:::::;:s:::B:-v:v::::;::.::;:::J:;:::::Sk:;:;:;::¥ Iz temačnega somraka zatiranja in zaničevanji narod leta 1941 vstaja v oboroženi revoluciji da mu po štirih letih krvavih borb ' zavihra 9. maja svobodna zastava... torek, 8. 5. Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu- ?a£ i960 t!*ikrat tede"«^o. «d januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih GORENJSKO Disciplina voznikov vzorna Vrsta nejasnosti ob novem zakonu - Praksa bo prinesla tudi odgovore **l«o praznega — Pravkar minuli vikend ni le zredčil cest, pač pa so os ^zmki lahko izbirali tudi parkirni prostor. Tudi gostinci so bolj počiva/i in "Jižili, da bo naslednji vikend drugačen. - Foto: F. Perdan Prvi vtisi po nekaj dneh veljave novega zakona o omejitvi uporabe in vožnje osebnih in drugih motornih vozil so kar ugodni: lastniki osebnih avtomobilov so se večinoma držali omejitve, ki jo zakon predvideva, tako da so bili v četrtek in pa pravkar minuli vikend na cestah vozniki, ki ne bi upoštevali omejitev, prave bele vrane. Pa še to bi se morda izkazalo, če bi jih ustavljali in povpraševali, zakaj so na cesti, ko pa to ni »njihov dan«, da gre za izjeme, kot jih zakon tudi predvideva. Medtem, ko so prvi dan veljave novega zakona v četrtek, 3. maja, kar deževala vprašanja o rabi osebnih avtomobilov na organe republiškega sekretariata za notranje zade- OlfMfO Zelo ugoden nakup ženskih, moških in otroških pletenin v naših prodajalnah v Radovljici. Nakup možen tudi z obveznicami. Jutri otvoritev sejma malega gospodarstva Malo gospodarstvo išče sodelovanje mednarodni sejem malega gospodarstva Kranju bo jutri ob desetih odprl podpredsednik Gospodarske zbornice Lojze Fortuna J ve in tudi komiteja za promet in zveze, je bilo takoj — kot kaže — jasno, kako je z vožnjo tovornih vozil. Res pa je, kot so poudarili na tiskovni konferenci republiškega sekretariata za notranje zadeve, da so bili občani prav zaradi majskih praznikov slabše seznanjeni z določili novega zakona. Zato tudi slika, ki jo je pokazal četrtek, četudi je po splošnih ocenah ugodna, še ne more biti realna. Selt pravkar minuli vikend, ki je bil zapora za parne številke in pa torek bosta dala določene izkušnje. Zato tudi ni mogoče posploševati nekatere neprijetne izkušnje, ki so se prav tako pokazale že v četrtek. Gneča na avtobusih se je kajpak močno povečala, vendar le na nekaterih progah in le ob določenih urah. Avtobusni prevozniki so sicer poslali na ceste prav vsa vozila tako kot vedno, vendar pa bo mogoče šele v tem tednu ugotavljati, kje bo treba okrepiti prevoz. Prvi dan veljave novega zakona se je povečal tudi promet na železnici: za Ljubljano in okolico za 14 odstotkov, v Celju za 12 odstotkov in na »kamničanu« za 4 odstotke. Seveda pa je bilo najbolj težko nekaterim, ki drugače kot z avtomobi- lom ne morejo do delovnega mesta. Slovenija je glede tega sploh specifična, saj živi okoli 60 "7 odstotkov prebivalstva na deželi, tako da se velik del aktivnega prebivalstva dnevno vozi na delo v urbana središča, nekateri tudi iz dokaj odmaknjenih krajev, kamor ne vozi ne železnica ne avtobus. Ne gre pa dvomiti, da si občani v takih krajih s skupnimi močmi ne bi organizirali medsebojno pomoč. Četrtkova situacija pa je v industrijskih središčih pokazala, da je premakljiv delovni čas postal že nujnost, če se hočemo izogniti ponekod že kar nemogočim prometnim konicam. Po prvem dnevu, ko so bili res najbolj zadovoljni vozniki s parnimi končnicami, je res ostalo še kup nerešenih vprašanj, s katerimi si bo moral vsekakor ukvarjati zakonodajalec. Jasno je že tudi, da se bodo na izkušnjah oblikovale tudi dopolnitve zakona. Eno pa je gotovo: če hočemo z gorivom varčevati, bodo pač nekatere dni v tednu avtomobili počivali, vozili bomo počasneje. IZKUŠNJE PRVEGA DNE Zakon je začel veljati prvi dan po prvomajskih praznikih, zato je razumljivo, da prav vsi vozniki niso Nadaljevanje na 20. str. almiirci >}%AXJ - Skoraj 6000 kva *!j)ih metrov razstavne po-Wj "!e je že pripravljene na ju-^•"J0 otvoritev 4. mednarodni^*1 •ejma malega gospodarstva J*imigcu v Kranju. Ob desetih S??jne bo sejem odprl pod-vjjj**diiik Gospodarske zbor-V^RS Lojze Fortuna. Na njem ^ j? Predstavilo nad 400 raz-l£Wvcev, ki bodo predstavili ^Tji. 4.000 izdelkov 1500 obrt-^°*,z Slovenije, Jugoslavije in Na kranjskem sejmu bo v!°P*na večina obrtnih zdru-Slovenije, večina obrtnih in nad 20 organizacij Vrlega dela, ki že uspešno z zasebnimi proi J^jjjci. Zal je to sodelovanj ^Pfelo zastopano iz-še Organizacije '•^■Beijega dela bi morale na *eJmu povedati, kakšne V*e 'n kakšno sodelovanje Vr|?&a dela potrebujejo, oseb-VLfj'° pa naj bi na sejmu po-C10 svoje usluge. Pozitivnih ^J^ksnega sodelovanja se še zavedamo in marsikaj 0 uvažamo, kar bi lahko za združeno delo izdelali v malem gospodarstvu oziroma v osebnem delu! Ta vrzel se je pojavila že lani, ponavlja pa se tudi letos. Kljub temu pa bo na letošnjem sejmu podpisan sporazum o organizaciji in delovanju sejma malega gospodarstva. Razen sejemske organizacije ga bodo podpisali obrtna združenja, zadruge in nekatere delovne organizacije. Sejem bosta spremljali tudi dve strokovni posvetovanji. Prvo bo v četrtek, 10. maja, ob devetih dopoldne, na njem pa bo govora o samoupravni organiziranosti osebnega dela v Gospodarski zbornici, o splošnih združenjih in delovnih razmerjih med obrtniki in delavci na osnovi nove kolektivne pogodbe. V petek ob isti uri pa bo novo posvetovanje. Na njem bo govora o zakonskih osnovah osebnega dela in o pozitivnih plateh sodelovanja osebnega in združenega dela. Posvetovanji bosta v dvorani kranjske občinske skupščine. J. Košnjek Otroški festival v Turčiji PREDDVOR - Pionirska folklorna skupina Karavanke iz osnovne šole Matija Valjavca v Preddvoru bo od 11. do 19. maja zastopala našo državo na mednarodnem otroškem festivalu v Istanbulu. Festival, na katerem bodo nastopili otroci iz številnih evropskih držav — povabili pa so tudi Japonsko, Kanado in ZDA — je posvečen mednarodnemu letu otroka, neposreden povod pa je ustanovitev društva za zaščito otrok brez staršev. Preddvorski otroci, ki bodo na festivalu plesali gorenjske in belokranjske plese, bodo odšli na pot z avtobusom 10. maja. M. Krišelj Pozdravljena, karavana mladih! Kranj — Pred štirimi leti so v Zemunu predstavniki šestih mest iz šestih jugoslovanskih republik podpisali listino o pobratenju in sodelovanju. Organizacije in občani Banjaluke, Bitole, Hercegnovega, Osijeka, Zemuna in Kranja so se na ta način dogovorili o gospodarskem, političnem in kulturnem sodelovanju in povezovanju. Pred dvema letoma pa se je prijateljstvo razširilo tudi na učence osnovnih šol iz šestih mest, ko je bila v Hercegnovem prva karavana bratstva in prijateljstva osmošolcev. Lani je bila karavana v Bitoli. udeležili pa so se je tudi učenci osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stra-žišča pri Kranju ter predstavniki drugih kranjskih šol. Karavana bratstva in prijateljstva danes prihaja v Kranj. Gostiteljica okrog 300 učencev osmih razredov je stražiška šola, ki pripravlja karavani dobrošlico ob 17. uri. Jutri ob 9. uri bo svečana proslava na prostem ali v večnamenski dvorani, če bo vreme slabo, na kateri bodo sodelovali predstavniki vseh šol. Predvidena so tudi prijateljska športna srečanja in ogled šole, popoldne izlet v Dražgoše, sprejem pri predsedniku skupščine občine Kranj ter zvečer ob pol osrhih zabavno srečanje skupaj z vojaki kranjske garnizije. V četrtek bodo gostitelji vrstnike peljali na izlet po Gorenjski. Ogledali si bodo Begunje, Bled, Bohinj ter Kranjsko goro in Planico, po večerji pa bo v Gozd Martuljku, kjer prenočujejo, še tovariški večer. Karavana bratstva in prijateljstva se bo obrnila proti domačim mestom v petek ob 9. uri. 6. STRAN: Bataljon se je zbral v Martin j vrhu 4.mednarodni sejem kranj 9.-16.5.79 malega gospodarstva DROBIMO GOSPODARSTVO INDUSTRIJSKA KOOPERACIJA NASLOV: 2. STRAN. TOREK, 8. MAJA T98 Višji krediti za potresno škodo S spremembami zakona o zagotavljanju sredstev za odstranitev posledic e/emen tarnih nesreč se ho povečal skupen znesek za potrošniške kredite osebam, ki so imele škodo zaradi potresa na 300 milijonov dinarjev in tako znaša skupna vsota 41H mili jonov dinarjev. Organizacije združenega dela in interesne skupnosti Crne gore bodo lahko uporabljale posojilo iz dela sredstev, ki so bila sprva namenjena za potrošniške kredite. Odplačilo teh posojil za obratna sredstva se bo po daljšalo od dveh na pet let. Zakon tudi načrtuje, da bi odobrili republikam in pokrajinam kredite v znesku 2.008,500.000 dinarjev za škodo, ki je nastala v prej šnjih elementarnih nesrečah. Zunanje trg o vinsk i primanjkljaj Po prvih treh mesecih letošnjega leta je slovenski zu-nanjetrgovinski primanjkljaj kar za 03 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju. Jugoslovanski primanjkljaj pa je za 53 odstotkov večji. Takšni podatki vsekakor zbujajo skrb, saj se neskladje med izvozom in uvozom vedno bolj poglablja. Jugoslovansko gospodarstvo je v letošnjih treh mesecih pokrilo z izvozom približno 46 odstotkov svojega uvoza in je letošnje leto eno najslabših v zadnjih letih. Še najbolj ugodno bilanco so v tem obdobju imele ožja Srbija, Bosna in Hercegovina in Slove nija. Teden Rdečega križa V nedeljo, 6. maja, se je začel Teden rdečega križa, ki bo trajal do 13. maja. Vse poštne pošiljke, razen knjig, časopisov in revij bodo morale biti opremljene z obvezno doplačilno znamko v vrednosti 1 dinar, posebna doplačila v višini 2 din bodo veljala tudi pri nakupu avtobusnih, železniških, ladijskih in letalskih vozovnic, ne pa v mestnem avtobusnem prometu. Lani smo v Sloveniji na ta način zbrali milijon 830.000 dinarjev, milijon 260.000 dinarjev so ljudje prispevali z doplačilnimi znamkami, 340.000 dinarjev pa se je zbralo z doplačilom vozovnic v medkrajevnem cestnem, ladijskem in letalskem prometu. Nove osebne izkaznice Najkasneje v petih letih naj bi prebivalci Slovenije dobili nove osebne izkaznice. Nove osebne izkaznice naj bi bi imele obliko knjižice in tako s spremembo bivališča ne bi bilo treba zamenjati izkaznice, ampak bi vanjo le vpisali spremembo naslova. V novih osebnih izkaznicah bo tudi rubrika za vpis m a tičnih številk občanov. V spremenjenem zakonu o osebni izkaznici naj bi po mnenju republiškega izvršnega sveta tudi črtali določi lo, po katerem naj bi v izkaz niče po želji občanov vpisovali tudi njihove krvne skupi ne. Po mnenju zaroda za transfuzijo krvi. Slovenskega zdravniškega društva in in štituta za sodno medicino namreč ta podatek v tem do kumentu ne bi imel nobene praktične vrednosti. JESENICE Danes. H. maja. oh 16. un se bodo sestali delegati vseh treh /.horov jeseniške občinske skupščine na ločenih sejah. Obravnavali bodo poročilo o problematiki varstva okolja v jeseniški občini, poročilo o lanskoletnem, uresničevanju politike cen proizvodov in storitev ter obvezah, ki izhajajo iz republiškega družbenega dogovora o politiki teh cen v letošnjem letu, pa predlog odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v jeseniški občini. Med drugim bodo delegati razpravljali tudi o predlogu za nakup in ureditev novih poslovnih prostorov časopisnega podjetja Glas iz Kranja. Danes ob 16. uri in 30 minut pa se bodo delegati vseh zborov sešb tudi na svoji 2. skupni seji, kjer bodo imeli nadomestne volitve predsednika in člana predsedstva SR Slovenije (Si RADOVLJICA V sredo, 9. maja. bo ob 16. uri v sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij Radovljica redna seja koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica. Na razširjeni seji bodo obravnavali poročila o akciji Nič nas ne sme presenetiti v občini Radovljica ter pripombe s posveta s predsedniki krajevnih konferenc Socialistične zveze delovnega ljudstva in predsedniki koordinacijskih odborov za uresničevanje akcije Nič nas ne sme presenetiti. I). S. Samo proslava ni dovolj Kranj — Ko so v kranjski občini načrtovali proslavljanje letošnjih jubilejev partije, skoja, revolucionarnih sindikatov in naprednega ženskega gibanja, so poudarili, da samo proslava ne odtehta pomena praznovanja. Jubilej naših družbenopolitičnih organizacij je treba povezati z vsakdanjimi izkušnjami in problemi graditve samoupravnega socialističnega sistema. Zgodovina nas lahko veliko nauči, zato jo je treba povezovati s sedanjostjo. Vsako priložnost, vsako družbenopolitično akcijo, praznovanje ali jubilej je treba povezati z obletnico partije, skoja, sindikatov in ženskega gibanja. Le tako bo praznovanje dobilo pravi smisel. Biti mora organizirano, usklajeno in dogovorjeno med družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Tako pripravljene morajo biti svečane seje družbenopolitičnih orga- nizacij in samoupravnih organov v združenem delu in po krajevnih skupnostih. Končane morajo biti do 25. maja, začele pa so se 16. aprila. Osrednja občinska proslava je v Kranju že bila. V kranjski občini pripravljajo še druge prireditve, ki bodo končane do konca leta. Maja in junija bodo