovićetn. — Poleg cstilih tistov napada Ljubo Jovanovićd tuđi «Baikan», ki mu grozi, da ga lahko dolrti Htš usoda kakor Sto;sna Protića. Tuđi na. dvroru ic Nikola Pa^ić, kakor vse kaže, prtpravil zase u?r»den t-rcn.
lr političnih krogih se danes zatrjus je, da bo Pašić ie jutri uvečer predložit kralju v pođpis listo novih rninistrov. Niwoi;i PaŠic ho*Ie tistvariti novo moc» no vlado. Ni ijječov pritisk bo rroral ocs".opiti ludi edini pri>raš Ljube Jova* novića, minister ver Miša Trifunović. Iz vlade izstopi tuđi minister za socijalno politiko Milan Simonović. Od radičev*
cev   pa   najbrže   izstopi   minister   za agrarno reformo Pavle Radić.
Za danes so napovedane na dvoru važne avdifence. Kralj sprejme ministr* skega predscdni'kd N. Pršića, presvet« nega ministra Stepa:, i a Radića, skup* ščinskega prcdsec'nika Marko Trifkovi« ću ter ministra Bc?n Maksimovića in dr. Nir.čića. Kralj želi od omenjenih politikov slišaii njih nnenjze o politični situaciji. Tem avd'jevicam pripisujejo izredno politično vujr.ost.
Borba meci Radomirjenj Fašićem in Dragišo Stojadinovićem se ie osredoto* J  CiJa.  oz'roma  prene^^a  ::a  Pašica   proti ! Ljubi   Jovanović i.   Borba  je   sećaj   ns. vrhuncu. To č« sr": i si!: se vrši živahna polemika med Psšićevim sinom in Dri* gišo StojadJnovićein. Borba je z&vzela velik razmah.
Hednorodnf ođnoJnji Jusosloviie
Ekspoze zanaojega ministra dr. Ninčića t Narodni skupšcinL — Minister ni povedal ničesar novela in Tažnega, —
Beograd, 25. mirca.
Narodna skupSčina Je danes ?rl*e!a raz-pravo o proračune ministrstva zu^aniih del. Zbornica \t bila polnoštcvftno obiskana. Ga-ierije so bile nabite, polna tudj diplomatska k>ža. Takoj po otvorit vi skupščine ie dobi! besedo zunanji minister dr. Ninčić, ki je v dveurnem govoru oćrtal mednarodni po-loža.i.
LTvodoma k tnliiister ometrjal locarnski sporazum,   kl   tvori   skupno   s   paralelnim*
Iarbitrafnimi in sarancijskimi po^odbaini naJvažneiSi dosodek v z u na mi poHtiki prc-teklega leta. Z locarnskima pogodba mi so države prevzele obveznost, da v nobenem slučaju ne upx>rabijajo oborožent sile. raiun v treh slučajih: I.) v slučaja nujne obram-bc, to je, ako sc kršiH> locarnske pogodbe ali ooloiila mirovnih pogodb. kl govore o nevtralirih conah; 2.) ako katera izmed po-goćbemb držav pograbi za orozje po čienu 1^. Statuta Društva narodov in 3.) čc ie na ternelin skiepa skupščinc Društva narodov nvecJena akcija proti oni državi, k! je pro-Clašena za napadalca.
DRUŠTVO  NARODOV.
ZunznA m'nister je nato referiraj o tz-rednem rasedanin Društva narodov v 2e-eevi, kl je začelo 8. rrarca in do katerega ie prišlo z ozrrom na pro§nk> SemčiJe za sprejeTT! v Drušrvo narodov. Bilo je mnogo dobre volje, dosežen jc bil sporazum 'm vse ie bilo v reda. Toda ko bi se moral sporazum uresničiti in ko so bile premagane naj-većje ovirc. ie BraziHja, ki je zahtevala za-se stalno mesto v Svetu, ostaia nepopustljiva in tako preprečila sprejem Nemči'?, Zato se 5e to vpraian'e moralo odgoditi na septembersko zasedanje, Vendar pa s tem negativrtini aspenom pomladncga zasedanja ni Mk> osrožena avtoiiteta Društva naro* dov. Med franeosko in nem^ko delegaci.'o nf bil samo dosežen popoln sporazum giede vprašarja spreiema Nemčije. ne«o so od-no-5aji med obema tema dvema velikirra državama krenili na pot pTisr^nostl in večje-ga medsebojnesa zaupanja.
Znnanji min\ster je nato zelo obširm) govori} o sodeiovanja naše države v Društvu narodov ter nava'al različne konvencije, ki jih ina naša skupscrna odobriti. Konstatira, da stremi naša zunanja politika dos'ed-no za pacifikacix> Evrope in da se sklada z duhom fecarnsidh pogodb. V iste-n pravcu >e usmerjena tuđi politika Male artante.
RAZAIERJE DO ITALUE.
iMed sp'ošno pozornost-o in napetosijo je zaCcl nato zunan;i minister dr. Ninčić govoriti o odnoSajiu napram ItalijL Izvajal ie med drugim:
»Razfogl, k! so zahtevaH. da vzđržlmo neposrt^diii stik z oflcijclnimi zastrrpniki nzle n3jblf2;e sosede kra-.'evine ItaiL'e, so pri-vcd'i do tega, da je stremila oaia politika za tem. da se reS'jo odprta vprašan a po pravUncm unevan/j in neobfročni potrebi, kj vodi obe državi k prlsrCnemn sodelova-nju. Bilo ie meoso spornih vprašmj rrxd na-m!. Razdeliii smo pokrajine, ki so več sto-letlj tvorile eno politično in adrrinistrativ-no celmo. Po dolcih. 2 vedno prijateljskih s:os:ajar:;!h je bik) skienjeno mnogo konven-cij na remeijo vzajemneta razume\'anj^, međsebojiiesa spoStovanja in obo estranskih interesov. S«-daj že lahko trdimo, da so vsa vaJnejša vpra^ana Že rešena a!i se nahaja-jo na pori da bo<io rešcita In da začelja zi naše pokrajine, ki so navezane na Italijo s tako mno£ostr*.nskirTH interesi, perijoda sodeiovanja v vseh ozirlh. ki se medseborno tepofrrnfciot Izmenjava mislf na mojem &e-Urnmkm fft prij*tcr.^<e»m razgovoru s gosp. MttoIhU^i v Rl«# Ic moda snova «0-
toviri, kako važni Interesi vefe.o obe dr-žavj na prljate^sko sodelovanje m na pogodbe, ki imajo brt! v te^n smislu sklenjene.« Zunanji minister ie aaro govoril zete kratko, v splošnHi potezah In brez točne>-šrh podatkov o svojein potovaniu v Rim m v Pariz. Kratko ie orn-enja! tuđi odnošaje naše kraljevine do Bolgarske, Grčiie, Av-stri.e.  Madžarske, Albaniie  in  Turčije.
PRIJATELJSKI ODNOSAJI   S   fRANCUa
Med viharnim odobravanjem Je nato dT. Ninčić covoril o naših ođnošajib <h> Fraii-cije. NaglaSal je:
cNapra.ro Franciji smo kakor vedno ~ odnosajJi neoroahljivtga ia trdnega prija* teljstva. N»5a država je postala faktor «»p!osne evropske politike. Zato so zfl#nas važni odrrc^aji z osttlimi cvropskimi drž*«» vami. zla-sti z vclikimi evropskim i ^il.;mi, čeprav nišo naše neposredne sosede. — S Francijo nas vežejo iskreni odnosaji in tr<l* no prijateljstvo, kar se je znova potrdilo o prilika mojega Mdnjcga potovanja v Pari^. Iskrena m popolna izmenjava misli med menoj is Sefom franeoske vlcde g. Brian« dom, je potrdila soglasnost v ocetii situaci* je in o vseh vpraSanjih, ki interesira jo našo državo in Francijo.
Tuđi z Anglijo, ki je veliki faktor v mednarodni politiku vzdržujemo čim naj# boljse odnosa jc in z velikim zaupanjem gle« damo na stremljenja angleške vlade, da se čimbolt rasi gura mir, odnosno dobri odno* šiji me<i evropskimi narodi. Naši odnosaji r^apram Nemčiji so dobri Upati je, da sc v bodoenosti  še  rholjšajo.
Glede odooSajev napram Vatikanu je l.9nčno zunanji min:ster ugotovil, da obsto* ja obojestranska dobra volja in iskrena že« lja za sklenitev konkordata.
Svoj ekspoze je zunanji minlster z*»-kljuČil s splošno bilanco naše mednarodne politike: »Bilanca naše zunanje politike je Mlanca delt miroljubnega in dcloljubečega £t>spodarjA, ki svojo bodočnost ne naslanja na zločin in tujo nesrcCo, marveČ se trudi, da je s svo:im delom kor'sten tuđi drugim, da tako pridobiva vsetransko zaupanje m jodp:ra   napredak   in   splošno   blagostanje.*
Borzna poročila
LJl'BLJANSKA BORZ.\.
Lcsr.l tr£ Po^rascvanja in ponudb ma* lo. Prodano: 2 vag. smreliovih in jelovih d^sk 23 mm, 4 m. od 16 cm naprej. media 23 cm. fco. meja 520 Din in 1 vagon smre* kov h d:s!c raocte, 4 m od 16 cm naprej, fcc meja 610 Din,
Z'itnl trg: Malo ponudb. malo povprase* vanja.
Efekti: Celjska pcsojiTnica dd. denaT 300, bla^o 2 2; Ljublanska kreditna banka denar 190; Merkantilna banka denar 100, b!a?o 104; Prva hrvatska štedionica đenar 8'?, blaso ^68, Kreditni za\"od der.zr 165, bi ago 175; Slavenska banka denar 49; Strojne tovarile hi livarne denar 100, b?ago 1(M; Trboveljska premofokopna drirJba đe-t'zt 550, blago 358; Združene pmpirnice (to* nar 100.
zagrebSka borza.
Devize: Curih 10.^325—10.^728. Praga 168.16—169.16. Park 190.50-20! J0. Newyoric 56.69—56.99. London 276.14— 277.34, Trst 227.89—229.09, BerHn \&&— 13-56. Dimaj 800.73—804.73.
Efekt!: Ljubljanska kreditna 190. J«. ffobanka 10^—110, Praštedtona «65—»70, Trbove'jska 355.
INOZEMSKE BORZE.
- Carih. Beozrad 9.14. Parfi 1&1I. LomHn 25.24625. Newyork 519.129, MttS JC3575. Pran 15^19. Dv«aJ 73,7/
Zunanjepolltl&io Pilata 9 sliupščini
Nihče ni zadovoljen z Nincdćevim ekspozejem. - Opozicija proti kabinetni politiki. — Zahieva po zonanjepolitičnem odboru*
i
— Beograd, 26. marca. Narodna l sfcupščina j€ včerai dopoldne spreje-a proračun ministrstva za izenačenje za-konov. To ministrst\*o so v kratke in j ukrine. ker so njega posli do većini pre-s češanj na pravosodno ministrstvo. Na ! papoldanski se-i jč ?r>ds\ zunznii mi-; nister svoj c:zs?oze, ki sra objavljarno i na drugern mestu. O ekspozeju se jc I razvilo, živahna zunar.jer^oi-rična deha-\ ta. Prijavljenih je 13 govomikov. i         Posl. dr. Hohnjc-c (kler.) je v svo-
{ tem govoru najprej kor;>ratiraL da Na-i rodna skupšeina nirna nikake in^srenec ra zii7i-.n%' ^o'inko, kev 5e dosiej m~ mamo zunanjepoliticriesa -c^ibora. Tako se r^rf nas v»di ka.b:nctna pc-litika. Govori nato o trpijenjj !ia>ih v Jioliji žjve-cii rojakov. Pmve^a in resnične^a, šc rnanje pa prisrčnc^ :if/ilate!ist\a ^o more biti med nami in Italijo. ako itaii-ianska vlada ne spoštuje prirodnih pra-vic našega naroda ki biva v Italiji. Ravnotako so koroškj Slovenci radi ne-strpnosti nemških nacijanaleev obsojeni v narodno smrt. Nimaio niti ene narodne šoie. Moramo proglasiti načelo reciprocitete: Cesar nrmajo Slovenci na Ko. roikem. do tega tud;, Nemci v naši državi nimalo  pravice.
Za njim je govori] posl Svetozar Pribičcvić, ki je v svojein govoru za-hteval od zunaniega ministra, da poda jasnejša ?x>iasnila o svojem potovanju Po Evropi. Zahteva zlast? T>v>jasni]a glede sestarcka v Rimu. Glede priključitve Avstriie k Nernčiii naglasa. da hi morala vlada to vprašanje v Narodni skup-ščini iskreno pojasniti. Naši vlada mora zahtevati od Avstrijc, da spoštuje pravice narodnih manjšin. Ni do vol j. da vodimo pacifistično politiko, ampak je tucfc pogrebno, da odlocno nastop*;no, kjer in kadar ie potrebno. Dalje usrotav-lja posl. Svetozar PribiČević slabo Organizacijo naše diplomatične službe in naše propagande. L-sptav];:a dalie. da ic sporazum z Italijo paslahšal naše odno-Sajc s Cehoslovaško in da. se širijo ve-
sti, da je Mala aniauta oslabljena. Na* rodna skupSČina ie edini parlament \T Evropi, ki nhna odbora za jsun&nje ! 5t\'ari;-zat-j r<e more imeti zaupanja v zu\\d.:iyo poritiko vlade in bo ^lasoval proti proračunu.                     '.   .;
Seja ie biJa sinj«!: ob 20.'končana. — Beograd, 26. marca.'. Škupsčina je danes nadaljevala debato- o    proračunu ministrstva zunanjih de!. Za zun^-nje-politično debato ni vladalo.*danes^n!» kako z-animanje. Razprava se je priče!a ob 9, m ;e trajala do  13. V>-; govornik-govore  sko.-a:   pred . r»razn;ini •   fc!optr«L i Tuđi v diplomatski loži r^ ncbenega n-j stopnika  tujili držav. !          Pr\l je govoril posl. Jcjvan     Cr-
I ković (ra.I.). Većino svoi^g-j, govora K ! r»Oi>vet!3   Alba»i:i.  nag"!a^a^oč, .  c!a  se ;e J prcJscJniku albanske   republike  Ahin.% du begu /.ug"d paircvilo vzpo^taviii \Vi.r in dviicniti narodno blagostanje. Zaiitt-va od naše vlade, da i vso avtoriteto in odločnostjo    zaščiti    našo    narodno manjšino na Gr^ketn. Pledira za  skle-nitev prijateljske   zveze %  Bolgarijo.
Posl. dr. Ilija šumenković (dav. dem.) kritizira zunanjo politiko dr. Ninčića, Čes da dr. NtnČič ne upo-rablja v zunanji politiki pravilnih mc-tod m da vodi vsako stvar na tajinst-ven način. Ninčićeva politika Je mlste-rjozna. Po mnenju dr. Šnmenko\Tića vodi naša država am^leško politiko.
Posl. Joca Jovanović -Pižoa (zemljorad.) zahteva od vlade, da bo-<ie skrbi za naše arhive v inozemstvu-Vlada se mora potruditi, da dobi iz inozemstva njej tvrianatie arhive, !d Imajo veliko važnost za našo zgodoi'i-no in kulturo.
PosL dr. Trumbić (hrvat, fed.) rudi omenja, da ie dr. Ninčićeva zu~ nanja politika mistenjozna ter zahteva izvolitev parlameffitarnega odbora ra zunanje zadeve.
Seja je bila ob 13. prekrmena \n se nadaljuje popoklne.
Ljubljanska kronika
Koparski napad na Sv. Pe^ra nasipa je
bil fingir&n. — Drzen vlcm v tfgov.no
iHencinger. — Skck p d vlak. — Beg
dvtii mJdih fantičev iz Ljubljane.
Ljubljana,  26  marca.
Današnja odnosno včerajšnja krznika U i* č Jane je zopti pe^ira na ra^lLčnih in neveselih kriminainih d^sodlch, poles ie»a pa je končno pojašnjen zagonetni roparski nitpad na natakarja Rud^ifa Pavšerja, ki je bil .izvršen pretekli teden v n„ći oi ie. trtJka na petek. Naravno, da jc napad v našem mestu t>ovzroč:i obrk> razbairjenja M krdJe so vsa3co\Tstne fantastične vesti verzije.
Gotcnre indicije in orCoJnas-ti pa S{> ta&oj kazale, da je bii napad fn£:rai ln da se je Pavšer verjetno oijstrelll som. Pavšer je bH v bolnici veckrat zas'Išan. Trdovratno pa je zanikal, da bi napa-d fins'r^L
No, policija ni mirovala. St:rla je po-izvodbe v Trbvvijah in v Zagrebu. V Tr-bovljah je vršii policij-sike po.;3vedlbe detektiv Hauptman, v Zagrebu pa višji na4zor. nik 2aJKiela. Uspeh tega pozA'edovaaija n: izostai. Po«cija je izvedeia razne podr.b-nosti, ki s^ prišle v nasproija s Pa\"šnerje-vlmi izjavaml. V sred3 se Je g. Zcjdeia vrnil iz Zagreba, včeraj pa je v boln-ci Pavšerja oštro zasliša-L PoUciia ]e o tem Izdala sledeče u radno cbvestilo:
«Na pedlag! uga.o-vitev orsanov Ijubij. po!ic>jske direkeje, v Trbovljali, Zagrebj, Ccju ta Mar boru ]e natakar Ruđolf Pavšer iz Zagreba odpotova! že 15. rnarca 1926 baje z namenom, da gre v Avstr!;o lečit svejo kronično, že\o&£no bz\ezen. Potem se ie zadrževal nekaj dnl v Mariboru in Celju, v seboto 20. t m. se je pa prtpeljal S vlaflecm v Ljubljana* kjer se je po tem po ogolovKvI dejan^kega stana in njegavem lastnom priznanju oj 73. uri na sv. Petra Mtpu t svojim croiitm cbstreliL
Varak potfcuieaeca i-^motnor* so težke Cinotne {fi zdravstvene ra^mere.
Zadnje vesti* da je Paviat iwed prt-JavUenim napadom v ecsttlni Lofar na Sv. Jafccfca tti«B dCMr zaiirai ne odscvafjajo
V noa od M. sa 35. t m fe t»f! bvr?en r\om v zaitrfcovalnico Tooiaža Menctnfer-!a ma <hror3£u Sv. Petra ceste Itev. 43L Viomflc! ao odnesi! 18 hankc<vcev po 100 D*n hi 500 Dfe drefeja, dalje II stcklenic likcrji. več Skate?j sardin, pastet, eno Sun. kOk 10 fcg sakone# vaćje kolibo« »ira in 1
drugih jescvin. Skuima škoda f«a5a 544i Dm. Ugotovijeno je da so vlcnsllci prephw zaH les eno o-grajo v Komenskega ulici ter prišli na dvorišče. Prva vrata so odprli 5 ^ortarejenim? ključi, druga, steldena pa sfi eno<sta<\Tio udrli. Pol-"c!ja Je storilcem ie aa sled« in je aietirala već sumliSvih oseb.
•
Danes apoklne }e bila poHcffsfca direfe. c:ia obveSSena, da je tekom dopddneva sikočil pod strojni vla!k pri NcKranJih Go-ricaii, t. j. na prosi med Brezovico bi po* stajo Preserje. neki moški, čigar identiteta dosedaj §e n'so .usotovLii. Na lice mesta ;< odš!a policijska kcm'siia a LJubHase.
Dne 25. t. -m. Je ^ćb&sni od doma \t !emi VaJter Fantmt, stanirjo5 Večua pot Štev. 1 Deček ie vstal cb 7. 2iutraJ tn refce!, da grre k obhajiht Vrnil se ni več — Ž ttj?m vred ie pobe$mll njegov so-So^ec 121eN ni Mifaael Belak. Fantini se je doma že po, novno izraz'1, da bo izvršil samoroor, kef prestrc^o posiopajo ž njnn. Kam sta deoka pobe«mt!a, se ne \e, ni j*a Irfcijučno, da 14 mladi Fant&ii res izvršil somomor.
■   . •        .       . *    . .
V &taTiovanje posestnfce Ant R2&Č na Selu štev. 25 se Je pred dnevi splail neki inoškj in j: ukradel 1000 Din. Ko g& je Ka^. Viceva zaisačHa, se je naglo temuzal fa po* SsSBiil. Zimaj sa je cakal prH-a^elh « ka-terira sta jo ubrala t>rotf Zeleni Jamć. Ne. znanec je bil stat okoll 90 let, njegov tovariš pa okoli  25.
FRANCOSKI PARLAMENT SPREJEL FINANCNE ZAKONE
— Pariz* 27. marca. V zbornici $• ;,? razvila irvahna debata o členih fl-, nčnejra zakona, ki govore o uporabi a « ret iz nawcsove«a nacrta. Zborn!« v j odobrila kredite za vrhovni komi» •- gat v Porcnju. Reducirala |»i jc sa« ..to za ? milijona frankov. Vojni mini* ster Painlev^ i« Izjavit slede kredita za ZZTzdbo novih aeroplanov. da je zahie-van; kredit v znesku 100 milionov fran-ko\- neohiiodno r>otreben. Zbornica it odoorila ta kredit. Finančnj zakoni sa bili končno sprejeti. fzkazujejo celokap« ne izdatke v zncskn 36.451.937.815 frankom. Po končani seji je finančni minister izjavil. da bo proračun takoi pred-ložil senatu v odobrenje. Zbornica ie proračun soreiela s 415 proti 128 sla« sovom.
5e— r
*SLO V ENSKI   NAROD« dne 27. marca 1926.
Ster. 69.
Velilu Deosnishii RonipdjsKn afera
Senxaci$onalen konflikt med PaSićeTfm sinom in Jarmnoričmrim zetom« — Radikalni odUčnflrf oćitajo drug drugenm korapcijo, — Drakrat preložena sodna obrarnava*           4
IV ospredje vsc-^a naif <ia polititnega fn javncga življenja stoji zadnje dni konflikt med Radetom Pasićcm in Dra* fcišo Stojadinovičvm. Prvi je sin mini* frtrskega predsednilca Nikole Pasića, drugi zet odličnega radikalakega prva* ka Ltube Jovanovka. Konflikt je že star. Prve vesti o njem so se pojavile ▼ Rankovićevem glasilu «Smotri^> pred iđvema letoma. V «Smotri» je izšio več člankov. v katerfh se očitaio R. Pašiću razne afere na *kodo države. Slične ob-tožbe so naperile proti Pašićevem sinu pozneje tuđi beogradske ^Novosti*, ki so opetovane napadle R. Pašića in D. Stojadinovića. Rade Pašić ie priobčil 23. julua 1924 v «Novosti» s svojim Dodni-sora članek, v katerem pravi med drugim:
•Jaz in omenjeni gospodje smo do-Mfi neuKoden vtis, da isra Drajriša Stojadinović vloso. ki spada v okvir tež-kih določb kazenskesa zakona. Smatral sem, da bi bilo pod mojo častio sputati se v javno Dolemiko s človekom. Id ma ie bila ta kampanja samo sredstvo, da priđe do mojega žepa.»
Dragiša Stojadinović te nato vložil uroti R, Pašiču tožbo zaradi klevete. Prva razorava se ie vršila 30. decem-fera 1925 v Beogradu. Pri razr>ravi je DriŠlo do burnih r>rizorov. Pasićevi za-Eovomiki so trdili. da obtožnica nima nobene zveze s predmetom, o katerem mora sodišče raspravljati. Stojadinovi-ćev zagovornik ie odkJonU predsednika senata Petrovića in zato je bila razprava preložena. Dne 21. t m. ie prišlo do ponovne razprave. Senatu je pred-sedoval zopet Petrović. ker vrhovno kasacijsko sodišče ni ustremio zahtevi. da se mora urnakniti Dragiša Stoiadi-nović ie po svojem zastopniku izpopol-ni! tožbo in predloži! nove dokaze proti Radetu Pašiču. Zato se je Pašićev zagovornik Pavlović protivil čitanja ob-tožrrice in zahtevaL da odstoni ves senat. In zopet je bila obravnava prelo-žena.
Drajriša Stojadinović je THiobčil ta cas v treh beogradskih Hstih celotno dopolnilo prvotne tožbe. kar ie dalo povod, da se je začela za afero zanimati tnđi ŠirŠa javnost in da je dobi! konflikt velik političen pomen. V dooolnilu trdi Stojadinović. da sodeluje Rade Pašić kot predsednik pri raznih tr&ovsko-finančnih poslih in da dobiva od kapita-fistov mastne twovizije. V tožbi se ome-njajio znani slućaii s češko tvrdko. ki izdeluje železniške mostove, dalje Paši-ćevo mahinacijo z državnim čekom itd.
Stojadinović omenia napore in Intervencije uri Nikoli Pašiću. ki ga ie sam več-krat opozarjal. naj prepreci sinovo korupcijo. Tsto so storili tuđi drugi ugledni politiki. toda vse ie bik> zaman. Rade Pašić ie zamešal v svoje afere todi druge rndhinske člane. Stojadinović mu očita, da se je povodom naktia inozem-skega posojila energično zavzemal za neko ameriSko banko in da so na raTroo-la*o originalni zat^snik^. iz katerih je razvidno, da mu ie obljubila dotična banka ogromno provizijo v doiarjih. če izpi»siuje« da bo njena pomiclba sprejeta.
V svoji tožbi navaja Stoiadinovie tuđi značilno deistvo. da Rade Pašić ne plač uje nobene za. davka. Rade Paši' ie oJjrovoril na te obdoižitve in oč^i Ljubi Jovanoviču, da inspirira vso to akcijo ter jo hoče spraviti na politično polje. V svojem odgovoru očita Stota dino vicu, cia je pošiljal z vizirko Ljube Jovanovića tuje fabrikante k takratnemu prometne-mu ministru Joci Jovanoviću v svrho raznih koncesii in kupčij Dalje mu očita, da je zahteval odvetnik dr. Radako-vić od njej;a neko pismo. Ki Ka je pisal Kade PaSrć finančnemu ministru dr. Milanu Stoiadinoviću. ki je pa prišlo po čudnih po tili v roke Dragiše Stojadino-vića. Da dobi to pismo, je interviniral Radaković p«ri Ljubi Jovanoviću. In Ljuba Jovanović je baje odgovoril: «Saj ni neumen, da mu ga vrne zastonj. ko pa lahko dobi zanj 700.000 Din.» Rade Pašić očita D. Stoiadinoviću rudi intervencijo pri prodaji tvornice cementa pri Omišu v Dalmaciji.