razstave družboslovne literature, o jubilejih pa bo veliko govora po šolah in vzgojnovarstve-nih ustanovah. Novembra bo posvetovanje o razvoju in delovanju partije v kranjski občini in razvoju delavskega gibanja, po revolucionarjih in predvojnih komunistih pa bodo poimenovane ulice, ceste in ustanove. Letošnji jubileji pa so upoštevani pri vseh večjih prireditvah v občini, v programih družbenih organizacij in društev. Izročilo jubilejev je živo in prav takšno naj bo zato tudi njihovo proslavljanje. -j k Za poenotenje akcij v sindikatu V četrtek, 10. maja, bo v Preddvoru posvet predsednikov in sekretarjev občinskih svetov in članov republiškega sveta Zveze sindikatov Posvetovanje o planiranju V Portorožu bo od 21. do 23. maja potekalo peto posvetovanje o planiranju v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v občinah. Udeleženci se bodo po prvem dnevu, ko bodo opredeljeni širši družbeni vidiki priprave planskih dokumentov, seznanili s praktičnimi pristopi k izdelavi planskih dokumentov. Delo bo potekalo po skupinah za udeležence iz samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva, iz samoupravnih organizacij s področja družbenih dejavnosti in iz krajevnih skupnosti in občin. Cas posvetovanja je izredno primeren, saj soupada z zasedanjem skupščine SR Slovenije, na katerem bo obravnavan osnutek zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije. Tako bodo stališča, sprejeta na posvetovanju, koristno vplivala na nadaljnje oblikovanja tega zakona. Organizatorja posvetovanja, ki bo delavcem — planerjem gotovo dal obilo napotkov za delo, sta Zveza ekonomistov Slovenije in Društvo ekonomistov Maribor. Postali bodo mladinci Jesenice — Letos je bilo v tekmovanje Tito- revolucija- mir vključenih približno ?HM) učencev osnovnih šol iz jeseniške občine. Med njimi so bili tudi učenci vseh sedmih razredov, ki so se ob tekmovanju seznanili z zgodovino skojevske organizacije in programom Zveze socialistične mladine. Vse to sodi v priprave za njihov sprejem v mladin sko organizacijo. Da bi bili učenci na ta pomemben dogodek še bolje pripravljeni, bodo člani komisije za delo s pionirji in predstavniki konference mladih v izobraževanju pripravili od 7. do 2.r>. maja predavanje o delu mladinske organizacije, povezavi mladinske in pionirske organizacije ter liku in vlogi mladinca. Predavanja bodo izvedli v okviru družheno-moralne vzgoje v osnovnih Šolan jettrniftk* obr-ine R K Slovenije, katerega namen bo predvsem še večje poenotenje akrij v sindikatu pri uresničevanju programov dela organizacij in organov ZSS, vključno s programom dela republiškega sveta ZSS in njegovih organov. Na posvetu, ki ga bosta vodila predsednica sindikalnega sveta za Gorenjsko Ivanka Sulgajeva in podpredsednik republiškega sveta ZSS Miran Potrč, se bodo v glavnem dogovarjali o uresničevanju stališč republiškega sveta ZSS o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu, o usklajevanju in uresničevanju programov o družbenem planiranju in stabilizacijskih prizadevanjih, usmerjenem izobraževanju, stanovanjskem gospodarstvu, akciji Nič nas ne sme presenetiti ter o oblikah in metodah dela v sindikatu, kot so demokratičnost odnosov in kolektivno delo ter o informiranju v združenem delu in nalogah sindikata pri tem. Na dnevnem redu posveta pa bo tudi nov način financiranja v Zvezi sindikatov Slovenije. Na posvet so vabljeni tudi vsi predsedniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij Gorenjske, udeležilo se ga bo tudi nekaj članov sekretariata republiškega sveta in strokovno političnih sodelavcev. [) |) Koristno sodelovanje Kranj - Usmeritev kranjske občinske skupščine, da mora hiti njen program zasnovan na resničnih družbenih problemih in da man biti odraz položaja v družbenopolitični skupnosti in na njenih proMr-mih. se uresničuje. Ze pri predlogu oblikovanja programa so bi U vilne pobude družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosn. združenega dela in interesnih skupnosti. S takim načinom dela nameravajo v kranjski občini nadaljevati, saj skupščinski program ni netu togega, temveč ga je treba sprotno dopolnjevati. Se dragocenejše pa je vključevanje družbenopolitične skupno« v pripravo gradiv za skupščinska zasedanja. Temu daje še postao pozornost komite občinske konference ZKS Kranj, ki je na zadri razpravljal o svojih nalogah pri oblikovanju skupščinskega programi. Skupščina bo v prihodnjem obdobju obravnavala pomembne družbene probleme: usmerjet o izobraževanje, družbeno dogovarjanje in sporazumevanje, razvoj malega gospodarstva in kmetijstva, zobozdravstveno varstvo občaivv. uresničevanje delegatskega sistema. Uvrščanje, ljudsko obrambo m družbeno samozaščito, stanovanjsko gospodarstvo in še nekatera področja družbenega in gospodarskega življema Občinska konferenc;! ZKS m njeni organi bodo posvetili posebno razornost ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, delavcem, zaposleni« pri zasebnikih, investicijam v Savi in Iskri, planiranju in zakonu o* stemu planiranja ter razvoju tekstilne industrije. Člani komiteja sc • dogovorili, o katerih zadevah bodo razpravljali organi konference komiteja, o katerih komite, o katerih konferenca in o čem ho tr razpravljati po osnovnih organizacijah. Politično akcijo bo tr usklajevati v socialistični zvezi, ki je delegacija za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Le-temu je zaupana pomembna vloga v skupščinskem delegatskem sistemu. Preveč kritični do kandidatovi V škofjeloški občini je Zveza komunistov med$*\ vilčno najšibkejšimi v Sloveniji glede na ši^ prebivalstva — Težave pri sprejemanju novih titl nov — Zlasti do mladine so osnovne organizadfl pogosto prekritične V škofjeloški občini je organiziranih 1117 komunistov, medtem kojih v občini živi 1382. Zelo malo je med komunisti žensk, saj jih je komaj 321, v skupnem številu zaposlenih pa jih je kar 48 odstotkov. Tudi mladih komunistov ni veliko. Komaj 213 jih je po zadnjih podatkih. Neposrednih proizvajalcev pa je 485. Se najslabši je položaj med kmečkim prebivalstvom. Komaj 11 kmetov je komunistov in še teh je bila večina sprejetih v partijo že med narodnoosvobodilno borbo. Položaj je še toliko slabši, če vemo, da je škofjeloška najbolj »kmečka« občina na Gorenjskem. Ker pa je vsega prebivalstva v občini nekaj Čez 34.000, je odstotek članov ZK zaskrbljujoče nizek. Zato pri občinskem komiteju in konferenci kot tudi v osnovnih organizacijah posvečajo veliko pozornosti sprejemanju novih članov. Leta 1974 so jih sprejeli 71, naslednje leto 60, leta 1976 97. 1977. leta 78, lani 80 in letos že 26. Komunisti so povezani v 80 osnovnih organizacijah. Pri občinskem komiteju OK ZKS ugotavljajo, da sprejemanje novih članov v ZK ni tako uspešno kot bi moralo biti. Marsikje se osnovne organizacije do kandidatov, ki naj bi postali člani ZK, obnašajo neodgovorno, jih sploh ne povprašajo, če želijo delati v Zvezi komunistov ali pa so do kandidatov, zlasti mladih, veliko preveč kritični. Pričakujejo, da naj bodo mladi že povsem zgrajeni ljudje, s trdnimi stališči, namesto, da bi si prizadevali vključiti v delo čimveč prizadevnih mladincev, ki bi se potem vzgojili ob delu starejših članov. V marsikaterih sredinah pa uspešnost sprejema zavira opor* tunizem in nazadnjaško okolje. Da bi bilo delo uspešnejše, mora evidentiranje novih članov postati stalna naloga vseh osnovnih organizacij in članstva. Tudi idejnopolitičnemu izobraževanju komunistov posvečajo občinska konferenca in OO ZKS veliko pozornosti. Srednjo politične I*| trimesečni seminar temeljev sizma, dopisno šolo mi občinsko politično šolo in sennat* kandidate za člane ZK je skoraj 300 slušateljev, poleg otrnšf I nih pa tečejo redne oblike ixoi**| vanja. Vendar pa tudi za izobi ugotavljajo, da ne poteka tako kot so se dogovorili, nja so pogosto slabo pripravljeni' so zato slabo obiskana, večkrat kadriranje v Šolo ni ustrezno m tudi organizacija določene izobraževanja peša. L. Bogat Novo vodstvi Jesenice — Zaradi odhoda danjega predsednika poslo\ odbora jeseniške železarne m delovne dolžnosti v sestal organizacijo združenega dela venske železarne so na zadn? delavskega sveta železarne h konec aprila letos imenovali predsednika. To dolžnost bo tega meseca prevzel Štefan Nt Jesenic. Štefan Nemec je v železarni začel delati že 1! Dolga leta je bil delavec v energetskega gospodarstva, hodom iz železarne pa tudi |i vodja. V železarni je delal v* maja 1974. leta, ko je hil ii za sekretarja komiteja oi konference Zveze komur Jesenicah. Potem je oprav! nosti podpredsednika skupščine Slovenije, zdaj pa je član iz.\r sveta naše republike. Novi predsednik poslovod odbora jeseniške železarne najprej izučil za ključa > nato pa je končal srednjo tekal šolo in fakulteto za strojništva svojim dolgoletnim deiom v zarni je bil tudi aktiven dr nopolitični delavec v nietu-lektivu. (S) Kam po prakso ? Radovljica - Ko mladi, ki t času studiio niso prejemali nobene štipendije, zaključijo šolanje, se ozirajo po razpisih de/ovnih organizacij m Hkupnoutt. Ce nimajo nobenih poštenih zvez in />oznanstev — danes je še 2 njimi bolj težko - bi domala skoraj obupali nad razpisi, ki .sc ponujajo v našem dnevnem in tedenskem časopisju, I zpoln/uje/o lahko vse pogo/e — od moralnopolitičnih kvalitet do strokovne iz obrazbe — le tistega pogoja, da je »zaželena tUat praksa«, da se bodo spre/ernali kandidati l dolgolet no prakso in izkušnjami, nima/o m t>a tudi ne morejo imeti. Razpisi pa so dama/a IVW pa istem kopitu, t si sc opirajo le na prakso in praksu Vendar praksa v raz pisih ni nobena formalnost, kar dobro občutijo VM ti mladi absolventi Sporoči/a de/oi ruh orgunism //. do »žal niste bili sprejeti, ker smo sprejeli kand* z deset in večletnimi izkušnjami«, so sila nedi\ in pričajo, kako zelo pri srcu je delovnim orga*iZ* cijam kandidat s prakso. Že res, daje nekaj let nih izkušenj lahko koristna in zaželena stvar, pa je marsikdaj lahko še pošteno res, da bi se - ali pa tudi tisti, ki bi radi menjali področje svati* dela - lahko kaj hitro in zavzeto ter uspešno prt** dih delovnim nalogam na svojem delovnem Kje naj si torej mladi, ki nimajo kadrovske dlje in ki jih delovna organizacija ni s štipendi/ol t, gnila nase in jim zagotovila takojšnje zapastih*.* »nesrečno« prakso pridobijo? Mladi na vprašanje* trdo odgovora, tudi tisti ne, ki prejemajo i ufofcf nostno štipendijo, ki ne zagotavlja zaposlitve v d*\ črni delovni organizaciji. Se tedaj, mladi radi patf na/o. ko v redkem razpisu ne zahtevajo prakse, 9\ kadrovska komisija prav gotovo sprejela tistega, tir bo izkaza/z večletnimi delovnimi izkušnjami. lahko bi seveda razpletali še naprej in ceh primerih dokazovali, da dolgotrajna praksa data m vedno najbolj bleščeče zagotovilo za na novem delovnem mestu, lahko bi s primeri potni*-da se da mladega in še neizkušenega praktika** izvrstno vpeljati v proizvodnjo ali kamorkoli P a bodi dovnl/. Vsekakor bi bih priporočljiv m delovne organizacije vsaj za manj zahtevna delat** mesta sprejema/o tudi tiste, ki so pravkar zaprti" ska vata m ki so ieljni dela. čeprav so brez Km* praksi. D Sedei 'Nezakonita samoprispevka v Zasipu in v Gorjah .3.STRAN GLAS Ustavno sodišče Slovenije je razveljavilo sklep krajevne skupnosti Zasip o krajevnem umoprispevku pred izdajo soglasja za novo-radnje — Nezakonit tudi sklep sveta kra-vne skupnosti Gorje o uvedbi krajevnega vnoprispevka za izvedbo komunalne in stale ureditve po sprejetem programu, če k nanaša na lastnike gozdov, ki nimajo na območju krajevne skupnosti stalnega bivališča ^fajevna skupnost Zasip je s o uvedbi krajevnega ^•Prispevka za asfaltiranje in 2*Mtrukcijo krajevnih cest osnovo, višino in zave-plačila samoprispevka, je sklep o krajevnem r*Prrku pred izdajo soglasja za ^"fradnje in z njim določila, v* prispevek dolžni plačati ^občani, ki gradijo stano-3*j*ke hiše. Ta prispevek znaša t°fcčane krajevne skupnosti JN* 3000 dinarjev, za druge J^8*! ki gradijo na območju Sj**ae skupnosti Zasip, pa ^dinarjev. ^••■vno sodišče je ugotovilo, ^*Uep ni v skladu z zakonski-? toločbami o samoprispevku J|fi ne z določbami, ki urejajo 2S**ek investitorjev k ureja-* tavbnega zemljišča. Zakon •■»oprispevku določa, da se ispe ve k lahko uvede, če ni na ustreznem območju ndumom vnaprej izrečejo -»ovo uvedbo. V aktu o raz-referenduma za uvedbo sa-^priapevka mora biti poleg ^•kga navedena vrsta, osnova in visina samoprispevka. V krajevni skupnosti Zasip ni bilo določeno, da se samoprispevek uvaja tudi za tiste občane, ki gradijo stanovanjsko hišo. Skupščina krajevne skupnosti pa ni organ, ki bi lahko v lastni pristojnosti predpisala plačilo prispevka. Občan iz Zasipa pri Bledu je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa krajevne skupnosti Gorje, ki določa, da plačujejo krajevni samoprispevek tudi lastniki gozdov, katerih parcele se nahajajo na območju krajevne skupnosti, prebivajo pa drugod kot tudi lastniki gozdov, ki sicer prebivajo v krajevni skupnosti Gorje, svoje gozdove pa imajo izven tega območja. Ustavno sodišče