Na te obtožbe Radeia Pasića je odgovoril Drak'iša Stojadinović s člankom, v katerem odločno zavrača vse očitke. Ob tej priliki je D. Stojadinović izjavil. da ie začel borbo proti R. Pašiću zkoIj zaradi njegovih mahinacij na škodo države in da afera nima nobenejca poUtič-nega ozadja. V spor so posegli s svo-jimi izjavami tuđi advokati obeh strak. Rade Pa^ić in D Stojadinović sta vio* Žila već tožb tako, da bo razprava zelo zanimva — će splon priđe do nje.
Po aferi je namreč silno kompromitirana radikalna stranka in zato ni iz-ključeno. da do javne razprave ne bo prišlo, arnpak se bodo poravnali kar za kulisami. V interesu ozdravljenja ne-znosnih razmer v Beogradu, ki nas sramote pred svetom in so ob enem eden glavnih vzrokov za našo slabo upravo in za splošno nezadovoljstvo prebival-stva, pa mora vsak želetL da &€ afera razčisti.
Sramotni lionee Natteottijevego procesa
Čudna matematika reduciranja kazni od 12 let na 2 mesecal — Morilci takorekoč oprosčcni. — V 2 mesecih bodo na svobodL
t5enzaciih>nalni proces radi Matte-j^ttijevega umora, ki se je vršil v malem nbru&kem mestecu Chietti. je zaključen. Po skoro enoredeuskem zaslisevanju krivcev in T>rič ter tx> farizejskih kovo-rih zagovornikov sc> p^rotniki potrdili glavno v^rašanje tunara poslanca Mat-teottiia po Dumin-iju. Volpiju in Poveru-omvL IstoČa«nia so priznali olajševalne okolnosti vsem tem trein obtožencem, Ccš da nišo umorili poslanca rimskega parlanienta, za kar predvideva kazens>Ki zakonik oštre kazni, nego političnega jiasprotUika Matteottija. fllede Viole in Malacrie so porotniki zanikali udeležbo pri umoru in ju oprostili krivde. Na podlaci porotniske^a odgovora ie sodni dvor izrekel razsodbo:
Obtoženca Viola m Malacna se oprosčata, ker ni dokazano, da sta so-Jelovala pr: umoru poslanca Matteottija. Duniini. Voloi in Poveruofmo so ob-soieBi rad? umora na 12 let iečc. Ker Pa ni ugotovijeno. kdo od teli treh >e umo-ril poslanca Matteottija, se reducira kazen vsem rrem na 7 let. Dalje so po-rotnik: priznali olaiševalne okolnosti vsem trem obtozencem. kar ?im reducira kazen na 5 let. 11 mesecev in 20 dni. Konciio je porota ugotovila, da je ^lo rjri umoru MatteottLia Ie za političen delikt, kar reducira kazen za nova 4 leta.
tako da preostane moriicem samo kazen 1 leta 11 mesecev in 20 dni. Ce od. štejeano od te kazni še d-ofoo preiskovai-nega zapora. ki se všteje \ kazen. do-bimo, da bodo obtcr^enci iz^pusčen] \1 zapora ie prve dni rnaia, Dumini ce!o par dni pred Volpijem in Poveruomorru ker je hil nekaj dni prei aretiran. Du-rniniju. Volpiju in Poveruomu so do-žrvljensko udvrzete pravice javnega službovanja. {Ako ne botto porrrflašceni! Op. ut.)
Tako se glasi .^odba za rnorilcc poslanca Matteottija. ki bo brez dvama vzbudila po vsem svetu burjo ogorčenja, obenem Da tuđi zasmeh justice. ka-kršna vlada i>od fašistovskjm režunom v Italiji
PredaCImo si potek ćele afere! Vsled rastočejsra v^liva opozici,ie je Mussolini r>red leti skupno s s\*ojima najintmineisima prijateljema in sode-Javcema, Finzijem in Ro.ssijem. orsani-ziral fašistovsko čeko, to je skupino ljudi, ki je imela nalogo. da »v interesu države^ preganja fašistom nevarne rpozicijonalce. Za vodjo fahistovske čefce je bil izvol.ien Dumini. Ta je zbra* par prijateljev in z njitrl v>b belem dne-vu pogrrabil poslanca Matteottija. ki je napoveđoval kompromitujoča odkritja v rimskem parlamentu in v angleskih !i-
1 ■ ■ • f i
stih. Pote^ntU so ra v pripravljeti? arto in jra med vožnjo umorili z boda!i.
Razburjenje. ki je nasiaio radi tega zločina v Italiji sami in v inozemstvu, je bilo tolikšno. da jo moral Mus-solini obialovatf doffodek m zapreti svoia fflivna prijatelja Fifizija i« Rossi-ja, IstoČasno so si iimisHIi izgovor, da voditelji nišo naročili usmrtrtve Matteottija. ne«o da so Ka hoteli samo zapreti in konrumactrati na varnem mestu daleč proČ od politike. Na podlaci ttga izgovor* sta bila amnestirana Finzi in Rossi, tarej g!a\Tia krivca umora. \ so-giasju a tem Ugovorom je ludi Dumiai trdil, da ni ubil poslanca .Matteottija, nego da za je hotel kontumacirati odnosno da je hotel izsilTti rz Matteotrira zaupne tajnosti. Ko «a je sun:] pod rebra, je Matteottiju prišlo slabo, da se mu je vdrla kri in je umri.
Proces v Chietriju je bil prosta far-za. ZagDvorništvo glavnega krivca Du-minija je prevzel vodja odnosno generalni tajnik fašibtovske stranke posl. Fa-rinaceu kar osvetijuje tesno zvezo med vodstvom fasistovskega rez i ina in moriicem Duminikrn. katerega je hoteio t^j vodstvo za vsako ceno resiti iz zapora. Kakor je biđo pricakovati. se je to tuđi zgodilo: da se morOcem ne bo godilo slabo, ko prideio iz zapora, ie satno-umevno.
Nova ceškoslovaška vlada pred parlamentom
CeSkoslovaška uradniška vlada .se stopila v sredo s kratko deklaracijo pred parlament in senat. Sejo Narodne i-k-upščine je otvoril predsednik Maly-i»ctr. ki je izjavil. da je proidasil nrezi-dent MasarvrK ie^ensko zasedanje za končanu in skUcai za sredo pomladan-sko zasedanje. Dalje je izjavil, da je prejšnja vlada demisi.'onirala in da je imenoval prezident republuce novo vlado. Predsednik ie prečital imena novih ministrov in predstavu vlado parlamentu.
Nato je podal rmnistrski predsednik Ja« Cernv via-dno deklaracijo. Deklaracija omenja, da bt> uradniika vlada izva-jala croffram Svehlove vlade, in apelira na parlament, naj U> vsestransko pod-pira. Deklaracija »e zelo kratka in ue-kateri češki listi ironično ugotavljaio, ća je hotela uradniška vlada s svojim na-stopom reci: Odpustite, da si upamo ek^istirau
Narodna skupšeina je »prevela _novo vlado in njeno deklaracijo mirno. Sanio koGtunistiČni posiajid so jo pozdravili z medklici. Poslanec Klebi ie predlagaL naj se prične debata o vladn; deklaraciji. Za predio^ so glasovale vse dose-danje opuzjionalne stranke na levici in klerikalna stranka na desuici. Komunisti so sprejeli predJog z o^orčenimi medklici. Do debate ni primio, ker je većina predlog odkloniia. Nar. skupščina je prešla nato na dnevni red. Narx>sled je predsedniic Malypetr zaključi! seio in želei vsem poslancem vesele veliko-noene pra2mke. Priliodnja seja bo skli-cana pisineno. Pred zaključkom seje je apeliral na poslance. naj se odzovejo porivu češkoslovaškega Rdečcjfa križa, ki je pro^lasil za velticonoćne praznike tridnevni   božji   mir.
V sredo popoldne ^e ie \Tsila T>r-va pomladanska seja českoslova§kei?a senata, na kateri je ministrski predsednik Cernv predstavi! novo vlado in prečital njeno deklaracijo. NemSki socijalni demokrati in komunisti so sprejeli nervo vlado z ironičnimi medkHcl. Tuđi senat je odklonil oredlos:. da b^ se pričela o vladni deklaraciji debata. Za predlog ie glasovalo 53. proti na 78 senatoriev.
Prosveta
„Mamu" z Ado Poljakovo
Včerajinja popoldanskm predstava je bilm natrpano polna. Dolgo že nis«n vidcl toliko animirano plotikajočc publike. Ni hladna ta naša publika, kakor govore. Ona zna prav navđušcno ploskati; seveda Ie onim, ki to v resnici za služi jo. In včerajšnja *Manon» Poljakove je Mla pri/nunja v naj^ viiji meri dele/na. Višek svoje pevske in igraUke umetnosti je dosegla v oonmlnici seusilpiškega seminarja. V tej sliki je do? kazala, da od svojega zadnjega gostovanja pred dvema letoma ni izgubila nićesar; zdi se mi celo. da je njc^o c'acbeno izražanje §e dušeA-nejše. Lahkota petta. višek pevske umetnostu je pri njej čudovito: mehkt>ba, tok njenega glasu, iskrenost kar očarajo. Potegnila je za seboj Banovca, ki je bil včeraj v resnici pevski višji. kot kdaj prej. pa tuđi bržčas po navodilih Poljakove. prav živahen in nenaradno sribčen v itjri. Sphoh se je vpliv Poljakove -opazil v poteku vse opere. Dobri so bili tuđi vsi ostali.
Pri tcj gracijozni, melodij bogati Ma&* senetovi glasbi nam je čimđalje bolj žal. da je crtana prva slika tretjega akta. Pri te.i priliki bi rad omenil. da bi bilo treba crtati tuđi gavoto % baročnim srednjim stavkom^ ki uvaja v prvo sliko III. akta. ker te slike ni in ta gavota nikakor ne more služiti niti kot interme/zo k tako s 1. ^liko kontrastujoči 2. seminarski sliki.
«Manon», ki jo je Polić izvrstno paštu* diral. je s Poljakovo seveda pridobila še neprimerno već na interesu kot si cer, in &c je prezentirala oedeljsko p>opoldanski pu^ bliki kot vzor^predstavM,                      —č.
Šahovski turnir na Semmertngu
XIII. in XIV. kolo. — Dr. Vidmar porazi] Aljehina in Gilga.
V  sredo 90 igrali XIIL kolo Šahovske ga. turnirja na Semmerin|u. Zaninaanie za tuT« nir so stopu ju je od ne do dne. čim bolj se bližajo napete borbe koncu. Ogromno zani* manje je vladalo v sredo zla&ti za partijo obeh  mojstrov   Aljehina   in   dr.   Vidmar ja. Dr. Vidmar je ponujeni damski gambit od« klrnil  in   uspelo  mu   je.  da  je   tekom  igre ustvari!   komplikacije,   ki   so   Aljehina   z&* pletle v kritično sr uacijo. Že pn prvem pre* kinjenju je pi idobil dr, Vidmar dve figuri za stolpa. xvcčer pa je Aljehina s spretnim manevrom popolnotna ugnal. Aljehin je ka^ pi tuli ral.  Ostale partije so končale tako»lc: dr.  Tartakower je porazi!  Vavdo,  dr.  Tars rasch Gilga, Janovski Davidsona. Griinfeld Roacllija.    Partije   dr.   Trevbal • dr.   Michei, Kmoch^Nicmco^ač, SpiclmannsRctti so kon^ ćale   remi,   partija   Yatcs»Rubinstein   pa   je bila po osemumem boju prekinjena.
V  XIV. kolu je včeraj dr. Vidmart ki je tinel pred seboj zadnjega resnej^ega nu* sprotnika  Giiga, v krasoem dam&kem gaiii-bitu temu že v 21. potezi diktira! iah*mar. Ostale  partije  so  končale  tako4e: Aljehin je zmagal nad Kmochom, dr. Tdrrasch nad Rosellijem,   Davidson   nad   dr.   Micheloro. Spiclmjnn je zmagal nad Tartd.ka\verjem ili tako   primci   na   vodst\*o.   Recti  je  podkgei Nriemcov;Ču.   Rubinstfcin   Vaydt   —   Partija Griinfeld Trevhal  ie končala renoi.
Stanje po XIV. kola: Spielmann 10 14, Aljehin, Niemcovič in Tartakower 10, dr. Vidmar 9>i, dr. Tarrasch 8)*, Retti 1%, Rubinstein 7 (1), Grirafdd in Trevbal 7, Vayda 6*a. Jano>vski 6 (1), Gilg in David* soo 51-, Yates 5 C2), Michel 4K, Kmoch VA. RoseUi  U   toćke.
žBeležnica
KOLEDAR    ff^V
£>anes: Pt-tek. 26. marc^ 1926; kcte!!?*** ni: Marija sedem žalosti, Srdtn; praTOslav« ni: 15. mare a, Nikifor; muslimani: IX ra# raarana 1344; židje U. nišana ć'>-6.