pa je obenem tudi ugotovilo, da morajo po sklepu krajevne skupnosti plačevati samoprispevek tudi graditelji stanovanjskih hiš ter posestniki in lastniki počitniških hiš, ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Gorje, njihove nepremičnine pa so v krajevni skupnosti. Usklajena nadomestila 5» uporabo stavbnega zemljišča ^ konca leta naj bi v občini Tržič sprejeli odlok, hlajen s slovenskim dogovorom o enotnih me-za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča nalne opremljenosti, glede na lego, namembnost, pridobitno ugodnost ki J** - Skupščina občine Tržič dobrim letom sprejela odlok •lestilu za uporabo stavbnega fa. ki je zamenjal do tedaj "i odlok o prispevku za upo-festnega zemljišča. Namen odloka je bil od plačnikov <**tila zbrati denar, ki pred-vir financiranja izgradnje ♦^■fclnih objektov in naprav g* rabe. O^Pa so se v zvezi z odlokom po-"ekatere pomanjkljivosti gle-"*nega pojmovanja kriterijev, V*"agi katerih se določa višina V***tila, je sekcija za stano-'n komunalno politiko in ^*»rstvo pri skupnosti sloven-°bčin pripravila predlog dogo-I usklajevanju meril za dolo-' nadomestila za uporabo stavh-'^niljišča. Na osnovi javne raz-. ^JP bil februarja letos izobliko-~'?Aor, ki naj bi ga sprejele vse ^"^f občine in najkasneje do 1 letošnjega leta z njim uskla-^^oje odloke. Dogovor razvršča 'na zemljišča v štiri vrste obmo-' na stopnjo in vrsto komu S« in druge pogoje, ki se vrednotijo s točkovanjem. Merila v osnovi ne predstavljajo večjih obremenitev za zavezance plačevanja nadomestila, so pa nekoliko pravičnejša, ker upoštevajo lokacijo zemljišča oziroma objekta. Osnovno izhodišče za določitev stopnje komunalne opremljenosti so urejeno oziroma neurejeno cestišče, možnost priključitve na vodovod, kanalizacijo, električno omrežje, plinovod in toplovod ter možnost neposredne uporabe javne razsvetljave in zelenih površin. Stavbno zemljišče se po določilih dogovora razdeli na območja, glede na namembnost pa se opredelijo štiri vrste območij, in sicer: za stanovanja, za družbene dejavnosti, za proizvodne namene in za poslovne namene. Razen tega se znotraj vsakega območja lahko določijo po ena ali več stopenj, odvisno od lege. namembnosti, pridobitne ugodnosti in drugih pogojev stavbnega zemljišča. H. Jelovčan Sodniki so ugotovili, da določila niso v skladu z ustavo in zakonom. Ustava Slovenije določa, da za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoprispevkom združujejo svoja sredstva. Zakon lahko določi temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevni skupnosti in občini. Po zakonu o samoprispevku je zavezanec samoprispevka občina, ki ima na območju, kjer je uveden samoprispevek, stalno bivališče. Lahko pa občinska skupščina razširi obveznost plačevanja samoprispevka, ki se plačuje od posesti ali od dohodkov od nepremičnin tudi za občane, ki na območju nimajo stalnega bivališča, imajo pa nepremičnine, če se bodo s samoprispevkom uresničevala dela, s katerimi se bodo izboljšali pogoji za izkoriščanje teh nepremičnin. Le skupščina občine Radovljica bi lahko s svojim odlokom uveljavila konkretno obveznost plačevanja samoprispevka za tiste lastnike, ki prebivajo izven območja krajevne skupnosti Gorje. Ustavno sodišče je ugotovilo, da sklep sveta krajevne skupnosti Gorje o uvedbi samoprispevka, s katerim morajo plačevati samoprispevek lastniki, ki stalno prebivajo v krajevni skupnosti Gorje, njihovi gozdovi pa se nahajajo izven krajevne skupnosti, ni v neskladju z zakonom o samoprispevku. Za statut zavezanca je odločilno stalno prebivališče občana na območju, na katerem je uveden samoprispevek. Sicer pa ti zavezanci pri gospodarjenju s svojimi gozdovi neposredno uporabljajo tudi krajevne ceste na območju krajevne skupnosti Gorje, ki se financirajo iz sredstev samoprispevka. Ustavno sodišče je torej razveljavilo sklep sveta krajevne skupnosti Gorje o uvedbi krajevnega samoprispevka za izvedbo komunalne in ostale ureditve po programu, če se nanaša na lastnike gozdov, ki nimajo na območju krajevne skupnosti stalnega bivališča ter sklep, ki se nanaša na to, da morajo samoprispevek plačevati lastniki gozdov, stanovanjskih hiš in počitniških hiš, ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Gorje, njihove nepremičnine pa se nahajajo v tej krajevni skupnosti. D. Sedej /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske KRANJ — poslovna enota Kranj objavlja na podlagi sklepa Komisije za gospodarske zadeve, delovna razmerja in družbeni stan dard naslednja prosta dela oziroma naloge 1. VIŠJEGA REFERENTA za analizo finančnega poslovanja 2. SNAŽILKE Delo se združuje za nedoločen čas Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahteva: pod 1 dokončana I stopnja ekonomske fakultete ali višja ekonomsko komercialna šola ter 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. nepopolna osemletka in do enega leta delovnih izkušenj pod 2 Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske — poslovna enota Kranj, služba splošnih poslov, Prešernova ul 6, do 24. 5 1979 Pirjavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi Prvomajska listina ZSJ za kranjsko Savo Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na 8. seji, 23. aprila, odločilo, da osnovna organizacija sindikata tovarne SAVA Kranj prejme posebno družbeno priznanje. — Prvomajsko listino Zveze sindikatov Jugoslavije. To visoko priznanje se tej kranjski osnovni organizaciji podeli za bogato tradicijo revolucionarnega delavskega gibanja še iz obdobja po prvi svetovni vojni, za dolgoletno uspešno prizadevanje za razvoj samoupravnih družbenih odnosov — imeli so prvi delavski svet v Sloveniji, med prvimi so oblikovali svete ekonomskih enot. TOZD, samoupravne delovne in sindikalne skupine, za živahen gospodarski razvoj, saj so od leta 1950 povečali obseg proizvodnje za 16-krat in imajo razvito samoupravno planiranje; njihov razvojni program je narejen že do leta 2000. Stopnja produktivnosti v Savi je enaka proizvodnim dosežkom v razvitih zahodnih deželah, uspešno združujejo delo in sredstva na samoupravni podlagi v SRS in SFRJ ter se vključujejo v mednarodne gospodarske tokove. Poznana so skupna vlaganja za izgradnjo projekta radialne pnevmatike. In končno, visoko priznanje dobivajo tudi za prizadevanje za izobraževanje delavcev ob delu in za delo ter za nenehno zboljševanje delovnih in življenjskih pogojev. Poleg kranjske Save so v Sloveniji dobili Prvomajsko listino ZSJ še osnovne organizacije ZSS Tobačne tovarne Ljubljana, osnovna organizacija ZSS Cestnega podjetja Maribor, TOZD Vzdrževanje Murska Sobota ter občinski svet ZSS Velenje. I). D. Slovenščina v javnosti Radovljica — Pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica so pred nedavnim organizirali zanimiv posvet o javni uporabi slovenščine. Posveta se je udeležilo štirideset delegatov in delavcev iz organizacij združenega dela, društev, krajevnih in drugih skupnosti. V dolgi in kvalitetni razpravi so udeleženci posveta opozorili na čistost slovenskega jezika, na prizadevanja, da bi povsod v javnosti govorili in pisali lepo slovenščino, brez tujk in popačenk. Prvi, ki naj bi skrbeli za to, da bi imeli svoj jezik radi in ga nenehno izpopolnjevali, so učitelji in profesorji po šolah, premisliti pa bi morali tudi o dodatnem izobraževanju. Pri oblikovanju jezikovne zavesti naj bi imele pomembno mesto tudi knjižnice, ki so v radovljiški občini dostopne vsem občanom. Posebno vlogo imajo številne recitacijske in gledališke skupine, tovarniška in druga glasila ter nasploh sredstva javnega obveščanja. Hudo včasih grešimo v turizmu, v stikih s tujimi gosti, z napisnimi tablami, ki so prava skrpucala, v raznih obvestilih, navodilih, pravilnikih, odlokih, turističnih in drugih informacijah. Stavki so ohlapni, dolgovezni, predvsem pa — nerazumljivi. Na posvetu so se tako dogovorili, da nam mora biti pravilen in razumljiv slovenski jezik trajna skrb; da morajo pedagoške šole posvetiti jeziku posebno pozornost; da v gradivih za razne seje jezika ne smemo popačiti in vanj strpati vse nemogoče in nesprejemljive tujke, da je nasploh naloga vsakega občana, ki nastopa v javnosti, da zbistri in posloveni svoj jezik, da govori ali piše slovensko: enostavno in preprosto, jedrnato in vsakomur in vsem razumljivo. D. S. Seja kamniške občinske skupščine Izvolitev predsednika občinske skupščine Kamnik — V četrtek, 10. maja, ob 16. uri se bodo v mali dvorani kina Dom v Kamniku sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Dnevni red obsega obravnavo poročil o delu občinske skupščine in njenih teles, izvršnega sveta občinske skupščine, skupine delegatov za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije, občinskih upravnih organov, organov odkrivanja, pregona in sojenja ter skupščine sklada skupnih rezerv občine Kamnik. Poleg tega bodo delegati odločali o razrešitvi sedanjega in izvolitvi novega predsednika občinske skupščine. Franc Svetel j je bil namreč 12. januarja na seji medobčinskega sveta ZK ljubljanske regije izvoljen za sekretarja medobčinskega sveta ZK. Občinska konferenca SZDL je zato opravila kandidacijski postopek za novega predsednika občinske skupščine. Predlaga Slavka Ribaša, ki že drugo mandatno dobo opravlja dela in naloge direktorja Svilanita v Kamniku. Ker je Slavko Ribaš predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, se bo po skupnem zasedanju ločeno sestal družbenopolitični zbor in sklepal o razrešitvi svojega predsednika. Za novega predsednika zbora je predlagan Kazimir Keržič. vsestranski družbenopolitični delavec, saj je opravljal in opravlja vrsto odgovornih nalog. M. V. Na podlagi sklepa sveta Krajevne skupnosti Škofja Loka objavljamo prosta dela in naloge 1 TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠKOFJA LOKA Pogoji: višja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj, moralnopolitična neoporečnost ter aktivnost v družbenopolitičnem življenju Izbranega kandidata za tajnika krajevne skupnosti bo svet krajevne skupnosti imenoval za štiri leta in bo z njim sklenjeno delovno razmerje za jioln delovni čas. 2. RAČUNOVODJE KRAJEVNE SKUPNOSTI SKOFJA LOKA Pogoji: srednja izobrazba in tri leta delovnih izkušenj, moralnopolitična neoporečnost. Z izbranim, kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za sprejem sprejema Krajevna skupnost Škofja Loka, Mestni trg 38 do 20. maja 1979. Kandidate bomo o izbiri obvestili 15 dni po preteku roka za sprejemanje prijav. G L A S 4. STRAN. TOREK, 8. MAJA 1939 Proizvodnja jeseniške železarne v prvih treh mesecih Blizu planskih nalog Stara železniška proga bo asfaltirana JESENICE - Jeseniški žele-zarji nenehno spremljajo gibanje svojega poslovanja. Tako so na zadnji seji delavskega sveta železarne konec aprila med drugim obravnavali tudi analizo proizvodnih rezultatov v prvih treh mesecih letošnjega leta. Da bi zvedeli kaj več o glavnih značilnostih te analize, smo pred dnevi zaprosili za pogovor člana poslovodnega odbora železarne Jesenice Boža Bartlja. »Za prvo četrletje je značilen sorazmerno slab začetek dela in postopno izboljševanje proizvodnih rezultatov. Tako smo januarja plan izpolnili z 91,9 odstotka. Februarja 98,4 in mana 99,6 odstotka. V prvem četrtletju smo naredili 387.570 ton izdelkov, skupna proizvodnja pa je bila za 13.200 ton oziroma 3 odstotke nižja od planirane. Gotova proizvodnja je znašala 115.480 ton. kar je za 5.020 ton oziroma 4 odstotke manj. kot smo načrtovali za prve tri mesece letos, obenem pa 3210 ton več, kot smo dosegli v enakem obdobju lani. Ce pogledamo posamezne temeljne organizacije, so plan izpolnile takole! Plavž je za planom zaostal za 4,2 odstotka; v glavnem zaradi težav pri razkladanju rude januarja. Jeklarna je le neznatno pod planom, saj so elektropeči proizvedle zaradi zastojev nekoliko manj. livarna pa nekoliko več. V valjarni bluming- stekel so nižjo proizvodnjo povzročile predvsem spremembe programa in zastoji, v valjarni žice in profilov zastoji in delno pomanjkanje polizdelkov, v valjarni debele pločevine pa zastoji. Hladna val-jar ha Bela je količinski plan presegla za 1.6 odstotka, kakovostnega pa pri nerjavnih jeklih ni izpolnila. Tako hladna valjarna 'Jesenice kot žičar-na, jeklovlek in žebljarna so načrtovane naloge v celoti uresničili. Profila m a zaradi slabe oskrbe s polizdelki proizvodnega plana ni dosegla, izpolnila pa je plan prodaje. V temeljni organizaciji Elektrode niso dosegli plana le pri proizvodnji dodajnih materialov zaradi začetnih težav na novi liniji. Najbolj pa je za družbenim planom zaostala temeljna organizacija Vratni podboji, kateri je primanjkovalo naročil.« »Kateri problemi so vas pri izpolnjevanju planskih nalog v železarni najbolj ovirali?« »Največja težava je bila upadanje medfaznih zalog polizdelkov in naraščanje zalog surovega jekla. Od tujih in domačih proizvajalcev smo namreč dobili približno 18000 ton polizdelkov manj, kot smo načrtovali. To je povzročalo precej velike motnje v proizvodnem programu jeklarne, valjarne bluming- stekel in vseh nadaljnjih fazah proizvodnje. Stalno je bilo treba spreminjati proizvodne programe, zaradi česar valjarna bluming- stekel ni mogla obratovati s polnimi zmogljivostmi, v temeljnih organizacijah, ki so vezane na polizdelke iz te valjarne, pa je občasno prihajalo do zastojev.