Jutri: Sobota, 27. mareći 1926; katoličku ni: Rupko, Stanimir; pravoslavni: 14. marca, V^eneclikt; muslimani: 13. ranaazana 1,344; židje:  12. nišana 5'jS6.
DAKAŠS'JE PRlREDiTVE.
Gledališče: operi zaprta, dram* cAca Christie*.
Kino Matica: «One, ki jih ne pozdrav« ljamo*. Ljubljanski dvor: aFijalcer št» 13», Kino Ideal:  «DekJe   Dunaja^.
JUTRIŠNJE PRIREDITVE.
Gledališče; opera oBoheme*, drama »a* prta.
Ktno Mafics: «rOne( ki jih ne pozdrav* ljamo-*.; Ljubljanski dvor: »Fijaker št, 15», Kino Ideal: *Dckle  Dunaja».
DEZURKE LEKARSE.
Petek: Trnkoczv, Mestni trg, Mikloši« čeva cesta.
Sobcia: BohiDC. Rimska cesta, Le\*steki Resljeva cesta.
Premeten konjski tat
V Podolnici pri Horjulu v hiši št. 9 stanuje posestnik Peter Nagode, marljiv go* spodar. Dne 15. U m. je prišel k »emn nekf tujte, prav čedno ob.'ećen. Gospodar it bil bolan ter ie ležal v post&lji radi hade InCu-ence. Njegova I2\etna. h^erka Julka *e proti večeru vsropila v njegovo sobo ter rekia: >CK:e! Neki tuj člo\fek vpra^uie po vzm.c Peter Nagode ie dejal hćerkl: *Naj prkk goriU Mćerka Juika »e nato šla do tujca ter mu sporočila, da lahfco gre k očeta v zgparnjo sobo. Tujec je imel tenmosiv klobuk, ie bil ćrsto obrit in nosil rjavo sjkn-o. StopiJ >e v Nagodetovo sobo ter ga pozdravi!: »Dober večer! Ali ste bolni, oče? Ali bi jaz lahko pri vas prenočeval? Jaz sem oiesar in posestnik AIojz^ Znidaršić ij Postojne.«
Poses*ii& Nagode ie nato dejal tirjcin »Le pojdite doli! Tam vam bodo postlaii.« Ker je napravil tujec dober vtis, so mu še dali prav ćedno posteljo z novimi rjuioam! in odejo. Drugo jutro je vstaJ, se prav lepo zahvaijeval za prenočišče ter zaćel gospo-danu praviti; *Na Sapu imam več voiov. Danes dopoidne jih borno vagali. Posođite ini vox in konja!« Gospodar Nagode Je *fc* ustreme! ueznancevi zeiji. Iz previdiiosti pa ie uaroči 1 svoii hčerki Francki, da gre ž njim. Tt*jec\e je s konjem odpelial in se pL>-zneje vrnli nazaj. Iičerki Fraacki je še kn-pil pomaran^, klobase tn kruha, Pripovedo-val ic, da ima njegova mati v Italiji veliko trgovino ia da ie pripeijal na Vrhniko več zaboiev pomaranč.
Nasledjiji dan 17. i. m. ie ue^nanec zopet zaDTOsil Na^odeta za. voziček in konia. Dejal je, da ima opravka pri PogaČarju v Grabila. Ker se Je tujec prav dobro orijentira! v horiiilski okolici in ker je znal ozna-čit? pravilno Ime kakega posestnika in vaši, je Nagode v trdni veri, da ima pred seboj moža poštenjaka, resničnega mesarja. iz Po-stojne, zopei ngodil tuševi želji ter mu daj voziček In konja na razpolaso. Te^a dne pa je <k>!očil ljetno Julko, da ie spremljaia iujca. OdpeljaJa. sta se. Toda tujoc ni šel na Grabon, marveč se je z vozom zaprav-rjK'čkom odr>eljal profi Ljubljani.
Ko je prispel na Vi5, k konja ustavi! pri neki hi§i in dejal deklici Julki: »Ostani tn! PojcH k temu čevrjarju! Jaz grem naprej po mater. V Ljubijatil ti knpim novo oblekco.tf jMa:Ia Juika je res ubogaJa ter stopila z \x>-za. Cakala ie in čavala- toda mesarja ni b;io od nikoder. Vsa objokana in zbegana ^e ie peš vrnrla domov ter naznanila očetu, kaj se ^e zgodilo.
Gospodar Nagode Ie takoj avkieJ, da ga je premeten lopov ogoljufal in da ma je od. peljal konja z zapravliivčkom, Naznanil je taniro orožnikora rii tud-i sam je začel po-vsod sprasevati, kam naj bi Še! tujec s konjem. iMabnii io ie celo preko meie v Po-stojno ter tam začel spraševati po mesari« Alojz*;u Znidaršiču. Na lastne oči se ie pre-prićaJ, da mesar ŽnKlaršič v resnici biva v Postani, toda ni identičan z onim tnjcem, ki je  odpeljai  konja.
Ukradeni konj je star štiri leia, rdeć« harve z belo Iiso na slavi ter ima tndi bel« zadnje noge, vozićek zaDravljivček je sko-raj nov, rumeno lakiraiL Orožnišno in ljubljanska policija marljivo poizvedujeta za storilc^m, toda doslej zaman. KdoT izsledi konja in voz, naj proti nagradi spo roči po-sestniku Petru Nagodetti ali pa bližnji orož-uiški p)stajl.
Jack London:                                           *         69
Roman treh src
•■■ Jutranja zurja je našla 11dnnTJa trdno speče-^a na trati za mestom. LHanaj-st ur je bil /x aretiran. Tada spai je nemirno, zakaj mučile so ^a strašne saaje v zvezi z usodo Živo pokopanih to-variŠev, poleg tu^a inu pa strupene mušice in ko-rrrarri vso noc nišo daH miru. Valjal se ie in otepal nadležne noćne goste tako, da se Je zbudil zelo zgodaj. Tak oj se je srxmini1 dogrodkov prejšnjega dne in kritičea pciiozaj trtu ie bil jasen. Jutranjo zarjo )e sprejel zelo neprijazno. Mušice so ga tako upfkate, da je čutil po vsem telesu neznosne bole čine to zato je začel navzse zjrodai preklinjati. Njegove kletve je slišal mož, ki ie šel mtmo z vrećico rnstrumemtov. Bil je stasit mladenič v imifonni vo-jaškega letalca Zedmjeiuh držav. Zavil je s poti in se priblizal trati, kjer se je valjal Henrv. Ob-stal je ter radovedno ogledoval klado tla Henrv-
jevifa nfogab.
f ,-! •
— Prijatelj, — te dejal ko k ffe<nry nehai Kleti, da si malo oddahne. — SinoČi, ko sem se spusta na to obak> in še nisem imel prtljage, da si napravim Sotor, sem se tuđi Jaz nekoliko nril v preklinjanju. Toda to je bilo detsko čeblianje v Pflmeri z vaškni klervami. Klanjam se, sire. Vi ste
kvalificiran primojduŠar, 6e mi dovolite, da se tako izrazim. Ce vam ni težko ponoviti, bom imel v zalog na^boljle kletvice. kar jih je na svem, in ne bo se mi treba bati, da pridem v zađrgo.
—  Kd,i za vraga Pa ste, go^x>d? — ie vpra-Šal Henr5\ — In kaj poČeniaie tu?
—  Prav nič \ ain ne zamerim, — se je zareza! letatec. — S tako oteklhn obrazom $i že lahko privoserte te neprijazne besede. Kdo neki je vas tako razmrcvaril? Kar se pa tiče vragov, moram omeniti, da mi šc nišo dali službe v pekiu. Pač pa sem znan na zemlji pod imenom Parsons. lieu-tenant Parsons. V Panamo sem prispel zato, da poletim od Atlantskega k Titaemu oceana. Morda vam lahko stortm  kako  »slugo, predno    se    r.apotim dalie.
—  Sevedđu — |e prikrnial Henry. — Vzemite iz svoje vrečioo kako orodfe in razbfte to prokleto kiado.    še revmatleem đobim, če ostasnem  tu. DoAdite. da se vam predstavim. Morgan je moje ime.   Se   noben   ČJovek   me  nj   tako  razmrcvaril, kakor ti vraijl komarji.
Lieutenant je vzel iz vrećice đieto hi kmalu je bila klada razbita. Nato je pomagal Henryju na noge. Henry ie masiral z rokamf noge in kolena, da se obnovi ofotok krvi. Med masažo Je hitro pri-povedovai   letalcu   o   trarični   usodi   Leoncie in
Francisa, ki sta morda 2e    našla    v    podzemlju smrt
—  Rad imam tega Francisa, — Je ko-nčal svoje pripovedovanje. — Do pičice sva %\  n«>dobna. Njegtn'a smn bi mi bila najhujSi udarec. Holj sva s* podobna, kakor dvojčka, poleg tega sva pa še daijna sorodnika. Kar se pa tiče senorite, vam moram  priz-nati,  da jo ne Ie  ljubim,  riego  sem tuđi zaročen z nio. Tako je ta reč. Ali  mi morete pomagati,  da  iu   resim?   Kje  je  vaš   aeroplan?  Peš ali  na kontu  bi  rabil  do gore plemena  Maya cei dam.    Ce   me Pa popeljete  na  svojem  aeroplanu, prispem v kratkem.  Morda bi mi mogH odstopiti sto dinamitnih  nabojev,  s katerimi  bi  nemudoma razbil  skalo  tako, da  bi  voda  lahko  odtekla.
Lieutenant Parsons je kolebal.
—  Recite da, recite da! — je prosil Heiiry.
Ti^ti hrp, fco se fe cfel skafeafe sfene spustil yn zaprl izhod iz podzemne jame, kjer sta stala kipa bosov plemena Maya, je nastala okrog treh ujetnikov v notranjosti svete gore popolnna tema. Francis in Leoncie sta se nehote približala in se pri jela za roke, Kmalu >e Francis mladenko obj^-mal in nepopisna radost zbližanja je malone okra-sila mračno grozo nhmega položaja. V bližiiti sta sll§a!a težko sopečega Torresa. Naposled ie Tor-res zamrmral;
—   Križ  božji, kako blizu  je  bila  snrrt!  Rad bi vedel, kaj nas caka zdaj.
—  Kar potolaži se, prijatelj! Še marsikaj nas caka, pretlno  pridemo  iz te  proklete pasti,  — je dejal Francis. — In čim prej se napotiroo dalje, tem bolje bo za  nas.
Hitro so se domenih*, kako bodo nađaljevali pot. Francis se je plazil ob levi steni in se >e doti-kal z roko. Leoncie je sla za njhn iii se držala njegovega suknjica. Ob desni strani je šel Torres. Ves čas so se klicali, da bi se v temi ne izgubili. Tako so lahko opredelili širino rova in tuđi ne-vamosti ni bilo, da zaidejo v stranske rove. K sre-Či je imel predor — bil je namreč res pravi pre« dor — ravna tla tako, da se v temi nišo spotaknili, Francis nj hotel zažigati vžigalic, ker jih je hrani! za skrajni slučaj. Hodil je zelo previdno, da bi ne padel v kako brezrso. Pomagal si je na ta način, ci a je posta vll vedno eno nogo naprej in poskušal, če so tla pod njim trdna, in sele po tem je stopil korak naprej. Zato So Sli zelo pv>časi in prehodili na uro koinaj pol milje.
Samo na enem kraju ^e je rov razcepil. Tu je zažgal Francis vžigalico in opazil, da ni nobenih znakov, ki bi kazali, po katerem rovu naj gredo dalje.
Kova sta si bila oodobna kakor dva krajcara
DANES!                                DANES!   I
GUNNAR TOLNAES in u     KARINA BELL      ::    I
I           v  zelo  zabavnem   filmu           I
DEKLE DUNAJA -      I «Kino IdeaL»       I
V»ftdH9flllllA   otroškeln damske:
Uste  in   listaste v  nznih fizonah  ter razno damsko peri to nudi najceneje
P. In L Gorlčar
Bw. Petra c 29.     t6 4    Mw. Petra c. 29.
^ueh7pSK0Z okupi
će  kupite nogavice brez žig«
.ključ", ker eden par nogavfi
x Ugora  in  inamko   (rdečo
vedro, seleno ali zlato)   ,
„ključ"
triji tako dolgo kakor iilrjš
pari drugih. Kupite eden pai?
,in prepričajče sci          :*+*L
DANES!                              DANES!
GUNNAR TOLNAES in
::      KARINA BELL      :;
v zelo zabavnem filmu
»DEKLE DUNAJA». »Kino Ideal.«
Stev. 60.
•SLOVENSKI   NAROD, dne 27. mare« 1926
Stran 3
Dnevne vesti.
V Linbuant. dru 26 marca 1926.
—Odlikovani« Cefaoslovikov. Na pred*
k>g ministra ver so (idlikovani z redom Sv. Save IV. siopnie: aiiiitekt rn občinski svet-nfk v Pra*i FrantiStk Fenzl, inženjer io šef građbenega ođscka v Prastf Jožet Ko-šćalek. Inženjer v ce&ko&lov. prometnem nimistrstvu Aleksander Markovlć, pev-sko društvo v Nimburgu Nimburskl Hla-fco";-; z rtrdom belega. orla Vr. stopnje pa svetnik v čsL ziinari;ern mirti strstvu dr. V o-k a Č. Vsi so sodelovali pri uredi tvi na šib vojnih  grobov   na  Ceškos!ova*kem.