« Mednarodna razstava Tehnika za okolje 79 V prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani bo od 7. do 12. maja letos 6. mednarodna razstava Tehnika za okolje 79. Poleg sistemov, opreme in sredstev za aktivno varstvo okolja bo razstava seznanila AMD Radovljica razpisuje dela in naloge INŠTRUKTORJA praktičnega pouka redno delovno razmerje za nedoločen čas. Interesente, ki bi želeli sodelovati, vabimo, da svojo željo izrazijo s pismeno vlogo na naslov: AMD Radovljica. Ljubljanska c. 19, 64240 Radoviji- strokovno in drugo javnost s pogoji in možnostmi za izkoriščanje sončne energije kot neizčrpljivega vira energije in pomembnostjo izolacijske tehnike in tehnologije za varčevanje toplotne energije. Zanimiva bo tudi informativna razstava o strukturi odpadkov ter organizaciji, tehniki in tehnologiji zbiranja in vračanja odpadkov v proizvodnjo kot sekundarnih surovin. Na razstavi se bo predstavila sosednja Avstrija s prikazom svojih prizadevanj in izkušenj v izkoriščanju sončne energije, avstrijski strokovnjaki pa bodo sodelovali na posvetovanju, ki ga prireja Slovensko društvo za sončno energijo. 9. maja bo potekalo 2. posvetovanje o racionalni rabi energije. S posvetovanjem o varstvu zraka se bo slovenski javnosti predstavila Zveza skupnosti za varstvo zraka, v sodelovanju z Meteorološkim zavodom. Vse te pridobitve so dobile svojo skupno ime ljubljanski ekološki dnevi. Razstavo si velja ogledati tudi zaradi demonstracij razstavljavcev o uporabi njihovih proizvodov za varčevanje in čim boljši izkoristek energije. M. A. »In kakšne so druge značilnosti poslovanja železarne v prvem četrtletju«? »Vse temeljne organizacije, razen hladne valjarne Bela so dosegle višjo prodajno ceno od načrtovane. Tudi pri izvozu smo dosegli dober rezultat, saj je bil za 11 odstotkov večji od planiranega. Povedano drugače, izvozili smo 5512 ton oziroma za prek 2 milijona dolarjev izdelkov, kar je za 1 milijon dolarjev več kot v enakem obdobju lani. Nekoliko slabše pa je bilo v metalurški menjavi z vzhodnimi državami. Tudi poprečna produktivnost, merjena v količini proizvodov, ki jih delavec izdela v enem mesecu, je bila za 1.8 odstotka višja kot lani. Prav tako pa nam je v znatni meri uspelo povečati delež višje stopnje predelave jekla.« »Naštejte še glavne naloge v prihodnosti!« »Temeljne organizacije bomo morali bolj tekoče kot doslej oskrbovati s polizdelki. To bo omogočalo tudi boljše doseganje proizvodnih rezultatov v valjarni bluming-štekel kot eni ključnih temeljnih organizacij v železarni. Na novi napravi za kontinuirno ulivanje jekla bomo morali pospešeno osvajati proizvodnjo, na celotni tehnološki poti od jeklarne do hladne valjarne Bela pa hitreje reševati probleme, ki so vezani na izdelavo in predelavo nerjavnega jekla. Ob tem, ko si bomo prizadevali za doseganje načrtovane produktivnosti in s tem planiranih količin proizvodov bomo seveda veliko skrbi posvečali predvsem doseganju kakovostnega programa. Glede na to, da so nas aprila pestile enake težave kot prve tri mesece, najbrž v drugem četrtletju ne bo moč nadomestiti izpada proizvodnje. Tako nas prek celega letošnjega leta čakajo pri izpolnjevanju družbenega plana dokaj zahtevne naloge.« s gaje Tržič - Kakor je zapisano v letošnjem planu razvoja tržiške občine, bo cesta, ki je speljana po nekdanji železniški progi od križišča v Pristavi do železniškega mostu pri Zlitu. kmalu dobila asfaltno prevleko. Med izvajalcem del. Cestnim podjetjem iz Kranja, in investitorjem, skupščino občine Tržič, je bila namreč v teh dneh podpisana pogodba, po kateri je asfalt in druga cestna oprema za 1.010 metrov vredno nekaj več kot 2.3 milijona dinarjev. Denar za ureditev ceste bodo zbrale po posebnem sporazumu organizacije združenega dela, ki bodo v prihodnjih letih dobile svoj prostor v industrijski coni na Mlaki, nekai pa se ga bo nateklo še od »dinar?*« kvadratni meter poslovnih f ki ga odvajajo vse tržiške ti in delovne organizacije. Po lanskem predračunu je nost asfaltiranja ceste zm__ milijona dinarjev, vendar je »j mesecih cena za kvadratni asfalta narasla za celih 40 K sreči je medtem k financiranju pristopila še penka, kot porok pa se je * dinarjev pojavila tudi skupnost Pristava. Cestno podjetje bo na cesti i industrijsko cono polagalo _ 1. junija, delo pa bo končalo doma 15. julija. HI Domžale — Doslej so v Domžalah gradili nove stolpnice sredi mesta, st od poslopja zdravstvenega doma, bloke pa na prostoru med Kidričevo j in Kamniško Bistrico. Pravkar dograjujejo dva bloka, v katerih bo žep&\ vseljivih 100 stanovanj. Ker sta omenjena prostora že zazidana, uriia** predvidevajo, da bo treba pridobiti nove zazidalne površine za družbe**9] zasebno gradnjo. V hitro razvijajoči se domžalski občini je nam reč pomot] kanje stanovanj še vedno pereče. - B. B. Uvoz bi bil lahko manjši Tržič — V Jugoslaviji izdelajo vsako leto približno 57 milijonov parov obutve. 37 milijonov je pokupimo sami, 20 milijonov pa je je treba izvoziti. Čeprav smo posebno v zadnjih letih postali domači potrošniki dokaj zahtevni tako glede kvalitete kot modnosti obutve, pa so te zahteve še bolj očitne na zunanjem trgu. Zato na njem lahko uspejo le tiste tovarne obutve, ki izdelujejo kvalitetno športno ali modno obutev, povrhu opremljeno še s kon-konkurenčnimi cenami. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Stipendije po starem (2) in novem V prejšnjem sestavku smo skopo orisali namen in mlajšo zgodovino štipendiranja: pregledali smo gorenjske pripombe, ki smo jih naslovili na osnutek družbenega dogovora in hkrati odziv na te pripombe. Januarja letos sta bila pripravljena oba dokumenta: predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji in osnutek samoupravnega sporazuma o Štipendiranju. Ze začetek javne razprave je bil obetaven, saj smo doslej zbrali prek dvajset pripomb na oba dokumenta, ki ponujajo dovolj raz mišljanja za dograjevanje in spreminjanje štipendiranja. Vseh pripomb seveda ne bomo mogli predstaviti, osredotočili se bomo na tiste, ki so po našem mnenju najbolj pomembne. Med ključnimi vprašanji je prav gotovo sporna meja 75 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ki velja — razen izjem -za zgornjo točko, do katere so upravičeni udeleženci v usmerjenem izobraževanju za pridobitev kadrovske štipendije. Menimo, da bi morala biti ta meja utemeljena / izračunom, ki bo pokazal praktične učinke tega določila Pojavlja se namreč bojazen, da bo zaradi omenjenega limita sorazmerno širok krog kandidatov za kadrovske štipendije izgubilo pravico do nje. Med drugimi jo lahko izgubijo tudi otroci delavcev iz neposredne proizvodnje, kjer je osebni dohodek sorazmerno visok, zaradi izmenskega ali nočnega dela, J .( M M 'I i I) i i • » i ■ , i i.' \>. _ui_I-1-——U-— Nujna je povezanost čevljarjev z usnjarsko in spremljajočo industrijo, temelječa na dohodkovnih odnosih, ki bi vključevali tudi odgovornost za kvaliteto in roke Tovarna obutve Peko iz Tržiča je lani izvozila prek 1,3 milijone parov modne obutve, vredno okrog 15,8 milijona ameriških dolarjev. Zanimivo je, da so v Peku uspeli v zadnjih močno povečati izvoz na konvertibilno področje, ki je lani v celotnem izvozu predstavljal že več kot 70 odstotkov. Skok pa ni bil narejen le z večjim številom prodane obutve, ampak "tudi v kvaliteti in hitrem prilagajanju modnim zahtevam, kar ceno obutve precej zvišuje. Vendar v Peku še niso prebroditi vseh težav. Še do nedavnega so "\ delali za izvoz precej na pamet. Zdaj ga skušajo načrtovati na podlagi dejanskih naročil, zaradi česar pa morajo seveda precej skrajšati proizvodni proces. Tveganjem se skušajo izogniti s tem. da je kolekcija za domači in tuji trg čim bolj usklajena. Prihodnost Peka je vsekakor v izdelavi kvalitetne modne obutve, ki zahteva dobre materiale, veliko znanja in vloženega dela. Pri tem cilju pa jih največkrat ovirajo prav neprimerne surovine, zlasti usnje. Jugoslovanske usnjarne uvažajo približno 50 odstotkov surovih kož, največ iz Argentine in Brazilije. Ti dve državi pa tudi ne bosta večni zlati jami, saj sta že začeli razvijati lastno predelovalno industrijo. i> večjih telesnih obremenitev, težkih delovnih pogojev, nadur in podobno. Menimo, da je socialni vidik pri podeljevanju kadrovskih štipendij sicer upravičen, vendar pa naj bi izločili le izjemne primere, ki bodejo v oči, nikakor pa ne širšega števila kandidatov. Vsekakor se ne da strinjati z mejo. ki ni posebej utemeljena, zato predlagamo, da se določi nova. Podobna pripomba je namenjena tudi lestvici, ki določa delež staršev od dohodka na družinskega Člana. V obeh dokumentih je jasno podčrtano, da so glavne kadrovske štipendije. Štipendije, iz združenih sredstev pa le prehodna oblika, obsojena na počasno usihanje. Zato je razumljivo, da se.bo v primeru uresničevanja te politike potreba po štipendijah in denarju iz združenih sredstev zmanjšala. Predlagamo torej, da bi delež za združena sredstva postal gibljiv (ne 0,5 odstotka, ampak do 0,5 dostotka od bruto osebnih dohodkov) in, da se po letni bilanci morebitni ostanek sredstev poračuna z obveznostmi združenega dela za naslednje leto v obliki znižane prispevne stopnje. Menimo, da bi tako delavci najbolj neposredno čutili gibanja na področju štipendiranja, kar bi bila obenem spodbuda za živahnejše oblikovanje odločitev. Znano je, da so samoupravne interesne skupnosti, druge skupnosti in združenja zelo »slabokrvni« pri podeljevanju kadrovskih štipendij. Zato predlagamo, da jih samoupravni sporazum mnogo trdnjeje obveže pri tej nalogi, kar osnutek v svojem besedilu nikakor ne zagotavlja. Osnutek samoupravnega sporazuma predvideva, da posameznik ne more hkrati prejemati kadrovske Stipendije in osebnega dohodka i/ delovnega razmerja. Čeprav dosedanja razprava ni dala eotnega stališča, predlagamo, da določilo ne velja za delo med počitnicami. V nasportneni primeru bi neupravičeno prikrajšali tiste, ki se med počitnicami zaposlujejo in pomagajo mašiti vrzeli, ki v delovnih organizacijah nastanejo zaradi dopustov. Kadrovskim štipendistom, ki se šolajo za defici-tane poklice, je namenjen poseben dodatek Zato predlagamo, da se podobno obravnava tudi štipendiste iz združenih sredstev, katerim bi dodajali K) od stotkov od zajamčenega osebnega dohodka. F, Belci* žičani menijo, da bi se zato usnjarne morale poslovno pov« neuvrščenimi državami in niil zbiralci surovih kož. Dosti manj hude krvi i denarja) bi tudi bilo, če bi predelovalci kož znali kože pra^L predelati. Kvaliteta usnja zelo *t*\ in v poprečju ni zadovoluv* kožami pa po drugi strani tako kot bi rasle same od Izkoristek je komaj polovičen. |H tev je zato vsekakor v tesne*** sodelovanju čevljarjev z usntar* katerimi bi morali vzposta hodkovne odnose, ki hi vključi tudi odgovornost za kvalitet* * pravočasno dobavo. Peko izvaža za dobro tretjine * kot uvozi. Iz tujine mora kuj*** skoraj vso strojno opremo * rezervne dele, surovine za poliurH* in gumoplast, precejšnje k zgornjega usnja, kemikalij in sestavnih delov obutve, spremljajoča industrija je namr v povojih, tista, kar je imamo, močno zaostaja tako v kv: izdelkov kot tudi v hitrem pr janju modnim zahtevam. Doga* na primer, da mora Peko fi najbolj enostavne kovinske H ker jih pri nas nihče ne izdeluje pa so roki tako dolgi, da ne pride*' poštev. Uvoz reprodukcijskega teriala zato bržčas za neka ne bodo mogli zmanjšati: vmj dokler čevljarji ne bodo našli nega jezika s spremljajočo is*H stri jo. H. Jelov c s" i i ,n l A\i t "m *f.Y'.' < 11,, i > 11 l - V fr^tkem 'm-nso tam ,^,1,'več kot ,:tm,l,7ond,,drov'modne ofrtfr. ti, kar TUodsJntknv na konvertibilno področje ------- T JVl 5. STRAN Razstavljeni osnutki štafetne palice »t > Na proslavi pred praznikom je bila v galeriji na loškem gradu odprta razstava oblikovanja letos nje štafetne palice. - Doseženo redko sožitje met umetniško zasnovo in izdelavo d 5*" Polajnar iz Bohinjske Bistrice, ki letos praznuje 55/etniiro in obenem členjenega likovnega delovanja, do srede mojo razstavlja v galeriji ***jtieMestne hiše. - Foto: F. Perdan Bohinjski pejsaži ^Ibin Polajnar razstavlja v galeriji Mestne hiše u Kranju pogosto prevesijo v pravi barvni simbolizem. Ta čas je tudi najbolj bogato zastopan na naši razstavi in ne bomo se motili, če rečemo, da ta dela ne bodo tudi v bodoče izgubila na svoji aktualnosti in privlačnosti. Rezultat kasnejših slikarjevih likovnih iskanj je vrsta nadrealističnih platen, ki bolj ali manj intenzivno nastajajo Se danes. V njih je Albin Polajnar povezal barvno močno stopnjevano krajino s figuralnimi in arhitekturnimi elementi, ki spreminjajo nekdanji značaj Polajnar-jevega pejsaža in mu odvzemajo njegove realistične sestavine in vnašajo vanj neko posebno, pravljično, včasih baladno