—  Spomenica proL M*irka prosvetnemu ministra. Profersor slavistike na praški nm-verz- M.  Marko je poslal presvetu era a md-nlstni Radiću spomenico, v kateri predlaga, wai se uveđe v  naših srednjih šo'.ah  povodom   novega   zakona,   pouk   slovan&kih   je-zikov.  osobito  ru.£cine, ki  ima   povsod   prvenstvo.
—   Parlamentarna komisija za Trfcovlje. Ker je trboveljsko delavstvo nezadovoljno 8 poroćilom strokovne komisije nrinistrstva za same in rudnike. 5yo delavske, organizacije iz Trbovelj naproslie centralno tajništvo defa vskih  zbomic,  naj  i z poslu je  parlamentarno  anketo,    ki    bo    rreiskala.    trboveljski konflikt
—  Iz ztfravniške službe.     Dr. Herman Woriatz     je     imenovan     za    okročnega Travnika v Grasupljeir.
—  Odhod bivšega grškega kralja in kra-Ifce.   Včeraj   dopoldne   sta.   odpotovaJa     tz Beograda z dvorskim vlakom v Bukarešto htvši   jrSki   krali   Jurij,   kraltica   Elizabeta, kakor  tad I  soproga    bivšega    romunskega prestokjoasledrrika princesa Helena- Na beogradski   kolodvor   so   goste   spremili   krai? Aleksander, kraljica Marija, knez  Pavic  in
—  Predavanje o dovenskem slikarstvu * Beogradu. Danes predava v Beogradu na
tamošnji mnverzi asistent za umetoost na riaWiai*Mci nraveni in znani kritik dr. M e -se so e I o razvoju siovcnskcsii s'ikarstva.
—  Taristična razstava ▼ Frankfurta. Po rastavi v Pratf, ki se ie pravkar otvorila, se vrši velika turist I crta  razstava v Frank-furiu,   katere  se   odeteži   tuđi  naša   država.
—   Dimajski botanikl ▼ Dubrovniku.    V Dubrovnik je  prispeia    skupina    dunajskih $:eđentov botanike s profesorjem dr. Schifi-rerjem  na  čelu. Dunajćanl ostanejo v Dubrovniku osem dnl.
—  Meitrovićev uspeh v Ajneriki.      Naš s'asoviti kipar Me&rović ie  dobiJ  naročito cd mesta CMcase, da izsotovi dve oscromni >kurpiuri, ki bosta krasili zapadni vbotf   na vijadukt ulice Consres*.
—  Zlmffko  »iome. Med drusirui razuimi narod mm i  izTeki   se  ie   twH  ta letos   uresni-
ćil, »da ima brezen zvit rep*. Izredrio lepe-mu febniarju, ki nas ie prisilll odložiti zimske suknje in prfvabfl pomladansko žensko TTjCgo. i>ledi pusto zimsko vrerne in tiKii tu-patam sneži. Vsi kollčikaj visoki hribi so ropet odeli ▼ zimsko belo haijo in ptici, ki so ie kaj veselo prepevaii lepe pomla-canske ženitovanlske meiodije, so utihnlli Ni dosti manjkalo m ie bt bili gnezdUi, kar bi t-rrcio za ptiCi rod gotovo slabe pcsledi-ce. Tako pa je vse se pravočaseo marec cpozoril, da je sicer v pratiki konec zfme, a v narav* pa se ne i« da naj se maLo po-čakamo. Upairno. da so to zadnji vzdihi ?;r£irajo£e starke zime in da borao Imeli le-po Ve!iko aoč. Prav potrebno pa bi bflo malo dezja. Polja so snia in tuđi vode so z-Io padl« In si cer tako zelo, da jk> hri-^ovitih krajih pnman>;kTije THtrve vode ?»t tuci za razne industrijske obrate z vodnim rogono.ti.
—  Iz Kanmika nasn poročajo:     Dne 21. marca smo ustanovile v Kamniku p<xlruznico  Kola  iugoslov. i&ster.  Ob tei priliki  nas ?e  počastila  s  svojim  prihodom   tuđi   sestra ^red^ednica  našega,  matićnega d»ruštva   ga. Frairia  dr. T a v Č a r j e v a.    nam  prinesla ringove pozdrave ter nas bodnia k vstraj-reicn delu. želeć  nam  na.ftx>ljših    uspehov. — Sestta tajnica g. Mira Engelmanova Pa ie zelo zanioii\x> in vsestransko opisala obzirno.  požrrvo^•aJr^o  ter   jako   plodonosno deiovanle te^a društva. — Odb. podr. Kam.
—  Konkarzi. Razglašen je konkurz nad Imovino Karoline Dolenčeve, trgovke v Ljubljani, Sv. Petra cesta 8.     Pri^iasitveni rok do 12. aiaia 1926 na deželno sodišce   v Ljubi iaou  DaJie  je   razgia^en   pri   okrožnem sodišča v Novcm mestu konkurz nad elekt-Tarno Za^rad^c
—   Posrečena teika operacija, Zemunski zćr<xYTjik dr. Dragotin Košić je operiraj Nikolo RadkovJća, Dalmatinca iz Senja, na <rčeh. Radkcrvić je bi! deset let šlep    in noben  zdravnik s1  ni trpa!  irvšiti opraciie, ki bi iahko končafa tuđi s smr::o. Eh". Košić Pa ie operacijo izvršil s popolnim uspehom fn Radko\ić zdaj zepet vidi.
—  Sneg in vinar v Beo^p-adiu     \* Beo-sradu ie včeraj ves dan deže\-alo in saežiio ter sploh bilo zelo slabo VTeme.
—  Smrtna kosa. Vćcraj opoldne ie prc-irinid  v  Ljubljani  v  \isoki starosti  70  let sp!oSno znani fn  priijttbljeni dvomi svetnik v pokr.ju g. Anton Lenarčič. Pokojnik Ie bil  izvrsten  strokovnjak  v  finančnj    vedi. Znana   je  bila  njegova   narodna   zavednost, ki jo je dokazai tuđi  na deiu. ko ie  tr\edel pri nekdanii finan£n4 dlrekcii v LJubljan! kar na  svojo  odgovornost  sloverjsko   u radovanje. Pogreb bo v soboto ob 1*>. iz Tavčari©-ve  niice st. 10. — V Oradu Tobti vrb & tinrla v sredo v visoki starosti S2 let srospa Julrja   Rudež   iz   znane   rodbfoe   PudeŽ-Perušek.  Pokojnica   ie bila rzTedno   simpa* ttćna dama. Pokopali so io danes ob pol 3L Blas Jima spomin! ZaJnjoćim TOdbinam na-Se iskreno sožalje!
—  Občni zbor kluba tfublteljev ptičarjer se vrši dne 10. aprila t. L ob 20. v Ljubi jao* skem   dvoru   %   običajnim   dnevnim    redom. Prizive, oziroma &«mostojne predloge je ni« zna niti ki uho v crnu predsedniku vsaj tri dui pred obctiim  zborom.  DrujTi dan  II. aprila se vrši sporniadanska tekma p^o^ ptičarjev v Jovišču iAjC'.^z   J»*i>a..  Zbiralisče  bo oh 7. rjutraj ▼ Ljubljani na resttt^rraHjslcem vrhi  | Gfavncga kolodvora, tam ?»e bo vr5i!a tmo?  1 fra osrrv. oato Da odhod v lavišče. Opoldan*   '
bki odmor in kosilo bo pri cRu&Icein caru* na Ježići, večerni sestanek pa v Ljubljan* skem dvoru, kjer se bo razglasi! izid tekme in razdclila ditrila. Pse za tekmo je prijaviti klubu do 5. aprila t. L Za vsakega psa, ako je lastnik član kluba, Trnaša prijavnina Din 20.—. za nečlanc pa Din 40.—. Kat pripravnik ima na tekmi pravico fungirati vsak klu* bov član; zato naj se. kandidati pTijavijo klubu do 31. t, m.                                   375/n
— Zločin na Kiiimerjevib li rađah pri Zagrebu. Siraiiovrci umor prosjaka ca Kulta ^ravih livadaii pri Zagrebu je končno po=» fo'noma pojasnj&n. Iz Zagreba je odpoto» val v maribarsko ka/nilcico kriminalTii uradnik Bere, ki je z:a:>Iu^al umora osumlje* nega Novaka. Novak je spTva trdovratno tajil svoj čločin, ko pa je videl obremienUno pričo, »svojega sokrivc-A Torcićića, je umolk* ni!. Končuo je priznal, da sta skupno s To* tniČićem. ki da je bil inicijator zločina, urno* rila berača. Zločinca zatrjujeta, da sta be* racu cdvzcla samo 400 Din. drugi dan pa je Tomičić našel na kraju zločina šc 1200 Din. Zdi se, da to oe bo odgovarjalo resnici, z&-kaj neki gostilničar je videl pri beraču okoli 50.000 Din gotovine, l'g-otovila se je rudi identiteta umorjeaega, ki je bil 311etni Jovt* Vukel'ć, Novak bo iz mariborske kamilnice prepeljan v Zagreb, kjcr se bo moral zago» varjati  radi  ropar^kega  umora.
— Prijeta detemorilka. Orožniki !z Kain-Lr3ca so izsJedili brezsrčno mater, ki je vr-gJa svoie dete v Bistrico. Kakor smo poro-ćali, 5o pred dobrim tečnom iz Bistrice potegniJi trupli dveh novorojenčkov. Ni iz-tliučeco, da sta bila otroka d^ovčka. ATeti-rana ,je huk neka služkioja iz Kamnika,
!z Ljubljane
—tj Umri je danes dopoMne £. Jernej Grošelj, vpokojeni višji poštrtf kontrolor v Ljubljarn. Pokojnik, oče znanih profe-sorjev GrošJjev, ]e bil v ljubljanski družbi splošno zcan in povsod priljubljen radi svoje duhovitosti. Dosegel je visoko starost 79 !eL Bodi mu bl2g spomin! Iskreno sožalje užalešćeni rodbini!
—\\ Koncert se. Poljakove v dramskem jdedališču, ki bi se moral vršiti jutri, je odgođen na porceje, ker je ga. Foliako-
va obolela. Mesto koncerta se poje v operi liohcine za red C z go. ČaJeta v vlogi Mi-mL Drama ostane v soboro zvečer zaprta —I* Otroška prire<lltev Atene v dram-rkern gledali§ču («Cc priđe čarodej...») je bila t sredo popoldne prav posrečena io je popolnoma dosegla glavni nam ću skrvesuo zaključiti pripovedovanje pravljic. Že prva. pravljica. ki )O ie iyvrstno izdclal čarodej g. Peček, bi morala biti malo krajša, ker odcr ne prenese predolgih samogovoror, ampak zahteva življenje in gibanje, Vcndar fantastični kostum 11 maska da tuđi tukaj potrebni, čarobni lik iti nas zaziblje v čudo» viti. pravljićoi svet. V drugi pravljici «Iz* dubljent perotki». pa oživi čarodej a svojo čarobno palico tuđi zares sceno, da vse ose* be, v ka.terih gov>o<ri pravljica, nastopajo pred narni plastičiio in živo. Nekatere scene <o bile rcsničiio lepe, prtdvsem ona, ko su
krilatka io princ (ga. Saričcva in g. Jao) 2t_?gata in lovita na kraljevero vrtu. Le oder je Hil dostikrat pretemen in želeti bi bilo tuđi več godbe v ozadju, kar bi to pantomimi čno izvedbo sele prav povzdignilo. Pri* povedavalka ga, Vanda Gorčeva je bila prav dobra in v&i igrale! so se potrudili, da so pričarali otrokom pravljični svet. Zelo j efekten pa je bil konec, ko je v Ijubkem l^aletu nastopilo okrog 20 malih deklic v pc *.trih oblekcah. Oosp. VIček jih je naštua ci i ral tako posrečeno, da so u duše vili male in odrasle gledalce in so morale ples ponav* l«ati. pa šc potem ploskanja ni bik) ne koti* */a   ne  kraja.
—li Kdo je vide! najditclja? Dne 10. t, m. ođ 4. popoldne sei« zgnbi- večjo \'Soto de-narja od doleojske mitnice do Opekarske ce-sre šrL 7. Pri poizvedbah sem dognai. da je neki sospod videl, ko je nekdo nobral llst-nico. Prosim zato, naj dolični jospod na-zrmrrt najditelja na moj naslov: Grebene, Krakovski na-sip §r. 4. Izplačam dobro nagrado.                                                        371 n
—tj Prodala »tare«a orožja. Dne 7. aprila ob 9. se bodo pro-dajale v porotnd dvorani deželnejfa sodišča v Ljubljani razne ctare Pi'ške in samokresi in sicer samo iz-■dražiteljem. kl so v pojesti orožnesa lista.