razpoloženje, podobno tistemu, ki npr. odmeva v pripovedki o Zlatorogu. Čas bo pokazal, v kakšni meri so tudi ta slikar jeva prizadevanja obogatila naš likovni prostor in prispevala k pestrosti likovne obdelave enega najbolj bogatih in zanimivih kraiinskib ambientov pri nas. Tudi Polajnarjevi portreti, ki smo jih leta 1977 imeli priliko spoznati na razstavi v Kranju in leta 1979 v Radovljici, bolj ali manj verno sledijo stilnemu razvoju Polajnarjeve-ga krajinskega slikarstva. Le na zaključku zgodnjega realističnega obdobja petdesetih let se uveljavi barvno in svetlobno rahlo razkro-jeno, impresionističnemu izrazu sorodno slikarstvo, ki zapusti v Polaj-narjevem portretnem opusu nekaj privlačnih del kot so Branko ali Marjanca iz leta 1956, Bohinjski kmet in Milena iz leta 1957. Skupina kasnejših portretov kot npr. Fant z zlate obale (1957), Karlina (1972) in Mira (1974) je že posledica fauvi- stičnih strujanj v Polajnarjevem li-JV To obdobje k, zajema čas sucn kj ^ ^ krajini povezujejo z ekspresionistič-nini izrazom, dokler končno ne izzvenijo v nadrealizmu (Gorjuški pipar itd.). Cene Avguštin slikar Albin Polajnar praz 7** letos svojo 55-Ietnieo in obe-^'10 let sklenjenega likovnega de-ki se je leta 1959 po končani ^•dfniiji s samostojno razstavo v ^"ju prvikrat predstavil občin-Čeprav oddaljen od likovnih je ves ta čas neutrudno sli-*• v svoji stroki tudi nenehno %»lnjeval. ^■oi Polajnar je svoje likovne Tj*? začel graditi na temeljih S^ona. ki pa se mu je kasneje »T*0 bolj odmikal, da bi uresničil ^fr- ekspresionističnemu izrazu ^j« nagnjen ja. Polajnarjev likovni ^* temelji predvsem na barvi. *^ wno ga fiteli med najbolj iz-joče predstavnike fauvizma pri ^ Toda slika rje va barvitost ima ^Nje korenine, v njej odmevajo ^tnikova notranja doživetja in ^/Moženja. Množica močno na-^^w>ih, na prvi pogled nenavadnih, kar nasprotujočih si barvnih *t ki jih slikar polaga na slikar-ptakev, ima pogosto simboličen n> tako da pri Polajnarju lahko orimo o elementih barvnega sim-Krivični pa bi bili avtorju bohinjski krajini, ki jo Albin Po-najbolj pogosto upodablja, če w>> gledali samo skozi oči simboli*. Mnogi Polajnarjevi bohinjski ^•»ži so polni resničnega življenja W^°Wjanja v tej privlačni dežeii: k|^'ki jih mečejo gore v dolino, se yWrtajo s sončno iskrivostjo jeze-Prisojnih vzpetin, ki ga obda-•vsvieg zakopana, z meglo odeta, '•no dneva in mesečnih noči poja z i vedno znova •V u J*! bohinjska naselja z njihovo <> okolico so ajoči se motivi To obdobje, I ^**etih in zgodnjih Skofja Loka - V četrtek. 26. aprila, na predvečer praznika ustanovitve Osvobodilne fronte, je bila v galeriji na loškem gradu, proslava, na kateri so bila aktivnim družbenopolitičnim delavcem občine Skofja Loka podeljena priznanja OF ter srebrni znaki Zveze sindikatov Slovenije. Hkrati je bila odprta razstava oblikovanja letošnje štafetne Črna razstava Četrta letošnja razstava v galeriji na loškem gradu dviga kvalitetno raven razstavne dejavnosti, ki opozarja na nekatera imena, katera so bila morda zaradi skorajšnjega nastopa mladih manj znana. Herman Gvardjančič. sicer loški rojak, pa je bil vse do te razstave premalo poznan doma, čeprav je leta 1976 razstavljal na beneškem bienalu in je letos eden izmed treh slikarjev iz Škofje Loke, ki poleg Subica in Jesiha. razstavlja na veliki razstavi Slovenska likovna umetnost 1945— 1978 v Moderni galeriji. Razstavlja dela iz zadnjih dveh let, v zanj značilni raziskovalni vnemi črnih in sivo-črnih odnosov, ki so tako prefinjeno vtkani v veliki format slike, da lahko govorimo samo še o slikarski preobčutljivosti. Njegova črna platna so kot preobčutljiv film dovzetna za vsako najbolj nežno svetlobno liso, ki je utrjena v trenutku slikarskega vzgiba. Enako predstavlja tudi krajino v pomenu značilnega, »abstraktnega pejsaža«. Motivno izhodišče mu pomeni sicer dobro znana okolica Škofje Loke. Toda njegove slike dajejo vtis, da je motiv opazil samo s kotičkom očesa, kot nekakšen bežen spomin, kot dražljaj, iz katerega se slikar mimo želje, da bi slikarsko platno samo prevlekel z barvami, odloči tudi za vsebino. Gardjančičeve slike delujejo na gledalca * v obrnjeni smeri: samo bežen pogled ni dovolj. Šele po daljšem ogledovanju in ko pritegnejo finese na videz nevtralnih sivin in črnin, se poleg asociacij odpirajo pred gledalcem znana obzorja. Prav s temi zadnjimi slikami se je Gvardjančič verjetno odločil opustiti samo slikanje zaradi slikanja v pomenu prekrivanja platna z barvami in si zagotovili tudi vsebinsko občutje. A. Pa v lovec palice, ki sta jo Akademija za likovno umetnost iz Ljubljane in Loški muzej pripravila v sodelovanju s predsedstvom republiške konference ZSMS in škofjeloškim občinskim sindikalnim svetom. Razstavo je odprl predsednik republiške konference ZSMS Boris Bavdek. z nagovorom pa jo je orisal dekan Akademije za likovno umetnost akad. slikar Andrej Jemec. Prisotni sta bili tudi Milena Braniselj. avtorica štafetne [tatice, in Lilijami Spasojević. avtorica plakata in znaka za štafeto. Republiška konferenca ZSMS je zaupala izvedbo celostne likovne podobe štafete mladosti 1979 Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ki je nalogo izvedla ob pomoči mentorjev v obliki internega natečaja med študenti. Razstava prikazuje, kako je potekalo delo in kakšni so njegovi rezultati. »Kljub izredni časovni stiski, v kateri so ta dela nastala, je opravljena naloga pokazala na nekatere spodbudne in ohrabrujoče zaključke. Med njimi je prav gotovo potrebno opozoriti na upravičeno zaupanje v bogastvo umetniške domišljije generacije, ki ta čas dozoreva na akademiji in na njihove inventivne oblikovne predloge in zamisli pri snovanju osnutkov za grafični in kiparski del natečaja.« je dejal Andrej Jemec. Posebej je poudaril pomen izjemno dragocene izkušnje v sodelovanju in usklajevanju posameznih stopenj izvedbe naloge med republiško konferenco ZSMS. študenti in mentorji akademije in organizacijami združenega dela, ki so z veliko delovno pripravljenostjo poskrbele, da so vse te likovne zamisli dobile tudi svojo dokončno materialno podobo. Doseženo je bilo redko sožitje med umetniško zasnovo in izdelavo. »Prelitje umetniškega osnutka v Železarni Ravne najprej v tehnično risbo in potem v orodjarskem oddelku v orodje, ki sedaj lahko služi /ta proizvodnjo takorekoč umetniških del —'štafetnih palic, je brez dvoma redek dogodek pri nas in zato tolikanj pomembnejši.« je dejal Andrej Jemec. M. Vol č jak Biološke oblike - Predmet fotografije dr. Luke Pintarja je rastlinski svet, ki ga skuša predstaviti gledalcu ne samo na dokumentaren temveč tudi na likovno sprejemljiv in kvaliteten način. Razstava njegovih del bodo l^maja odprta v stebriščni dvorani galerije v mestni hiši. (H. J.) - koto: t. feraan Knjižni program založbe Borec Ljubljana - Ljubljanska založba Borec je svojo bogato zbirko knjig, od katerih jih je nekaj z nekoliko starejšimi datumi izida še na voljo, letos dopolnila s tridesetimi novimi deli domačih avtorjev, prevodi, ponatisi in knjižicami za mlade. Tik k>>rned najbolj plodnimi v slikat -*J*kanjih. Na tej stopnji slikat -likovnega razvoja se realist ič- S**tavine v Polajnarjevih delih kujejo s fauvistfČnimi. te pa se >>--.- Izšla je monografija o življenju m delu Edvarda Kardelja RAZSTAVA V SKUPŠČINI Skofla Loka - V sredo, 9. maja, bo v sejni dvorani škofjeloške •»fcinske skupščine odprta razstava likovnih del PETRA ADAMIČA &zstave'ki Tih pripravlja Loški muzej, so prijetna popestritev vsako-•»»ečnega zasedanja občinske skupščine. Tako se bo delegatom pred-*»ril že tretji domači umetnik. Jesenice — Pred nerlavnim se r .....*.v,.«..™,, „c. ^nost. ki deluje v okviru centra za klubsko dejavnost v jeseniški občili -Njeni člani so se na seji dogovorili, kako bodo organizirali ure prav-^za predšolske otroke od Rateč do Žirovnice. Kot so se odločili, bodo pravljic pripravili predvsem za predšolske otroke, ki niso vključeni Vvrtce Strokovni nadzor nad organizacijo te dejavnosti bo prevzela ^**)jno varstvena organizacija z Jesenic uresničevale pa jo bodo di-e pedagoške gimnazije. Komisija za gledališko dejavnost je že poskrbela za sestavo delov-programa sprejela pa je tudi okrog petnajst prijav dijakinj, ki bo-' lovale pri izvedbi ur pravljic. Kot predvidevajo, bodo do koma . . \ — .....i;;,.ami razveselili najmlajše v več krajih PRAVLJICE ZA NAJMLAJŠE Pred nedavnim se j" sestala komisija za gledališko de- jega šolskegaleta s pravljicami razveselili najmlajše v v sSobčine. akcijo pa bodo nadaljeval, v prihodnjim šolsk em letu. R. K. ■ _ Pred prvomajskimi pra; v petju. Prireditev Iskra poje s. je tudi v kar pomeni, da pri red .t ve z ama ersl Zdi s^ da so še zlasti potrebne delovn ISKRA POJE 79 razmiki so se mladi iskraši spet po« tudi letos ogledalo veliko po-...aterskimi popevkarji še vedno Zdi se. da so še zlasti poireime delovnemu človeku, da ob njih j-fc sprostitev in razvedrilo. NaletoSnji prireditvi Iskra poje se je predstavilo deset nadobudne-' jih je dobro spremljal ansambel Veter iz Hrastnika. Strokovna ki sta jo sestavljala Meri Avsenak m Vasja Repinc, je za najbolj-izbrala Marjana' Pograjca. ki je prepeval skladbo Bisere imaš v Občinstvo pa se je tudi tokrat odločilo za Kranjčanko Nevenko -ojin pesem Sve su se laste vratile sa juga. V drugem delu programa je Iskrino dvorano na Laborah razgibala Simoristična skupina Veseli večer iz Tržiča ter popevkarja Frenk Ce-Siij jz Adergasa in Lado Brnot iz Kamnika, najzanimivejši dogodek pa * pomenil nastop hudomušnega ljubljanskega kantavtorja Jan.ja Ko-tyj£a K. M oh ar - Delo je v petek, 4. maja, na tiskovni konferenci predstavilo monografijo Edvard Kardelj, ki je sad ^ skupnih prizadevanj vseh novinarskih, izdajateljskih in grafičnih temeljnih organizacij združenega dela CGP Delo. Zamisel o natisu knjige se je izoblikovala na komemora-tivnih sejah ob smrti Edvarda Kardelja. Zastavljena naloga ni bila lahka, vendar je delo izšlo v dobrem mesecu dni, ob proslavi 60- letnice ZKJ in slavnostne seje CK ZKJ 1. maja v Bohinjski Bistrici. Monografija obsega 27 tiskovnih pol velikega formata, razmerje med tekstovnim delom in fotografijami je dva proti tri. Besedilo in fotografije tečejo vzporedno, oba dela pa skušata hkrati pokazati življenje in vlogo Edvarda Kardelja v posameznih obdobjih, s posebnim poudarkom na kontinuiteti njegove revolucionarne vizionarske teoretične misli. Uvodno besedilo je napisal predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Knjiga z več kot štiristo stranmi je razdeljena na 16 poglavij. Prva štiri zasledujejo Kardeljevo revolucionarno pot do V. državne konference ZKJ. naslednja štiri so posvečena Kardeljevi vlogi med NOB, zlasti njegovemu prispevku pri graditvi novih organov oblasti in mednarodni politiki. Drugi del sestavljajo poglavja, v katerih so obdelani dogodki in problemi, ki jih je Kardelj srečeval in reševal na svoj izviren način in med drugim prikazujejo čas informbiroja. izgradnjo nove oblasti, vprašanja kulture, socialistične politike v kmetijstvu, ustavne spremembe in seveda Kardeljev delež pri utemeljitvi politike neuvrščenosti. Sleherno poglavje ima tri tekstovne dele. četrti je slikovno gradivo. Uvaja krajši oris časovnega dogajanja in obravnavane tematike ter zanjo značilnega dela iz ustvarjalnega opusa Edvarda Kardelja. Ob tem tečejo izbrani citati iz Kardeljevih del. tretji element pa so odlomki iz del Kardeljevih sodobnikov, ki so pisali o njem. Rezultat naporov urednikov, sodelavcev, redakcije in grafičnih delavcev je izjemno bogata monografija, ki je v slovenski izdaji izšla v nakladi 10.000 izvodov, čez štirinajst dni bo sledila srbohrvaška izdaja v nakladi 20.000 izvodov. Pri tem velja posebej poudariti izjemno kratek rok, v katerem je bila izdelana. Novo na knjižnem trgu O liku komunista pred izidom, ali pa so v teh dneh že izšle, je več knjig. Domovina je ena je delo slovenskega izseljenca Jožeta Kožuha, ki ga je vojna zatekla kot učitelja v Naklem pri Kranju; bil je izseljen v Srbijo, nato pa je s skupino osirotelih otrok odpotoval v Bolgarijo. Vrednost njegovih spominov je v prikazovanju številnih drobnih, vsakdanjih tegob izseljenca, njegovega boja za obstanek ter goreče želje po vrnitvi v domači kraj. Prepričljivo tudi opisuje, kako se je ustvarjala pristna bratska vez med slovenskimi in srbskimi družinami. Knjiga Leta upanja in leta umiranja je nastala pod peresom Jerneja Primožiča. Opisuje svoje življenje, trpljenje in preizkušnje, prav tako usodo svojih tovarišev v železniških delavnicah v Mariboru in po- Pri Državni založbi Slovenije je v počastitev 60- letnice ZKJ izšla knjiga Josipa Broza- Tita O LIKU KOMUNISTA. Besedila je zbral in uredil Slobodan Radonjić, predgovor je napisal Stane Dolanc, slovensko izdajo je pripravil Franček Šafar. V knjigi je tematsko in kronološko zaokrožen izbor iz petdesetletnega nadvse bogatega Titovega ustvarjalnega opusa. Izbrani so njegovi najpomembnejši pogledi, misli, ocene, stališča, izjave in navodila o komunistu kot človeku, borcu, revolucionarju, graditelju in učitelju, skratka, o komunistu kot vsestranski, odkriti in premišljujoči osebnosti, ki se v revolucionarnem boju nenehno potrjuje. V okviru založbinega družboslovnega programa smo dobili še naslednje knjige: Izbor iz del Josipa Broza- Tita v petih knjigah in dve deli Edvarda Kardelja: O sistemu samoupravnega planiranja in Svobodno združeno delo. zneje na Dunaju, kamor so jih kot nezanesljive premestili nemški okupatorji. Pripoved Nežke Mlakar- Anuške Anči sloni na resničnih dogodkih in opisuje resnične osebe. V prvem delu pritegne oris socialnih razmer predvojnega delavstva v Tržiču, v drugem delu pa prerašča junakinja iz preprostega dekletca v sodelavko osvobodilnega gibanja, pozneje pa tudi v partizanko, ki pade v boju. Delo je namenjeno zlasti mlademu bralcu. Pogovori z rabljem je izredno zanimivo in edinstveno delo Kazimi-erza Moczarskega, ki je bil med obema vojnama novinar, med vojno pa se je pridružil antihitlerjevski konspiraciji. Po osvoboditvi Varšave in Poljske se je znašel v zaporih in prišel na svobodo šele 1956. leta z nastopom Gomulke. Naključje je naneslo, da je Moczarski v zaporu preživel skoro leto dni z nekdanjim nemškim generalom SS in policije Jurgenom Stroopom. To je le nekaj naslovov iz zanimi-' vega in bogatega knjižnega programa Založbe Borec. H. J. O L,AS 6.STRAN TOREK. 