—Ij Rekordna teža para votov. Ljub-?;:iriski mesar sr. Audrcj Marinu je kupil paf voJov, kl postavijajo brez dvoma rekord teže. Ta par volov lehta nić mani kot 2020 kflo-gramov. Torei senzacija tako v posledu diibelosti, kakor teže! Občinstvo. kl se za-aJma ra redke eksemplare volov, si lahko ogleda te v^ole dne 30. t. m. na domu mesar-ja MarĆana. Rimska cesta.
—li Recitaciji večer pravljic za od-ras'e, balad in le^enti, ki ^a priredi Atena s $odek)van crn recitatorKe gdč. S t u r • move, naših znanih opernih pevcev gg. Banovca in Šublja. se vr§i nocoj ob pol 9. uri v mali dvorani Narodnega doma. Ker je že tradicija pri pravljicah, da se pobirajo samo pro&tovoljni prispcvkL se tuđi to pot v kritje stro*kov hva'ežno sprejemajo.     373
—Ij Ceskoslovcnski Obec poradi Ko-aeoskeko rever v sehoto 27. u m. ve Zrc-zđe. Ćechos'ovlci pfijd« vSichni oslavlt uči-tele  narodu   a   pfivedte   znamf   Bez  vsrun-
neho. Vsi Sovani dobrodošli!                372n
—Ij Društvo »Soča« naznanja, da radi velpkonočnih prazrikov odpadeta predava-riji dne 27. u m. in .^. aprila. Prihođnje pre-đavatrfe se vrši teci a? 10. apri'a. Ta večer pređava univ. prof. ćr. Rado Kušej o po vsem novi In zek> mteTesantrri temi »Ceza- '
1 ropapizem na vr^iodu in njegove    zapadne | oblike*. Na predavanje že dane^ opozarja-iiio naše člane ta prijatelje.  — Odbor. — Otroike obkkce, Kiistoflc-Bacar.
Iz Celja.
—c Ohčnl zbor Krajevu© organi racije SDS za mesto Celie se ie vršU v torek zve-čer ob 3». uri v maJi dvorani CeTj*kega do-cna. Udeležba ie Wla Ste^-ilna. Občni zbor Je otvoril in vodii predsedrrik organizacije %. dr. Kalan. Pozdravil je navgitce. med nri-mi g. dr. Kramerja iz Ljubljane. Spomi-rrjal se ie umrlih Clanov ter podal obšfrrro poTočilo o delovanju organizacije v nrricu-lem ix>sk>vnem ietu. Po poročiiu predsedm-ka je sledilo tajnižko poroćik>. iz katerega je rar\Tidno, <3a ^teie organizacija koncem lera ¥)2 članov. Blasajniško poročik) izkazu-je majhen deficit, ki ga bedo pa krili do-hodki prihodnjih mesecev. FVi voKtvah je bil ^oglasno zopet fzvoljen predsedniko.u g. dr. I Kalan, podpredsednikom g. Iv. Rebe k, ostari odbor pa se je dopomil z občtnskimi ođborniki kot vrrili^ti ter z 21 zaupniki Iz raznih stanov rn poklicev. Po voritvah ie podal g. dr. Kramer ranimfvo poročilo o po-Utičuem položajo, ki Je bilo sprejeto z veH-kim odobravanjem. Razvila se je nato za-ntmiva mnogostranska debata. Dajaia so se pojasnila na razna vpraSanja. Sprejeta je bila zaupnica vodstvu stranke in poslan-skemu klubu SDS ter poslani brzojavrrl pozdravi po&lancem dr. 2erfavu, Pribićeviću ta dr. Pivku. Sozlasoo so bile spreieie resolu-cije, ki se tičejo davčnega izenačenja, Tr-boveljske premogokpne druibe, oblastnih volittv, izplačila uradttiških razlik, ifreditve dohodkov upokojencev, ustanovitve podnif-nice Obrtne banke v Ljubljani in Mariboru, Delavske zbornice. S pozivom na vstraino dek> v orsanizaciji ie predsednik nato za-kijučl! lepo uspeli občni zboT.
—c Udruženje vojnih Invalido? v ColJ« priredi dne 6. /unija svojo v sakoi etno tom* bok>, na kar se epozarjajo drusa društva.
—c Lastno pokopališče si nameravajo urediti misijonarji poleg ceiicve sv. Jožeia, Občinski svet okoliške občine se ie izrekel, da nima iz hisiienićnih ozirov nić proti temu pokopa4iSču. Ce bo pa pokopa lišće umestno na «ri^Su» kjer $e namerava)o staviti sta no vanjske hiše, je pa druso vpra-sanie.
-C Dramatično ćruštro priredi 9. aprila v mtstuem tfedališča i^ro -Deseti brat«. Ciostifje g. Danilo iz Ljubljane,
- c Okofiata deška SoU se to kcmCno vendaile začela srradttl Stavljena bo na prostoru na Doicem polja, kjer se bo xMSa.dU iipov vrt.
Sport
Vcerajšnji nogomet
ASK Primorje — SK Maribor
11 : 0 (6 : 0).
Primorje je imelo vćeraj v gostih sim* patično enajstorico Maribora. Prvo letoinje gostovanje Mariborćanov je krmčalo b ka* tastrofalnim    porazom    žanje.    Odkrito   pri*
znamo, da smo od Mariborčanov, ki uživa« jo dober slo\es, pricakovali več. Predvedli pt so vselo slabo igro in v celem ansamblu skoraj ni bilo moža, ki bi segal nad po» vprečnoat. Ntjslabše je bilo z obrtmbo, ki jo zadene glavnm krivda na porazu, pri ka« tc-rem pa ima svoj delež tuđi krilska vrsta. Krilci so »icer podpirali napad, puSčali pa v nemar obrambo, ki je imela vsak hip cei nnpadalni kvintet Primorja pred sabo. Na» pad Mariborčanov ni imel nikake prodor« nosti. Igrali so večinoma po zraku; v»aka visoka žoga pa je postala plen izvrstno di* sponiranih primorskih branilcev Janćigaja in Slamiča. Na gol so oddali iMaribOTĆani jedva tri strele. zjt&treljali p* so ćelo dve erajstmerovki. Vendar so Marlborčani ves prvi in tuđi se del drugega polčasa vzdržali odprto igrf^.
Moštvo P-rimorja je res zadovoljilo v prvem polca.su, v katerem je napad pokaza! runogo smisla za kombinacijo io .bil oena* vrdno prodoren. Kasne je so tako Erman, k«kor LJršič in Glavič igrali preveC vsak na SAOjo pest ter eden druge mu kvarili zrete šanse. Od kri! je bilo boljie levo. Halfi in obramba so bili na mestu. Erman v golu ni tmel  posla,
Tekma se Je Trsila popolnoma ▼ pri« jateljskem tonu in fer. Serijo golov je otvo* ri! Erman, ki je kmahi zvišal na 2 : 0, 3 : 0, Uršič na 4 : 0, nato zopot Erman na 5 : 0 in 6 : 0. V drugem polčasu je zvišal Glavič na 7 : 0, Erman na 8 : O, sledil je avtogo! Marihorčanov. nakar je Erman postavil aa 10 : 0 in 11 : 0.
G. Ocržaj je mirno m prevdarno vodil igro.
Hazena   ^
A. S. K. (Zagreb) — Atena 7 : 3. Lcp uspeh Atene.
Včerajšnja tekma ASK : Atena je koti* čala s pričakovana rroago gostor. Poraz, kl ea je dozi vela Atena, je bil »icer nciTogi« nen, vendar p« znači zanjo lcp in neprića* k\jvan uspeh, posebno Će pomislimo, da je družina ASK. najjačja v naši.državi in da je v jesrni 1925 v isti postavi porazila ljubljansko reprezentanco z 12 : 4.
Igra se je gibala zlasti v prvem polčasu t znamenju premoći ASK. ki je prišla tuđi ▼ številu mbitih gotov do isrtsa. Ateiu •prva nervozna, je igrala bres pravega clmm na: 2-asti se je to opažalo pri krilski vrsti.
Polagoma se je otresl* treme ter postajala od minute do minute nevarnejši nasprotnik ruttnirane zagrcbške družine. Polćas je bil 5 : 1. V drugem polčasu se je slika popol* notna izprcmcnila. Ateni se je posrećilo ob« drmati igro po po Inom a otvorjeno do konca. N'asprotnika sta si bila skoro enakovTedna. V obrambi ie Atena ćelo bolj opajala.
Askova družina predstavlja homogeno izvrstno vi grano celoto, ki je v tehničnem o^iru na odliCni visini; njena prezirna, ne* verjetno rafinirana kombinacijska igra za* divi vsakega gledalca., Najjačji del njegove družine tvori vsakaker napad s Tomljeno* vičevo, Radovičevo in Btranav III. Krilska vrsta z branilko je nekoliko Šibkejsa. Vra« tarica   lovi   sigurno in  v   lepem   stilu  visoke
žoge, doćim je pri nizkih nesigurna.
Atena je od lani moćno izpremcDila svojo družino in je pri svojem prvem na* stopu izvrstno o<lrezala. N'ekoliko riskirano ie bilo pozvati za prvi oastop baš najjačjo iugoslovensko družino, toda vera v s^T>jo moć je ni varala. Naj več zaslug za nad vse časten rezultat nosi Clmpermanova. ki je bravurozno branila svoje svetiŠće. Sapija B. v obrambi je utrdiia svoj dobri sloves, ki si ca je pridobila v mladinskib te km ah. — Kruška vrsta zaostaja za drugim i močml >iislimo, da bi raesto Schiffrerjeve bolje izpolnila kaplja II. Dehi vratarice Jančga* jeve v krilski vrsti se je obnesel dokaj dobro. N'apadalna vr«sta z ZupanČicevo fn Pc* tričevo na ćelu je predvedla efektno, toda nekoliko prepočasno kombinacijsko igro, ki posebno v prvem rx»lčasu ni mogla dovesti do pozitivnih uspehov. Nekoliko već od* točnosti pred golom, hitrejše ter nižje stre» lianje na gol in manj kombiniranja bi pri* resio marsikak uspeh. Tuđi tu je debitirala bivša vratarica Černctova, ki pa rabi se pre« cej treninga.
Razmerje kotov je bilo 5 : 5, tuđi znak, da je bila igra večinoma otvorjena,
Tekraa. kateri je prisostvovalo jako le* po Število občinstva, je bila irv-rstna pro= pa*»anda tega lepega ženskega sporta; poka^ zafa je zopet. da se s sigurnimi korala bli^ žamo visini zagrebsJcc bazene.
S. KL Ilirija — S. K. Mura v Mariboru.
V nedeljo 28. t. m. nastopita v Mari^ boru v finalni mladinski tekmi družini ljubljanske Ilirije in Mure iz Murske Sobote. Boj z* pri dobite v podsaveznega pokala bo izredno ranimiv in napet, ker sta obe dru» zini v iz%Tstni formi. Ilirija, k\ je v obeh tekmah pTOti Ateni in Primorju sigurno zmagala. bo naletela v Muri na opasnega nasprotnika, ki ji bo resno ogrožal končno zmajjo. Tekma bo za Maribor sigurno jako privlačnat ker bo pokazala izvrsten sport naših najmlajših bazenašic. Igra se vrši na prostoru Rapida ob 11. dopoldne.
Druge včerajšnje tekme.
LJUBLJANA: ntrija — Slavija 14 : 1 (3 : 1). Sfcrva© — Svoboda 3 : 0 (Pokalne tekme.)
ZAGREB: Gradjanski — Sturm (Gra« dec) 2 : 2.
DUNAJ: A. Q — Slovan 3 : 2. 1 : 0. (Pokalna tekma.) Vienna — Hertha 5 : 1 n Hakoah — Rudolfshugei 3 : 2. (Prvensive* ni tekmi.)
PRAGA: D. F. C. — Nemreti (Bndrm^ pešta) 3 : 2.
BUDIMPEŠTA: M. T. K, — Rapid (Dunaj) 3 : 1. Sparta (Praga) — FTC in LTE kom. 2:1.
Večerni tek po Ljubljani
ASK Primorje priredi jutri v sohoto ob 18.45 večerni tek za posameznike po Ljub« ljani. Start pred Ljubljansko kreditno ban* ko, od koder vodi proga po Fhinajski in Ma* sarvkovi, ResJjevi cesti in mimo Vodniko* vega trga do magistrata, kjer se proga od; cepi za drugo kategorijo ter gre po Stritar* jevi io PreScrnovi ulici tcx Aleksandrovi ce-> sti na cilj pred Narodnim domom. — Pcva kategorija nadaljuje tek po Mestnem, St a* rtm in St. Jakobskem trgu preko mostu, po Cojzo-vi, Emonski in Rimski cesti preko Gradišća, po SeJenburgovi ulici pred Na* rodni dom.
Za prirecPtev vlada veliko zanimanje, ker startajo naiboljši atlcti Ilirije in Pri* inorja. V prvi kategoriji startajo Deržaj, Slapničar, De Reggi- Senćar, V'idic, Pinte* ric, Ogrin, Hladnik, Perko. v druifi katego* riji Baraba, CrradiSar, Bren, Gregorić, Lu» sehan.   ^^lalnarić,   Moćan,   Pintcrić,   Skctejj,
Trost, Žorga,  Cimerinann,  Arhar,  Corradi« ni, Perko, I mek, Ravnikar, Privsek tn drugi.
— Tek bo trajat približno četrt ure.