8. MAJA tfl! Bataljon se je zbral v Martinj vrhu Ob 35letnici ustanovitve V. bataljona VDV brigade so se borci spet zbrali pri Presečniku na Martinj vrhu. Na proslavi jih je pozdravil predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Martinj vrh Alojz Trdina, o pomenu in uspehih brigade pa je spregovoril generalpodpolkovnik JLA Branko Jerkič. V kultur nem programu so nastopili učenci osnovne šole Prešernove brigade iz Železnikov, godba na pihala Ljudske milice iz Ljubljane, igralec Prešernovega gledališča iz Kranja doza Kovačič in moški pevski zbor iz Železnikov — Foto-D. D. Za mlade ni počitka Maja načrtujejo mladinci iz jeseniške občine več lokalnih delovnih akcij ter številne športne in kulturne prireditve — Njihova najpomembnejša manifestacija bo pohod po partizanskih poteh na Pristavo, kjer bo 19. maja 1 osrednja občinska proslava ob letošnjih ? obletnicah družbenopolitičnih organizacij in } mesecu mladosti. nih tekmovanj. Eno prvih ho šta-fetni tek 11. maja. Med atletskimi tekmovanji je treba omeniti kros, ki bo 26. maja, med rekreacijskimi prireditvami pa kolesarjenje, ki ga bodo priredili v treh krajevnih skupnostih jeseniške občine. Športna srečanja bodo sklenili s tekmovanji med mladinci iz osnovnih organizacij v posameznih športnih panogah. Vse osnovne organizacije mladih bodo zlasti okrepile kulturno dejavnost. Poleg internih proslav pa bo tudi nekaj javnih prireditev. Ena od njih bo nastop cicibanov v jeseniškem gledališču, s katerim bodo najmlajši občani počastili mesec mladosti. Osrednja občinska proslava v počastitev 60. obletnice partije, skoja in sindikatov ter meseca mladosti pa bo 19. maja na Pristavi. To prireditev bodo ™ladi združili s tradicionalnim pohodom mladine, borcev, rezervnih vojaških starešin ter delovnih ljudi in občanov po partizanskih poteh. Manifestacije se bo predvidoma udeležilo prek tisoč pohodnikov, ki bodo z Jesenic in okolice krenili proti Pristavi v devetih pohodnih enotah: jeseniško bohinjskem odredu, bataljonu VOS, bataljonu Viktorja Kejžarja, bataljonu Jožeta Gregorčiča, bataljonu Ivanke Krničar, Cankarjevem bataljonu, Ježkovem odredu, Kokr-škem odredu in gorenjskem odredu. Med pohodniki bodo tudi mladi iz pobratene občine Trbovlje in predstavniki antifašistične organizacije z Dunaja. Pohod pa bo razen udeležbi na proslavi namenjen obujanju tradicij narodnoosvobodilne borbe. Mladinci bodo ob partizanskih obeležjih priredili krajše spominske svečanosti s kulturnim sporedom. S. Saje Jesenice — Tako kot za vse mlade bo tudi za mladino iz jeseniške občine letošnji maj, mesec mladosti, še posebno razgiban, saj lrt>do s povečano aktivnostjo proslavili pomembne obletnice svoje in drugih družbenopolitičnih organizacij. Velik del svojih sil bodo usmerili v nadaljevanje prostovoljnih delovnih akcij v občini. Le- te so pričeli že 1. aprila, na dan brigadirjev. Doslej je tri sobote sodelovalo v lokalnih delovnih akcijah blizu 450 brigadirjev. Mladi delavci in dijaki srednjih šol so na okrog šest kilometrov dolgem odseku ceste z Javornika na Javorniški rovt kopali in čistili obcestne jarke ter posi-pavali cesto. Podobne lokalne delovne akcije imajo v načrtu tudi maja. Tako bodo 12. maja, če bo vreme, urejali cesto na Srednji vrh nad Martuljkom. Akcijo bodo organizirali, enako kot prejšnje, v sodelovanju s samoupravno komunalno skupnostjo z Jesenic, ki mladincem daje na razpolago svojo tehniko, delavce in strokovno pomoč. V dogovoru s kmetijsko zemljiško skupnostjo občine Jesenice in pašno skupnostjo v krajevni skupnosti Hruška bodo 26. in 27. maja pripravili ikcijo, med katero bodo očistili pašnike na Hruščanski planini. Konec maja predvidevajo tudi čiščenje okolice izvira Save Dolinke v Zelencih pri Ratečah. V začetku junija pa bodo organizirali očiščevalno akcijo za najmlajše brigadirje, ki so se prijavili za letošnjo pionirsko- mladinsko delovno brigado v Istri. V sodelovanju z Zvezo telesno-kulturnih organizacij, šolskimi športnimi društvi in drugimi športnimi organizacijami bodo mladi iz jeseniške občine pripravili več Sport- Lepši dan je bil takrat. 5. maja. pred petintridesetimi leti. -ko so se pri Presečniku na Martini vrhu zbrali izbrani komunisti in skojevi i. določeni za posebne naloge. Bilo je sončno, toplo, in cvetelo je. da je bil breg ves bel . . . 186 jih je bilo. 184 borcev in dve soborki. Z vse Gorenjske so prišli. Najpogumnejši. najbolj smeli, drzni, mladi, neugnani. junaki, o katerih so med ljudstvom krožile prave legende. Z odlokom Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta 10. februarja 1944 se je Varnostno obveščevalna služba ukinila, ustanovil pa se je poseben oddelek za zaščito naroda pri SNOS ter njegov izvršilni organ Vojska državne varnosti, ali kratko VDV. V štiri čete in vode je bil razdeljen V. bataljon. Štab II. brigade je po posvetu s pokrajinskim komitejem partije za Gorenjsko in pred« stavniki pokrajinske komisije VOS za Gorenjsko imenoval vodstvo V. bataljona, katerega ožji štab so sestavljali komandant Anton Dežman — Tonček, komisar Janez Kalan — Kosec, namestnik komandanta Matija Suhadolnik — Luka in pomočnik komisarja Franc Beniger — Mihajlo. Kamniško-domžalska četa je obvladovala teren Kamnika in Domžal do Vodic, Kranjska od Vodic do Hrušice, Jeseniško-bohinjska zgornji konec savske doline in bohinjski kot. Škofjeloška pa Poljansko in Selško dolino ter teren do Medvod. Njihova prva naloga je bila uničevati belo gardo na Gorenjskem. Dobro oboroženi, v majhnih skupinah po pet do deset, so v hitrih premikih nizali akcijo za akcijo. Vosovske izkušnje so prenesli v svoje vrste. Njihova obveščevalna služba je bila hitra in zanesljiva, zato so bile njihove akcije tudi vedno učinkovite: če so na primer zvedeli, da se bo nemška ali belo-gardistična postojanka preselila v novo utrdbo — največkrat je bila to šola, cerkev, župnišče in podobno -so jih prehiteli in poslopja uničili preden je sovražniku uspel premik. Veletrgovina ŠPECERIJA Bled TOZD MALOPRODAJA Bled Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VEC KUHARIC I Pogoji: — poklicna gostinska šola, 3 leta delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Za gostinske delavce so samska stanovanja zagotovljena. Kandidati naj pošljejo svoje prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev do 22. maja 1979 na naslov Veletrgovina ŠPECERIJA Bled TOZD MALOPRODAJA Bled Kajuhova 3. Julija 1944 so na Banjški planoti in na Oblakovem vrhu: spet in spet si tu izborijo prost prehod na Primorsko. Potem do decembra spet vodijo akcijo za akcijo na Gorenjskem. Ko se je K »krški odred premaknil, jo bil levi breg Save praktično prazen in le J. četa V. bataljona VDV je tu zapolnila vrzel. Veliko je imela opraviti na Cerkljanskem, kjer je bila bela garda najbolj utrjena in zagrizena, pa v Predosijab. Šenčurju. Golicah . . . Decembra so spet na Primorskem, kjer imajo težke borbe na Banjški planoti, v Trnovskem gozdu. Huda zima je bila to. Potem je tel mesec brigada na Krasu. Od 1. aprila do pohoda na Trst tu skupaj z dvema jurišnima bataljonoma XXX. in XXXI. divizije zaustavljajo četnike, ki beže proti Italiji in hočejo uiti roki pravice pri nas. Nemci zahtevajo od njih. da drže ta teren pod Nanosom, v Vipavi, na Krasu, ker sami nimajo tu svojih sil. Vendar z njimi z lahkoto opravijo, ker imajo oporo v domačem prebivalstvu. Zavest primorskih ljudi je bila visoka in borcem so pomagali povsod kjer so mogla Borei sr t»* politično pripravljajo za Trst. Vk* bah za Trst skoraj nimajo žrtev, fc-del pa je komandant 4. čete Frm Iglic — Primož. Okrog sto borcev lege V. bataljona VDV brigade j> še živih in večina teh se je v g 5. maja, postrojilo pred svojim k* mandantom bataljona Matijem* hadolnikom - Luko pred Pu.nfti kovo domačijo na Martinj vrh«-T* je Aleksander Gruden - Sašo. dr* komisar bataljona. Niko šmaLJij mandir 3. čete. Ivan Rozman -vač, komandir 2. čete. Alfonz A«*đ — Savo. drugi komandir 2-ft» Slavko Kariž — Kvak, komisar 3.fr-te. Janko Burnik — Boris, kom** 4. čete. Stane Medvešček. drugi misar 2. čete. Metod StaroverskL. mestnik komandirja 3. čete. Puhar — Aci, obveščevalec 3 še in še borcev, vsak legenda zase Na Presečnikovi domačiji na Martini vrhu je ta dan komand« V. bataljona VDV brigade Mana Suhadolnik — Luka svojemu kfre darnemu bataljonu odkril sporno sko ploščo. D. Dole« Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj razpisuje prosta dela in naloge: V sekretariatu izvršnega sveta 1. REFERENTA ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI Pogoji: višja strokovna izobrazba pravne, upravne, organizacij ali ekonomske smeri dve leti delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo 2. TAJNICE V SEKRETARIATU IS Pogoji: srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne a ekonomske smeri ali gimnazijski maturant eno leto delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo V davčni upravi 3. DAVČNEGA IZVRŠITELJA Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravno-administrativne smeri ali gimanzijski maturant eno leto delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo V geodetski upravi 4 GEODETSKEGA RISARJA - ŠOFERJA Pogoji: nepopolna srednja šola tečaj tehniškega risanja šest mesecev delovnih izkušenj dvomesečno poskusno delo V oddelku za skupne službe 5 SNAŽILKE Pogoji: nekvalificirana delavka dvomesečno poskusno delo Za zgoraj navedena dela in naloge je delovno razmerje za nedolo&e čas s polno zaposlitvijo, razen za delovno mesto pod točko 5. kjer * delovno razmerje za določen čas s polno zaposlitvijo — za čas nadomeščanja delavke odsotne na porodniškem dopustu. Za vsa delovna mesta se zahteva moralnopolitična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna raa» merja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupiti*? občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. OB DNEVU ZMAGE - Boštetova mama »Tako so mi moj ata djali,« mi pravi ob bohinjskem prvem maju bohinjski Jošč,« če kdaj ne boš vedel kam. pri Boštet na Gorjušah trikrat na okno potrkaj. .. Boštetova mama! Duša je, duša . ..« Boštetova domačija na Spodnjih Gorjušah — danes je na njej spominska plošča, ker je bila tu konferenca jeseniškega okrožja SKOJ — je v tistih najtežjih dneh, ko so čez gozdove zarjoveli viharji, svetila preganjanim in trpečim kot topla, daljnja luč. A ne le zaradi nevsiljive domačnosti, ki jo je velikodušno ponujala, zato, ker so v njej živeli ljudje, ki so se zavedali svojih korenin. V njej je živela številna kmečka družina, ki ni nikdar klonila, ki je sredi krvavega vrenja zmogla toliko toplega sočutja in zavetja, kolikor ga le zmore človeško srce . . . Danes pet insedenideset letna Marjeta Str-gar - na Bohinjski Beli pri Krive je bila rojena — Boštetova mama, pripoveduje z ljubeznivo in preprosto zgovornost jo. s tako izpovedno iskrenostjo in čustveno dojemljivostjo, ki je lastna le ljudem dobrega srca. Njenim vnučkom se na široko odpirajo oči in usta, ko se mama spomni, kako je bilo v tistih letih, ko je bila hiša vsa leta vojne - »leta 1944 samo dva dni ni bilo nikogar, kar nekam čudno, prazno je bilo . . « - polna partizanov, raniencev. aktivistov. Skojevce* Kaj veš, kaj njeni vnučki danes najraje po-doživljajo, saj je tistih dogodkov toliko, da jih v pet jerbasov ne bi mogel stlačiti? Za polna, razburljiva, pretresljiva štiri leta jih je, za štiri leta, ko sta bila pri Boštet kurirska postaja in transportni vod. Kako je to moralo biti hrabro, korajžno, ko so vsi Boštetovi otroci prenašali pošto, apoteko, ko je hči Retka, sekretarka SKOJ imela dan na dan pO cel žehtnik partizanskih srajc in če so nepričakovano vstopili Nemci . . . Koliko kruha je Boštetova mama spekla za hosto. vsak večer so se oglasili partizani, lačni, prezebli, premočeni in če toplih nogavic ni bilo več. je Rezka kar svoje ponudila... Kako je moralo biti stra hotno tedaj, ko je gorel na Pokljuki Lovcev hotel in so nekateri partizani, ki HO se prebili, ponoči pritisnili na kljuko Boštetovc domačije. . . Pa doktor Hiibernik iz Kranja, ki ga ie Rezka, mlada in pogumna Skojevka. peljala mimo nomenjske postojanke in potem domov, da je nato v partizanski bolnici na Jelah m potem še drugod zdravil ranjene . Pa Tomaž Godec pa Pintarjev Loj/, pa Ivo lan pa vsi drugi so dobro poznali zavetje Boštetove In še... Ce God.ii. lačnemu in utrujenemu, ni mogla BoAtetOVa mama dati kruha, sem rjlU rkai en varžst cukra dala- . . . Ali pa se zdi zvedavim »čem vnodka nekaj grozno imenu nega, ko je mami dal na Bohinjski Beli njen brat prašiča za partizane in so prašička v milio zavezali m ga z vozom na GorjUŠ* peljali; Nemcem, ki so se vsedali na »lojtre«, m pri* o na pamet, kaj |e na vozu . Ali pa ne bi bilo še boli imenitno biti v koži Cirila. Boštetovega sina. ki se je devetletni sinukal zadaj za hišo med partizani pa je nepričakovano prišla hajka . Partizani so He umaknili v hosto. ( i rilček pa kar za njimi... Osem ur je bil p» tizan .. . Ko bodo vnučki bolj zrasli, bodo nekoč j* slutili, v kako silnih, nedopovedljivih chE»> nih stiskah je morala hiti Boštetova raaa* kadar je šla njena pogumna Rezka v dolin«'* kadar je ponoči na vrata potrkalo . . . K je moralo zastati srce, ko je drzni korak » napovedoval nemški škorenj... Kako jt moralo trpko zaboleti, ko so ubili Joža na in sta se njegova žena in hči sknva ' skednjih Boštetovi mami se v spominu rahlo zatrese glas in solza ji sili v oči. ko -*1 pripoveduje, kako se je Ažmanova hči ok la svoje mame, v grozi, v strahoti mr~^ mama, mama, smrt, smrt... Nihče ne bo nikdar mogel opisati p: Ijivih stisk in bojev ljudi, ki so se žrtu>^ Beseda bo le bolj ali manj slutnja o ter izmernem trpljenju, tudi tam. na Gorju**-" tudi in predvsem o pošteni in pokončn > štetovi mami. Zdi se ti, kot da ob hese*v** včasih malce postoji, da bi rada. da hi z r. ~ z borci še kdaj obudila spomin. A padli < pa so danes predaleč, da hi še našli pot d nega toplega zavetja ... Čeprav jih ni, je niso pozabili. N -v> pozabiti srca. ki je tako neizčrpno v svoji nosti in dobroti. Ne da se pozabiti Bost« mame, ki je v času. ko je bil svet kot r*v<' odprla visoko na Gorjušah svoja vraU »*• borcem, vsem partizanom in če kruha ne***j sedo in zavet je toplo jim je dala ... Darinka Sm* KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO 15.STRAN GLA J Na Bledu bodo obnovili in modernizirali notranje fftore Kazine. Delavci si prizadevajo, da bi z deli •««// še pred začetkom letošnje poletne turistične —v. - B. B. MLADI ISKRASI OCENILI DELO Kranj — Delo mladinske organizacije v SC Iskra sc je v obdobju od zadnje konference osnovne organizacije razširilo na sedem krožkov, in sicer: šolsko športno društvo, krožek obrambe in zaščite, prometni krožek, krožek OZN. marksistični krožek, krožek za zabavno dejavnost in literarni krožek. Na nedavni volilno-programski konferenci so se mladi dogovorili o nadaljnjih nalogah. Pestro delo bodo gojili še naprej, razširili bodo mladinske ure in uvedli oddelčne konference. Mlade bodo seznanjali s preobrazbo srednjega šolstva in se povezovali z delovnimi organizacijami. D. Papler KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO Največja lovska prireditev v počastitev 60-letnice KPJ *rvavec — Pri spodnji postaji afcik-e Krvavec je bila minulo nede-4J° ena največjih lovsko-športnih **Wtih prireditev, ki je bila posve-SO-letnici KPJ in dneva osvojitve, organizirala pa jo je Lovska ^nižina Cerklje na Gorenjskem ob *9em sončnem vremenu in odlični *Wnizaciji. Toliko udeležbe tekmo-**k*v. predvsem pa gledalcev, za Se ni bilo na nobeni tovrstni Teditvi pri nas. V svečanem delu Praznovanja je navzočim med dru-spregovoril tudi sekretar osnov-*»rganizaci je ZK Božo Janež. Tekmovanje, ki je bilo že 8. po **ti. je bilo tudi tokrat ekipno in ŠKamezno. v tekmovalnih discipli-^ina umetne golobe, v tarčo srnja-in v tarčo bežečega merjasca ter «ana. Vrstni red tekmovanja je naslednji-' ekipno — 1. mesto L D Ud in •■^t 612 točk od 750 možnih. Za njo * so s? uvrstile LD Jošt 568, LD »tovor 550, LD Domžale 548, LD 548 mani desetič, LD Mot-543, LD Pugled 534 manj desetič, U) Komenda 539, LD Pšata 532, taborska jama 516, LD Skale pri Velenju 478, LD Jezersko 465, LD Vodice 447 točk itd. Posamezno": s -mesto Stane Zupan st., LD Mot-*>* 224 točk od 250 možnih. Za njim P« »o se uvrstili Mitja Kersnik, LD Lukovica 222, Janez Markelj, LD Kovor 219, Janko Troha, LD Udin ^ 217. Ivo Zavrl, LD Jošt 217 ^nj desetič, Slavko Kern, LD Ko-^da 212, Ivan Tkalec, LD Pugled Franc Barbič, LD Šmarna gora Janez Marčun, Domžale 205 T«*k itd. v tekmovalni disciplini na izpa-^je pa je prepričljivo zmagal in ^°°il prvo nagrado Franc Barbič s Šmarne gore, na drugo mesto se je uvrstil Janko Troha LD Udin boršt in na tretje mesto Mitja Kersnik. LD Lukovica. Po tekmovanju so najboljšim podelili v trajno last pokale in plakete, diplome in kar 26 bogatih nagrad. Da je bilo tekmovanje na izredni ravni priča tudi podatek, da so si tekmovalci priborili kar 21 zlatih značk Lovske zveze Slovenije, 20 srebrnih in 14 bronastih. Razveseljivo je tudi, da se je tekmovanja udeležilo tudi 25 posameznikov, med katerimi je bilo zelo veliko mladih iz vrst pripravnikov. -an Odnos do živali zrcalo značaja Učenci osnovnih šol iz Slovenije pisali spise o na šem odnosu do živali -Obsodba mučenja Su - Nagrade tudi na Gorenjsko Kranj — Konec lanskega septembra je komisija Društva proti mučenju živali SRS razpisala nagradni natečaj in nanj pozvala učence slovenskih osnovnih šol, naj preskusijo znanje v pisanju nalog na temo »Odnos do živali — zrcalo tvojega značaja«. Nad 100 prispevkov je prejela ocenjevalna komisija Društva proti mučenju živali. Iz vseh izžareva ljubezen do živali, sočustvovanje z njihovim trpljenjem in obsodba tistih, še posebno odraslih, ki ^gnusno mučijo živali. Komisija je izbrala 15 najboljših nalog. Njihovi avtorji bodo prejeli knjižne nagrade, vsi udeleženci natečaja pa značko Društva proti mučenju živali SRS. Najboljšbs nalogo je po sodbi komisije napisala Irena Kavšek iz Artič. Sicer pa"imamo Gorenjci med petnajstimi izbranimi dobro zastopstvo. Tretjo nagrado prejme Livij Kocina, osnovna šola Staneta Žagarja iz Kranja, peto nagrado Karmen Mravlja, učenka osnovne šole Petra Kavčiča iz Škofje Loke, osmo jroPWfrP TVOVT PROSTORI AMD JESENICE - V bližini avtobusne 225 icej ~ Jnihu ieie streha na novi zgradbi AMD Jesenice. Gradbinec ^™J°^^£j^p„v na Javorniku gradi novo poslopje, ki bo ^x%^J^^^- ™ -Foto: F perdan Na podlagi 42. člena Statuta Naravnega zdravilišča TRIGLAV Mojstrana razpisna komisija objavlja razpis del in nalog INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA zdravilišča V poštev pridejo kandidati, ki polog / zakonom določenih pogojev izpolnjujejo še naslednje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo upravno-pravne. ekonomske organizacijske smeri. - da imajo najmanj 5 let prakse na vodumh ali sorodnih delih. - da so moralnopolitično neoporečni Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov. Naravno zdravilišče TRIGLAV Mojstrana - razpisna komisija. Savska c. 2. 64281 Mojstrana. OAzidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po seji zbora a^fovne skuprtosti zdravjlišča. * \ I- Roman Oštir, učenec osnovne šole Lucijana Seljaka iz Kranja, enajsto Damjan Pristov, učenec osnovne šole iz Gorij, dvanajsto Domen Slana, učenec osnovne šole Peter Kavčič Skofja Loka in štirinajsto Barbara Zupan, učenka osnovne šole Josipa Plemlja z Bleda. Društvo proti mučenju živali Slovenije bo ob letošnjem svetovnem dnevu varstva živali, 4. oktobru, ponovno razpisalo natečaj za pisanje nalog in že sedaj poziva osnovnošolce k sodelovanju. Društvo še posebej poudarja, da so lepe besede o nujnosti zaščite živali premalo. Pomembnejša so dejanja in naše ravnanje, da bo mučenja živali manj. .jk Ocenjevanje psov Kranj — Na letošnjem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju je bilo prvič zastopano tudi lovstvo. Gorenjski sejem in Gorenjska lovska zveza sta se dogovorila za organizacijo razstave in ocenjevanja lovskih psov, kar pa med sejmom ni bilo mogoče izvesti. Razstava in ocenjevanje lovskih psov je bilo zato v soboto, 5. maja. Lovci z Gorenjske in od drugod so pripeljali na sejem okrog 140 psov. Največ je bilo terierjev, ptičarjev, jazbečarjev, barvarjev, šarivcev in Jabradorcev. Strokovna komisija je ugotovila zadovoljive kvalitete živali. Na razstavi in ocenjevanju so tudi ugotovili, da pojav stekline zmanjšuje v zanimanje za rejo psov. Partizansko veselje na Kupljeniku Bohinjska Bela — Prikupno partizansko vasico Kupljenik nad Bohinjski Belo od leta 1945 dalje najbrž ni obiskalo toliko ljudi kot minule dni, ko je Bohinjska Bela praznovala svoj krajevni praznik. Pred dvema letoma so odkrili spominsko ploščo na Slamnikih, na hiši Matevža Blaža-Volfa, kjer so se sestajali predvojni komunisti. Letos pa so na Primaščevi hiši, kjer je bila leta 1941 partizanska obveščevalna točka, odkrili spominsko ploščo. Že zgodaj zjutraj je bila skromna makadamska cesta polna vozil v obe smeri, da bi pripeljali čimveč udeležencev do začetka slovenosti. Organizacija prireditve je bila odlična. Priznanje pa zasluži tudi Specerija Bled. ki je na dvorišču prireditve parkirala svoj veliki dostavni kamion in je poskrbela za okrepčila in tudi vojašnica iz Bohinjske Bele. ki je delila odličen pasulj. Bilo je veliko <- prisrčnega veselja, tovariškega obujanja spominov. Zato je marsikdo ostal na prireditvi dlje kot je nameraval. ... Danes so takšne prireditve partizanskih mitingov še toliko bolj pomembne, saj sc po mnogih letjtyipt enfm kraju srečamo mnogi. . ki, se _ sicer srečujem« le redko.- V -. > Aloj/ii Vovk NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč (15. zapis) Rova — nenavadno krajevno ime! Ni pa osamljeno. Poleg teh pri Radomljah, imajo Rova tudi pri Litiji. Zadnjič sproženo domnevo, da je utegnil France Levstik imeti v mislih radomeljska Rova pri Kolovcu, ko je pisal nenavadno lepo epsko pesem Živopisec in Marija. — Zanimiva hribovska cesta veže Kersnikovo Brdo z Rovami (prek Rafolč in Žice) — tudi to štejem v oporo domnevi, da si je Levstik prav ta kraj izbral za osnovo svoji pesmi, ki začenja: V Rovih cerkev so zidali... Ko so tesarji, zidarji in kamenarji svoje delo opravili Se je drugi mož prišel, velik je klobuk imel, mlad je bil, kodravih las, širopleč, tenak čez pas. Mož je poslikaval kupolo, ko se zgodi nesreča Zahrešči pod njim deska in prelomi se prhka, z odra pade ropotaje, oder se za njo zamaje. Les je grmel, hram bobnel, živopisec obledel. • •o Jedva se je sam ujel z desno kljuke oprijel. Tam je visel dolu v grob, milo se ozrl na strop, kjer Devica je klečala. Alpinistične novice V STENAH PAKLENICE Bliža se vsakoletni alpinistični tabor v Paklenici, ki pomeni resno preizkušnjo plezanja v kopni skali. Izredno navpična stena Anić Kuka nudi veliko motnosti težkega plezanja. Poleg tega je tudi veliko lažjih smeri, ki so zelo pripravne za uvajanje tistih, ki s plezanjem iele pričenjajo. Od 6. do 8.4.1979 sta se v teh stenah mudila Matjaž Ivnik in Iztok Tomazin. V petek popoldan sta opravila verjetno prvo prosto ponovitev Zgrešene smeri v Visoki glavici. Prejsna ocena te smeri je bila V + A2, njuna ocena pa je: najtežje mesto V, ostalo do IV + . Ponoči je padal celo sneg, slabo vreme je bilo tudi v soboto dopoldan. Popoldan sta preplezala Raz Malega kladiva in opravila prosto ponovitev smeri Karabore. Ocenila sta s V + . V nedeljo sta splezala se nekaj smeri v Visoki glavici in Maniti peči. IZPITI ZA ALPINISTIČNE INŠTRUKTORJE Podkomisija za vzgojo KA PZ8 razpisuje redne letne izpite za alpinistične inštruktorje, ki bodo v drugi polovici maja. Pogoji so: starost najmanj 19 let, vsaj eno leto stala po alpinističnem izpitu, vsaj 46 vzponov in aktivno sodelovanje pri vzgoji v AO in PD. Priporočajo, da se prijavijo kandidati iz vseh AO, predvsem iz tistih, ki vzgojnega kadra še nimajo. Kandidati naj izpolnijo obrazec KARTOTEKA KANDIDATOV ZA ALPINISTIČNE INŠTRUKTORJE ter prilože priporočilo domačega PD in seznam vseh vzponov, potrjenih od AO (na obrazcu PREGLED OPRAVLJENIH TUR). Izpitni program obsega Program alpinistične iole, ki je bil objavljen v Skriptah za alpinistično vzgojo PZS 1976 in bo v prečiščeni obliki izšel v priročniku Alpinistična vzgoja (v tisku). O nadaljnjih podrobnostih bo vsak prijavljeni obveščen tudi pismeno. TOMO ČESEN J ubilej sodelavca Kranj — Preteklo sred« je praznoval 50-letni življenjski jubilej delavci časopisnega podjetja Glas. fotoreporter Franc Perdan. Nad 231el je že član našega delovnega kolektiva in vsa ta leta je fotografski aparat njegov sprcmljevaječ. Poznajo ga nas^brahM in števi-lni drugi^prehi-jValcijGorerijske. £at'o\tudi