ObČin-stvo naprosamo, da se na krizi* ?čih pokori rediteljem, da. stoji na hodnikih in ne hodi preko ceste. — Edlno na ta način le mogoče, da se prireditev vr$i v redu. — Najlepše se bo videl boj med posamezniki \ Preiemovi m Selenburgovi ulici ali na Aleksandrovi cesti. — Posebno na teh. me* stih naj vzdrži občinst\-o popoln red.
Današnje vreme.
—   Bohinjska   Bistrica,  ob   7.   Oblačno. Temperatura   —   4? C;   za  zimski sport ne* ugodno.
—   Kranjska gata, ob  7.  Temperatura — 2? C, barometer se dviga, visoka megia, sren 10 cm; saninec ugoden.
Podpirajte  Društvo slepih!
Sokol
12BIRNA   TEKAU  ZA  LVON.
V četutek dopoldue se Je ATšila pod vod* st\x>m saveznega načelnika <ir. ViktoTja Murnika v telovadnici Ljubljanskoga Sokola izblrna tekma za vrsto, ki jo posije JSS ua letošnje meduarodne tekme v Lyon. Izbinie t^kme so se udeležili brat.ie: Derganc Stane, Ozvald Milia. Porenta Ivan, Primožič Josip, Roknić Gjorgje, Sršen Srećko. štukeU Leo, Šumj Peter, Vidmar Stane, 2ilič Stane. Vsi brarje so z tz\edbo predpisanih vaj dokazali, d^ so sposobni za sprejem v tekrno* valno vrsto. — To kratko uradno obvestilo iz pisarrte JSS nas potrjuie v nadi, da nas bo naša sokolska vrsta v Lyoiru dostojno zastopala.
—  StarešlBsrvo JSS, kl ie bilo izvolje-no  na   ^Ia^^li   skupščini   v  Djakovem,     je !rre!o v ponedeljek 22. i. m. svojo prvo sejo ter    se   je   konstituiralo   sledeče:    starosta: EngeLbert G a n g 1. 1. nanrestTnk: dr. Lazar Car. 2. namestnik: Gitiro Paunkovič, 3. na-irtcstnik: Bogumil Kajzelj. tajnik: dr. Rfko Fux,   blagajnik:   ViVko  TuTK,    Knjlgovodia;
Leo Franke, arhivaT: BogumiJ Kajzelj, na-čcbiiki posarr.-ez.nih odsekov: statistfčni: Ve-rij švajgar, gospodarski: Čobal JoŽe, organizacijski: Marolt Naude, zdravniilki: dr. Kosir, železniški: Avgust Lod\ik, pra\Tilški: dr. Kandare, stavbnl: 'wg. Zelenko, manj-šhiski: ćt. Tone Jamar, odsek za prapore: Bozo Račič. nezgodni fond: Marolt Nanđe. — Seje starešijistva se vrše vsap ponedeljek ob 8. uri zvećer. Načelnik dr. Viktor Mur-nik; L namestnik Miroslav Vojinović, II. na-mestrrik Sulce, Zagreb, III. narnestnik Albert Po^enel, na^e'nica: Joža Trdinova, namesi-nice: lličeva. Govekarjeva tn Jugova.
—  Sokol L Bratsko članstvo opozarja* mo in  vabimo na dru^i de!  predavanja  ~"O čarovnlcah*, ki se vrši jutri v soboto ob a, zvečer na Taboru v orkestrovom salončku, Prcdava prof. bn R. Pavlić. Prednjak^ prednjačice in predsednilve odsekov prosi« mo, da  obveste  o tem svoje CKKlelke.    —• Prosvetar.                                                374n
Avtovožnje v Itallio.    '
Obwe&čam p. n. občinstvo( đm pre« tiemam od danes dalje avtovožnje tuđi ta ITALIJO.    -    PAVLE STELE,
av to Lakši, -ol;an?ka cesta 3.   —   Te'cion i.42.
DANES!                                DANES!
GUNNAR TOLNAES in ::     KARINA BELL      ::
v zelo zabtvnem filmu
«DEKLE DUNAJA*. «Ki&o IdeaL >
MoSno  fe.  da  so  nekaiero milo dobra.
Bol)ic  kakor  Schichl-ovo   ni   njfi  eno.
NoJboljJe |e edino:
Schichtovo milo
zntmkm Jelen".    •
Kupujie ie naJbolJJc  mllol Pri uporabi $c tzkolc, da je
neJcenejSe.
&odiic previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot ,,ramo tako dobra, kakor
Schichtovo".
Za   najboljlo   kakovosf   iamfffa   le   ime 5CH1CHT In znamka JELEN".
HARRY HILL
v senzatijonalnem pustolovnem filmu
Tovariii  smrti
|e ie pred durmisl!
EUTNI KINO MATICA
Dostojevskij, «Idijot»,
iomao v štirih delih je izšel! — Naroca * v «ZvezTii knjigami*, Ljubljana.             93(
lp Hun
fllfons Frjlond
dve najs jajnejši f Iroski zvezdi na f lmsKcm nebu ravnokar doživi ja jo veli kan sk> uspeh v prekrasne m razkosno opremijenera li'mu
ONE
U iih ne pozdravljamo
Lept i^ralci. — Krasna v sebi na. NajmodernejSe toalete. — \z-vrstna igra. — Sijajne so scene lahkoumnegi življenja v raz-košnih OuĆnih zabaviščih
•traiba srea štmw. 13.
LjubaxT mlade matere do ne-zakonskega otroka. — MoČ de-narja — Zmaga prave Ijubezni
iid. itd. Vse v vsen: NajboljSi dosedai izdelani Lya
— Mara - Zelnik ffln — Predst%e ob 4, pol 6, pol 8. 9.
BITCI E»0 MATiCA
vod Ini kino v Lj< bijant Telcfoo 124.
Stran 4.
tSLOVENSICI   NARTD* dne 27. mtrca 1926.
5tev. 69.
Gospodarstvo
fieškcslavaški izvoz » fobniarja
Državni statični urad CSJ? je tsdal v sredo fzkaz o ir;oz'j v fc!--r.:=..rhi. kl ;c co-segel vredrtsst 1.475.299.803 Kč tako, da se Je rvišala njegova vredmvst v p: irne:1 z izvozom v ianuanu ra 309 :r.i!i;anov Kv. Vrednoti izvoza v obeh tncsedh znai^ 2.654.34£.0b5 Kč, dačm je zna*a!a lani v totem času 3/>24.676.821 Kć.
Razun premoga. či^ar i^vo« ;a os:al v fflavnern na rst? visini, k-kor v janaarja, ka-že,o vse panege izvozne trgovine znaten napredek. Vredr->s: izvoza bcr./bu-ieve pre-je in bhsa se ?e zvikala od 23t> mVAlono\ na 224^09.^44 Kč. vrtdnc*t izvoza sJa.'jkj:-ja od 124 mtiijonov na 180,044.5^0 KC Vred-nost izvoza žeTeza fti žtfezuJh i^ćefkov ie poskočria oč 64 mi:ijc.n</v na I3i.347.444 Kžt voln« fn voltresa b'ar.a od 11 njiij-^ov Kč fla 127.9SS^9^ Kč, stekla fn su-k:=:r.ih Izdei-kov od 91 mllijrmov na 1G5.99S.6S! k'ć.
iMed odjema'.ci te to na r,z urve/r. n-f «n Avv.rija. ra Katero ck!pl-jc lć.*7ć \ ;> nuarju na 13 s%. To ie poslenica fc^sp?^Crtice krize v Nemćiji in n;sr*e v:,y>ke zabitne carine. Ze!o je rtapredoval I^voz v Jugo-slavijo, ki ?e biU v iebruarju med oć;£m&ic* flat tretiem mestu. Ooćim je bila v Jaiv-iarju fced najslabšhr.:. Izvoz CSR v Jusos-avijo je zrraSai v januarju c.9^\ v fctiraariu ia 13.7%. Na četnem mc^-j je zerpet Angina. Na Poljsko cd pade samo 1-5^, na sovjetsko Rcsijo  ra   1.9'-r   cr'o'iu^-cra  Lrvoza.
iz zbornice za trgovino eliri k industrijo v Ljubljani
V torek se je vršila seja cbrtnega odseli Zbornice za trgovino, obrt in industrijo T Ljubljani, na kater! so se obrsvnavala Tafrra vpTašaira. ki se tičejo obrtništva. Odsele Je razpravljal o estanovitvi Državne obrtne banke. Zakon je bi! v skupSčfni že sprejet. toda 5e ne izjdasovan. Zbornič-n!m zahttvaffl rx> ustanovi ivi fflija'k v LjuL-ftani !n Maribora se ni ugodilo. Treba je zato, <Ia se vsai v štatmu dobe iamstva. da bo barrka služila pravično tirdi interesom s!ovenske?a obrtništva, Odsek ie sklenil, da zbornica prosi ministra <5r. Kra'aća. da b\ vsaj pri sestavi bankovnih statutov vpošte-val fnterese s!ovenskega obrtništva. Na dnevtiem  redu ;e bi! nsdalje nacrt novega
. 2 i k '. s i o pobi.aciu d : 3 g I o i e, Odsek je sidenil, da se zahteva cd tninistra z^
r Jsoci.-airio poiitiko. da &c n^^-t te^a zakona n^ Dreiioži narodni s.k^pščim }n da se sedai vt!.«vnj zakon z^ pobi:atue draginic čimpre-it tkire Ker ie rrinister <?r. Kra^ć izbavi! v nrueir:; sknp*--:?:. da p^rpravija TTckatere rtove zakone, :i«i kattrili ]e interesirano r.a-Se jixspcdars:vo, ic obrtni oe^ek sklcni], da
{ te r»re<l!oži rnirj'strstvu trgcvžrse ir. industrije o«TTutek novejca s^v-^ni^£r^k€qea zakooa. kakor ga je l/-ifc'aJa zbarnica sporazumno z Zvezo gostflnfčar^kili zadrug. Obrtni pred-p!si za gosti!TT:^2rstvo merajo biti tak:, da beco L3trezai! zahtevarr. kakor jih stavi javno-bt na soMii:::ćarsk: obrt Li ća bcx!o nudili tuđi podiago za aspeSen raz\*o] in po-vz-"!6o gosti!nićarstva in tu>kega. prometa, V razpravi so bila v^žna obrtno-prsna \ p r a š a n j i. r^ed temi vprašs-cje poo<tntvc nsposcb!'ci»str?fJ:- pc^ojev za sod2\:5arsk: obrt. sopc*r-€ uvedfce OTieje-cih     ^iavbnin     koncesiji    rrcna^aliziranja
' clerfiro - insialficijs!-.""n dei s s-treri nekate-r:h elektram. Ot>rtni odock je kenčno z odobravan em   vzel   u^   z::anje     l.ntervencio
zh^rfiice pri ministru trgovino \v. industrije
i i:i  pt!   po&lats^krh  klub'"«]   uoi  pr!kraj§anja
i Slovern;« pri Irreditih za srrc\c\ro 5oK»tvo
In cl?-:no pospeScvanle v prorzimiu za leto
19?:> 21 ter karajte, ki jih ;c zbornica pokre-
n:";2.   <Ja   se   obrtništvu   olajša   u-deležbo   na
državnih doba v 2 k.
—« Za prisilno porai-rurvc. L aružcr.j« trg'Vv ;e\ :n industnjcčv v S-fcotfci je imelo v torek konferenco. ni kiteri je ra^pravs ljalo o obnovitvj prisilne poravnave. Spn» jeta je bila rescrfudja, v kateri se zahteva obnovitev  prisilne poravnave.
—g Vtnar:ka borza. V prostorih zagreb* ške borze se bo vršila jutri ob 10. dopoldnc vinarska borza. ki se je udeleže vinski tr» govci  iz  vse  države.
—g Sačrt za \zsukevanje moč\nrij. V r>oljed„;lskem ministrstvu pripravljalo na* črt za izsuševanje moČ\irij v ćeli državi. Izsušcvanje bi se moralo prićeti in končati tekom letošnjega leta.
—g Amandmani v trgo\in$kem ministrs s/ti/ Trgovinski minister je zahteval, da se zviša nostavka za izenačenje zakonov od 30 na 250.000 Din. Ker pa s tem zneskom ni meg^fc i/.cndčiti niti enega zakona, zahteva šc 1.2GU.000 kredita.
To in ono
-     Cela g.jra se niši
Svicarsk; t.^o^rafsk! ?irad poroča, da je gora Motto d' Arbir.o (2214 m) pri Bc!l?T!2ani v k?r?tv>rm Tc-^sin v nevirro-sti. da ce T»n:§7. To  fforo cpazujf.io ie 40 let. U^otovil: so. da je ogromna ite-ra, ki meri okres l00.0(»0  ;ir. ti:^J :z-r>odjedsna  da je pričakovati v kratkern ] katastrofe. Ster.a, ki tvon < benem naj- j višji greben  te £ore, se bo ;ieke^.i dre j otrčala in zavalila v dol no. To b:j ko- j nec razvoja, ki traja že 40 let. Geolozi so   apazovali  to steno  in  ugotcvili. da se  premika   odnosno da  r>osiaja   vedno n-žja. Srx>ćor':a se ie znižala vs.ako leto za ix>ldrLKi palec. r>otcm za tri palce in lani žc za šest. Cim  se  sp-odnje pla.sti po<3    pritiskom   visečs   stcr.e    nekuKUo premakuiejo.    k^r   se   mora   zgoditi   v najkraj^em    času,     se   zavali   esremna masa v dolino.
Švicarske oblasti So cbie tz?razniti o.!o hjziro okolico. Prebivale! ogrože-ne iioiir.e 4^o s-s morali prcsd.tj drukam. pa5-iirjem je srrcjro prepovedano Raniti Živino na pašo v okolico te g^r*; in ss-loh je poskrbljcno. da u.sodn-ga dne lie bo čLivćšk'ii žrtev. Geo^cki tazijo, da bo pad^c gnre, a katerein bo topografski uzz<L Uutanjiio čorc^ai. na.'vsli- j ca^rncjSi pribor, ltar jj'.i je vide! svet. i Žv!wi.rske oblasti priča'cujejo, da si oglc-da ta zanirniv naravni prizor mnoga ; darnačih in inozemskih turisiov. ki bc#do pravr.ča«?no cbvešceni. kdaj se začne uaj\;šli greben Motto d" Arblno podirati in vaiiti v dolino.
Nesreće na mcrju
Zdi se, da smo zaSH v dr.bo splo§-nih nesreč in nevarnih orirodnih dogod-kov. Vulkaničnj izbmhi in potres! so na dnevnem redu. Pred kratkim smo paro-ćali o velikanskih poplavah. Pred dnevi pa so srorele veifkan^ke stavbe skoro istočasno na raznih krajih Evrope. Da-nes nam mednarodni brzojav poroca o dveh groznih Jadiiskih nesrečah. Veliki brazilski parnik »Paes de Carvalho« .e zapustil trsrov.sko mesto xManaos po Amaconskj reki navzj^^r. V b! zini me-steca Coary je nenadoma izbruhnil na r.arniku požar ki ea moStvo ni mcRlo pc^asti,   ker je bril na   morju  podobni
r^ki ni^an \ oter. Parnik je z^orel ves. crtanki pa so se ro*o>pili. Z laćjo je zgareia oz. se potop:?a celokupna po-sa^ika 104 mož.
Ne.šreča druge vrste se je đosrodila na ribiikern partijku :Sa!umby«. ki ic ribaril na se veni! obali angleškili oto-hov. Ko ic posadka vi<!!a v popo'ncm miru svoj posel in ribarila v vodah, ki so posebno ugodne z:i ribi i lov, je nc-pričakovanc- eksplodiralo na parrsiku. Eksplozija je bila t:jk^> silovita, da -t: razieiala ves parn'.k. pri tem pa §c ubila 11 mož posadke. Samo 2 sta ostala Pn življenju. Paluba je zletete v zrak. Le s težavo je splavala dvojica mornariev do cb;cž;a. kier je s tužn'mi očmi gledala kako se parnik potapija. N'esreča se je drjfcdila na ta način, da itr parnikov kotel eksr>lodiral a"; pa tako, da je Damik trČ] na mino. kar v t'st!h vodah ni izkliMčeno. ker ie anjjlo-Slca mornarica zelo r»ovršno pabrala mine, k\ so bile polovne tele om sve-iovne voine.                                            i
Zanimiv dvoboj v Budimpešti
DiidliilpviSičIiiilij     list;    pO.'Oi.'i^O    C     -^~
nimivem in za madžarske razmere zna-čilnem dvoboju med bratislavskim pose-stnikom Szekeresom in pestanskim stav. ben!ko«m ing. Fischerjem. Fischer ma hen in slaboten možiček. je sedel nekega večera s svojim prijateljem v kavarni. Za drugo m;z3 je sedela mo^ka družba. s katero se te Fischer seznanil potom svojega "prijatelja. Dragi dan je srečal Fischer v nekem hotelu gospoda, ki ga je nagovorili »Ali me ne poznate, z- inženjer?«
Fischer je spoznat v niem Szeke-resa, s katerim se je bit prešnji dan se-znanil v kavarni. Szekeres je energično zahteval nai ga Fischer seznani s krasno blondinko, s katero je Fischer govo-
ri! v kavarni. Inženjer mu je odgovorit, da je to žena njegovesa priUtelja. »Nič ne de. rad b; jo dobil.. x inu je Cidso-vorll SzcKerts. Koinaj pa je izgovora te nesranne besede. že te lei-a! na t!eh kakor it bi! dolx in širok. Inženjer nsu je da] pošteno z^u^nico.
Posl-:-i:ca je bila seveda ta. da ma je posle! Szekeres sekundante. Fi>ch^r si je iz£ov:>ril nekaj časa. da se nauči sabijati. BtJ jc levićen in sa.b!je sploli nikolj ni tme-; y rokaJi. Naposled se f*2 vrsii dvotJpj. Szckeresa so odnesi i raz-sekanim obrazom.
S tem pa afera še ni bila končana Szskercs je naročil svojim priiatcljcni* naj Fr.'ichcr.ia izzisveio. N'ekaj dni doz.ig-ic je suil Fischer s sabljo v Icvici pred noviin proirvnikoin Janom Bakošcn:. Tndi tega je preuiagai. Takoj nato 1^ skt>čU k njemu tretji provokator. \T>oko-jeni podpolkovnik Rozsnay. In zopet ic FL&cher naklesti'. s^'oje^a protnniku. Nnstcpil js četrtj prc<>'..ikater; neki Bela Babarzcav de Lizsifatva, riseherju ie začela ta k'^mcdlia pres&dati in zato j« pred četrdiTi dvobojem «z:avil. da ni i vre-dno pretepati Se? zaradi Sz^kercsovc i nesrarrjnnsiL Tcda izjrovor mu ni po-j magal. Moral se je boriti. Premaza! ;c | rodi četnega proti^iiK«.
Pozneje se ie izJkazalo. da šo biu
vsi trlje profe&i'onaln' sabljaci k? iih je
bi! Szekeres najei. da. ubijeV)  r&ukrct-
jive^a inženjeri^. Zdai se jim smejt vs=3
Budkupesta.
• NoihJtrejŠi sicuognt oa svetu, V Bo?-
lisu je bili :e dni prlrišjina posehn tl^v-eost na Čast r.2.:;iitre;i$.ernu sv&!:o\ netrti ste*
r nogrsia. To ;e nadučireJi Adolf Fringor,. k*.
I ie po^tivi! r&korđ v pisan ju &reno^ri!i>e. ^T enl mir.ud je pv sisiem-j ?to!3C-Sohray es-pisal 440 zlogov. Ugotovilo se je, da. Fran-een hitreiše stenografira kor pa more naiiz-urlecejši govornik govoriti-
DežDl plii izrsd em sloves^
k:    ih  ]C  vc*ik3nske  m^ožli e
v pros!err. Ist^ <3oba<. :Ia t\ rrtka
so do&ptli in so po nlSKiii ce-nah  gospi don: In dstram na
Meblovana soba
V sredini   rnesta,   se  takoj   odoa Naslov pri upravi lista                947
Bukovih dnr
M tnetrov, fepih, suhih, poceni naprodaj, cziro* ma se rameniajo za ka-] ko drugo blaqo. — Ljub* ljana, Dolenjska cesta 5.
937
Putnika
vi^3tog i čestitog za Slo= veni ju i Hrvatsku, traži jedra domaća tvornica alata forodja). Pism. po* nude, uz navod zahtjeva plaće i referenca, na upra vu «-5hov. Naxo<la» pod ^Putnik 942».
Delavnica
7 X 4 m'' s 600 m2 sveti \rcd se takoj odda v na* jein v sred:ni mesta (Mir* je). Najemn:na 400 Din. — Naslov pove uprava • Slov.   Naroda*.
OREHE
68ai!». pnda s M. Seržak ACo, -LJUBLJANA Piečna uitci š .4 (vi od Mcstna zastsvl.a'n'ca)
_____________________________        fi ;
Tri mala oosrestva
od 2 do 4 oralov, gosiil* na z 12 orali in dve po* mcivi   s   15   orali   zemlje
—   c&prodaj.   —   Pozve se:   Janez   Drofenig.   go* stil ni čar.   Pc!jč.ine.       95?
Brusač za cožere
i žag? (Mcsser und SI* gcrjschleifer) traži se za tvornicu p:!a i masin* skih noževa »Kordun« u Karlovcu. Stalno namje-štenje; reflektira se na mirnog i marljivog rad* ni ka.  —   Nastup  odmah.
—   Pismene   ponude   iz* ravno na  tvornicu  *Kor* uun»  u   Karlovcu.         941
15 fefDri ffimslvo
iiajpopolner*! S   0EWCR  ^1. t valni   strojf   %  pogreseljivim transporterjem   (c^rabelc)! «  enostavnin   premikom   je prlfir^vljen sa stonan-e. vezenje ali šfvan;e
LUD. BGRAGfl
MU8UKNA
Stlcnburgova ul'ca 6 1.
Telefon *t. B8O            219-L
5^!L€J<€ globale«
IH 5'OrT\Hlr^C v veUhl izbm . — : Solidno blago nizke cene priporoča modni salon i    StttChlV^MSŠkC   Uublfana, Židovska ul. b.
94i>
V glohokl Žalosti naznaniamo \-sem, da je naSa srčnolj'jbijc^a mati, stara mati, prababea, tašća in uta, gospa
Jullja Rudež
v sredo, dne. 24. t m. v 82 letu nenadoma prcmiuila. Pogreb blage poko,nice bo v petek ob pol tren popoldne.
Grad Tolst! wph§ dne 24. rntrca 1926. Rodbine: H«**i, Permiek, ScbftsfL
ikBlahnii papir
kg Din 5* -
prodaja oprava Jlov. Harođa"
«Ilirija»f
Kralja Petra trg 8. tele* fon 220. — Premog, drva, Iok$, cement,           53/T
Grafolog
Ako hoćete izvedeti svo* jr> bodočnost, se obniitc na 7naracnitega grafolo* j;3 Egipćana, kateri vam pove vašo prihodnjost z črt na roki in pilave. — Sprejema vsak dan, ka^-kor tuđi ob nedeljah in praznik ih od 9.—1. in od 2.—8. rvečer. -— Ben»Ali, Iiotel *Soča», soba 16.
943
Globoko potrti naznanjamo, da je nai dobi, nepozaHii soprog, oče, ded, brat, svak in tast, gospod
Anton Lenariii
dvoriti svetnlk v pokolu
dar.es po kratki bolezni nenadoma pieminl.
Pogreb dogega poko nika se bo vrSH v soboto, dne 27. t. m. ob 16 \z hfSc žalost, Tavčarieva ulica 10, na pokopa!fš c k Sv   Križu.
Sv. u aša zadušn ca se bo brala dne 29 t m. ob 10. v župni cerkvi Mariji* nega Oznnnjcnja,
V Ljubljani, dne 25. marca 1925.
Žalujoči ostali.
^mmm-jiimmiM
mnom n%KAm§iM on a vvmmmvo^
*H\ HCfR iffLADht JlikOVtSf CE\IKf KUVtRTE HAĆUSE HfiAMl\£ 9*lXDRUh %£ hSJIŽtCE PO«?OC%A VA/^AV#1AVAB^ lACiRKUL\RJf\*TOr\ttt f rf*f~I£ Mjfe TVAikA Wl\\Siih IMUKf SČ\%€H>it£ 1% VSA VriffOltiKO iTKOKO IP4AUDCI
Dilktmuiso i\ cf no # > \\MXnk $pf*fyrr«i\Tuni \\jttw*i\ k^jicapw
PKFifRSo\\uuc\ irtx$LHJk7 t e l * r v *     jrev    jo«
fflmuM:&-iK}M>FLmm*m5
Zđravie
je pol bosastvo.
Za uspešno duševno in telesno delo ter 2a uspeh v življenju sploh je Človekti predpogoj telesno zadovoljstvo. Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdimi usnjatimi petami, ker one povzročajo močne potresljaje. Nosite tuđi Vi PALMA-kavtak pedpUte In p*te. Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odred ugodnernu in elastičnemu koraku. PALMA-kaučuk pete so trikral tako izdržliive in še ceneie kot usnie                        40-T
Zahwala.               ^
Vsem, ki so na katenkoli način počastili spomin pokojnega gospoda
Ju ni ja Pfe.ferja
naša iskrena zahvala.
Ljubjana, dne 25. marca 1926.'         *
'■          Rodbina Pfeiferjeva.
HflIBOLJŠI BRHSK1 BLflGOUl
specifalal   predmeti  br^c koaknreoce
fclago ta geapeda ta iaoia, ulaataM  li   tisa  vataa
Čvrste kvalitete n Mjmodcxnej>ih vzof-cev razpošilja po iako niskih iovarn?kih eenah tcč nego 4a let kot itropo foHdno tvetovno ?mno ivornišku skladitte sukna
SIEGEL - IMHOF,   BRNO,
Paiack«Ho tflda 12.
HF"   Vrnaral gratta In Irasko.   "W h     lafa mit privatna.      : --^
i/r«jui#; Joaio SumiiM • 2t «N«rodoo ttftfcarm*: fm* *mr*± ~ Z% amratal M ttfta; Otoa Chmtoi - Vaj t \,H*l>*mi