vjijiho-vem iiiienii Francetu.'Terdariur. Če^. stit ke za živ Ijeniski ilibilej! Znamenit portal gradu Čemšenika nad Dobom. In zdaj pride za pobožnega slikarja čudežna pomoč: Marija s slike iztegne roko in podrži slikarja, dokler ne pridejo ljudje na pomoč. No, legenda je lepa, četudi zgodba ni mogla biti resnična .. . Na Rovih (ali tudi: na Rovah) sem ustavil korak predvsem zaradi misli na Frana Levstika. Je pa vasica tudi sicer prav zanimiva: okrog stare cerkvice, zgrajene že pred letom 1511, so po bregeh in doleh razpostavljene domačije na nadmorski višini 335 m—380 m. Največ hiš pa se v današnjem času zvrsti ob potoku Rovščici, saj je vas po osvoboditvi močno zaživela in velja kot prijetno izletišče. Pravih kmetov je v vasi le še malo, večinoma hodijo na delo v tovarne na Količevem, na Viru in v Jaršah. — Šolo, seve zasilno, so imeli Rovljani že leta 1837. V vojni požgana šola (1944) ima sedaj lepo obnovljeno poslopje za prve štiri razrede osnovne šole. Med vojno so krajani oskrbovali partizanske ranjence kar v svojih domovih, dokler ni bila novembra 1943 urejena pri studencu kraj Rov-ščice podzemeljska bolnišnica. HOMEC - HOLMEC Sleherni, ki ga pot vodi od Domžal proti Kamniku, skoro ostrmi nad lepim prizorom: vrh koničastega osamelega griča še bolj koničast zvonik stare romanske cerkvice! Okrog homške cerkvice je stal nekoč »turški« tabor. Za sedanji zvonik, ki stoji sam zase, menijo, da je bil obrambni stolp v sklopu taborskega obzidja. Tudi o Homškem gradu, ki je domnevno stal blizu cerkve, vć sicer nekoliko negotovo izročilo povedati, da je v njem gospodaril Markrad Homški že leta 1238. Vas sama se širi pod gričem s cerkvijo, hiše stoje v lepem stavbnem redu. Kmetov pa tu skoro ni več. Vse njivske in travniške površine oskrbuje veliko podjetje Emona. Večina vaščanov (Homčanov je kar blizu 350!) dela v dveh mlinih ter v tovarnah v Jaršah, Preserju, Kamniku in na Duplici. Pomembno so uredili na Homcu šolstvo: redna osnovna šola je odstopila svojo stavbo osemrazredni šoli za duševno prizadete otroke iz občin Kamnik in Domžale. SKRPINOV GRAD No. spet tako nenavadno ime za stavbo, ki so jo graščaki Lam-bergi namenili za homškega duhovnika. Danes vidimo lahko le še ohranjeno klet tega »gradu«, ki je stal v podnožju griča med Homcem in Nožicami. — Na Homcu so odkrili sledove predmetov iz halštatske dobe. V bližini Homca so bili leta 1528 potolčeni Turki, dne 18. septembra 1813 pa so bili v beg pognani Francozi. Seveda so morali partizani med drugo svetovno vojno marsikatero stavbo onesposobiti, da se ne bi v njej vgnezdil okupator s svojimi hlapci. Tako je bil požgan občinski urad, šola, prosvetni dom. župnišče in železniška postaja. — Na ta čas žrtev in odrekanj spominja kar več pomnikov: pri jezu Kamniške Bistrice za Homškim hribom je vzidana spominska plošča Petru Bolku in Viktorju Prosenu; na pročelju šole je vzidana plošča v spomin na tri padle pionirje: Olgi Avbelj, Karlu Humarju in Ivanu Kepicu. Na gasilskem domu je vzidana spominska plošča petim padlim gasilcern. Na pokopališču je prvotni-grob petih padlih bbrcAv označen 's^ posebno spominsko ploščo. OLAS16.STRAN. TOREK. 8. MAJA Po poteh partizanske Ljubljane Jutri tekmovalni del LJUBLJANA - Mesto heroj, slovenska metropola je vsa v pričakovanju triindvajsetih prireditev Po poteh partizanske Ljubljane. Jutri, na dan zmage, bo po ljubljanskih ulicah tekmovalni del teh prireditev. Prireditev je letos posvečena visokim parijskim jubilejem. Čeprav so svoj pohod imeli že pionirji in pionirke ljubljanskih osnovnih šol, po poteh okupirane Ljubljane jih je hodilo nad 30.000, je za jutri, ko se bodo v tekmovalni del prvi vključili kolesarji, ki bodo nastopili na Kriteriju prijateljstva vse pripravljeno. Vsi udeleženci letošnje dirke Alpe Adria bodo na dan zmage že v Ljubljani. Prijave za jutrišnji tekmovalni del in za množične pohode 12. maja prihajaio vsak dan. Po predvidevanjih bo jutri ob 18.50 v Štafeti zmage ter Štafeti bratstva in enotnosti ter nato ob 20. uri v Teku prijateljstva teklo nad tisoče tekačev. Samo za Tek prijateljstva seje prijavilo nad dvaintrideset štafet domačih in tujih mestnih reprezentanc. Množični pohodi so na sporedu 12. maja. Skupaj s tekmovalnim delom in pohodi se je doslej prijavilo že nad trideset tisoč udeležencev. V soboto, ko so na sporedu množični pohodi, bodo moški imeli petindvajset kilometrov dolgo progo, ženske pa osem. V ta del se bodo vključili tudi udeleženci RTV akcije Korenina in Kaveljc. Posebnost teh dveh pohodov je, da bodo prijave sprejemali še na dan prireditve. Računajoč s temi se bo letošnjih prireditev Po poteh partizanske Ljubljane udeležilo nad sedemdeset tisoč tekmovalcev in pohod-nikov. -dh Streljanje Najboljši strelci in strelke Elana Plavanje RADOVMICA — V okviru programa rekreativnih športnih iger radovljiških sindikatov je bilo zadnjo nedeljo aprila letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Tekmovanje, ki je bilo v dvorani osnovne šole v Boh. Bistrici, na katerem je nastopilo 66 žensk in 225 moških ali skupaj 291 strelcev iz 41 odsnovnih org. zveze sindikata, je pod pokroviteljstvom OSZS Radovljica organizirala ZTKO Radovljica, izvedla pa Strelska družina Boh. Bistrica. Tekmovalci in tekmovalke so bili razdeljeni v dva starostna razreda. V ekipnem delu tekmovanja so bili najboljši ćlani in članice sindikata tovarne Elan iz Begunj, ki so osvojili prva mesta v moški, ženski in skupni uvrstitvi. Med posamezniki pa posebno pohvalo zasluzi Darja Starina iz Kemične tovarne Podnart, ki je pri ženskah letos osvojila občinski naslov ze tretjič zapored. Z doseženim rezultatom pa bi tudi med moškimi zasedla odlično četrto mesto. Rezultati: ŽENSKE DO 40 LET: 1. Stariha Darja (Kemična Podnart) 166 krogov, t. Podlipec Malči (Elan Begunje) 141 krogov, 3. Sifrer Ana (LIP Bled) 137 krogov, 4. .Jesenšek Vera (Elan Begunje) 137 krogov, 5. Vahčič Mija (Vezenine Bled) 136 krogov; ŽENSKE NAD 40 LET: 1. Gantar Ana (Vezenine Bled) 126 krogov, 2. Amhrožič Pavla (Vezenine Bled) 118 krogov, 3. Odar Vera (Veriga Lesce) 109 krogov, 4. Finžgar Anica (Iskra Lipnica) 104 kroge, S. Slibar Ivanka (Vezenine Bled) 85 krogov; MOŠKI NAD 40 LET: 1. Gros Leopold (LIP Bled) 160 krogov. 2. Mencinger Oton (Elan Begunje) 158 krogov. 3. Vidic Miha (Veriga Lesce) 155 krogov, 4. Lampe Albin (Veriga Lesce) 144 krogov, 5. Zaje Slavko (Iskra Otoče) 143 krogov; MOŠKI DO 40 LET: 1. Bešter Stane (Iskra Lipnica) 177 krogov, 2. Pangerc Ve-ster (Elan Begunje) 175 krogov, 3. Lotrič Franc (Veriga Lesce) 173 krogov, 4. Horvat Jože (Elan Begunje) 160 krogov, 5. Stare Andrej (Elmont Bled) 159 krogov; EKIPNO ŽENSKE: 1. Elan Begunje 400 krogov, 2. Vezenine Bled 396 krogov, 3. LIP Bled 391 krogov, 4. Kemična Podnart 342 krogov, 5. Iskra Lipnica 323 krogov; EKIPNO MOŠKI: 1. Elan Begunje 794 krogov. 2. Veriga Lesce 788 krogov, 3. LIP Bled 725 krogov, 4. Iskra Otoče 721 krogov, 5. GG Bled 718 krogov; EKIPNO SKUPAJ: 1. Elan Begunje 216 točk, 2. Veriga Lesce 156 točk, 3. Vezenine Bled 143 točk, 4. LIP Bled 125 točk, 5. Iskra Lipnica 82 točk. itd. V M Nogomet Začetek sezone SKOFJA LOKA - Sestal se je strokovni svet za nogomet pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Škofje Loke. Pregledal je zadnje priprave na začetek tekmovanja v občinskih ligah, v katerih bodo sodelovali člani in pionirji, ter tekmovanj v malem nogometu. Program se bo odvijal tako kot v preteklih sezonah, na novo pa hodo vključeni mladinci. Skofjcločani imajo Sest novih nogometnih sodnikov. Ti bodo v precejšnji meri izpopolnili vrzel iz preteklih let. V članski občinski ligi hodo razen jesenskega prvaka Gorenje vasi igrali Alples, Vlpina. Tehnik. Kondor B, Polet A, Polet B in Kondor A. V pionirski ligi pa razen lesenskega prvaka LTH se Alples, Kondor. Polet, Alpimi. Rctcčc in Gorenja vas. -I Starman Namizni tenis Večja množičnost Skofja loka - v škofjeloški občini se zaključujejo glavna spomladanska na-miznoteniška tekmovanja. Velik napredek je bil dosežen pri množičnosti, saj je skupno na vseh tekmovanjih sodelovalo nad 500 igralcev namiznega tenisa. Organizator glavnih tekmovanj je bil Kondor z Go-dešiča, z namiznim tenisom pa so se začeli aktivneje udejstvovati tudi pri Sv. Duhu, v Gaberku, Žireh, Železnikih in v še nekaterih vaseh. Glavni problemi so pomanjkanje ustreznih igralnih prostorov in strokovnega ter vaditeljskega kadra. V škofjeloški občini ga nameravajo izšolati, to pa ho nova vzpodbuda razvoju namiznega tenisa. Za zaključek sezone je Kondor organiziral finale občinske lige v namiznem tenisu. Sodelovale sta po dve ekipi i/, treh skupin in sicer Gaherk, Graparji, Gorenjska predilnica, prvo moštvo Kondorja, LTH in druga ekipa Kondorja. Razveseljiva je pomoč OBŽTK Skofja Loka, ki je bila pokrovitelj vseh večjih tekmovanj. S tem je veliko prispevala k razvoju tega športa. Končana je občinska članska namizno-teniska ligu. V finalu je Kondor B v postavi Sušnik, Bertoncelj in Starman premagal Gaherk. Igralci Kondorja so tako že desetič zapored občinski rl.m-.ki prvaki. Zmagal je Kondor B pred Gaherkom. Sledijo pa LTH, Kondor C, Gorenjska predilnica in Graparji. ■I. Si,u m.m Borut še naprej na najdaljši progi KRANJ — Že nekaj časa športne strani slovenskih in jugoslovanskih Časnikov prinašajo vesti, da se bo najboljši jugoslovanski plavalec Kranjčan Borut Petrič poslovil od svoje discipline 1500 m kravi. To disciplino naj hi plaval le še na domačih prvenstvih in na mednarodnih mitingih. Za olimpijske igre v Moskvi pa naj hi poizkušal v drugih disciplinah osvojiti najboljša mesta. Nespametno bi po naše bilo, da bi Borut zapustil 1500 m kravi. Moški plavalni maraton ga je pripeljal v svetovni vrh. V tej disciplini ima bron z evropskega prvenstva, lani pa je na svetovnem prvenstvu v Berlinu bil drugi najhitrejši na 1500 m kravi. »Res je,« je dejal Borut, »da sem razmišljal, da na olimpijskih igrah ne bi nastopil na 1500 m kravi. Toda, to so bila samo razmišljanja. Nikoli pa nisem pomislil, da bi prenehal nastopati v tej moji standardni disciplini. Pišejo res vse mogoče. V Moskvi bom plaval 200, 400 in 1500 m kravi!« Petrič je v zimski sezoni dosegel nekaj imenitnih rezultatov na krajših progah. Že se pripravlja na letošnjo letno sezono, ki je prcdolimpijska. V menarodni plavalni druščini se bo prvič pomeril že sredi maja v Avstriji. Tu bo poleg ostalih klubskih kolegov in kolegic nastopil na močnem mednarodnem mitingu. Sicer pa trenira dvakrat dnevno po ustaljenem načrtu: šestnajst kilometrov na dan. Ta sezona naj hi bila prehodna. Bila naj bi počitek pred sezono v olimpijskem letu. V letu 1980 bi spet treniral s polno paro. Borut ho letos nastopil na balkanskem prvenstvu. Glavni cilj sezone so mu Mediteranske igre v Splitu. Nekaj se govori, da bi moška jugoslovanska plavalna vrsta nastopila v B skupini evropskegii pokala in da hi Borut nastopil tudi za reprezentanco Evrope na .svetovnem pokalu v Tokiu. N.i olimpiadi v Moskvi naj hi na 1500 metnu kravi v finalu /a olimpijsko zlato, srebro in bron obračunavali reprezentant SZ Vladimir Saljnikov, Američan Brian Goodcll ter Jugoslovan Borut Petrič. Za olimpijsku odličja pa naj bi se vmešal še kak Avstralec in morda tudi Američan Jessi Vassalo. Vendar je težko reči, da bi Vassalo presedlal na najdaljšo moško progo. Največ možnosti bi po letošnjih zimskih rezultatih dali Saljniku. Ta je to sezono pokazal največ in postavil tudi svetovni rekord na 800 m kravi z odličnim časom 7:56,49. Proslavljeni as Goodell, zmagovalec olimpijskega obračuna iz Montrcala na 1500 m kravi, spet plava kot v najboljših dneh. To zimo je Goodell plaval na 400 metrov kravi že 3:51. Tudi Borut je naredil korak naprej. Na krajših progah je postal hitrejši. To pa je že obet in zelena luč za čimboljši rezultat na 1500 metrov v Moskvi. I) Htiinei r Svetovno prvenstvo v motokrosu Tržič '79 Borut Petrič bo še vedno plaval in nastopal v »svoji« disciplini na 1500ni kravi. Po osvojenem evropskem mladinskem naslovu v tej disciplini ter bronasti kolajni na članskem prvenstvu v Berlinu bo tudi na olimpijskih igrah leta 1980 v Moskvi eden od kandidatov za odličja. Kolesarstvo Ropret spet preseneča MEDNARODNI IV DO TVRNIH NA dKSKSlV.MI - .Judu sekcuu IVI) Parti:an desetine je pritrdila mednarodni furnir i nidu i porastitri 7.5. obletnice prvega telovadnega društva na deseitivah m /.> ohletniee tthsto IO judo srhrtjr. Razen domačinov ho nastopih /ujmsti i: Trt risa t ltalin, aischofshofna t; Avstriji m Triglava iz Kranja. Xu/us/>ršnr/ši ko bili ha h inni i tff i finalu premagali domačim-, .trs////. / p,, Kran/čnn, /o na/bo/i šega/< bil proglašen -leseničan Cuftitir - ■/ Huhič KRANJ — Pred prvo letošnjo pomembnejšo mednarodno preizkušnjo — dirko Alpe-Adria, ki se je začela včeraj v Portorožu, so se kolesarji kranjske Save udeležili dveh zahtevnih tekmovanj v Zahodni Nemčiji. Na pot so odpotovali člani Ropret, Udovič, Cuderman, Pečnik in Rakuš ter mladinci- Kurent, medtem ko je Frelih v državni reprezentanci tekmoval na šestdnevni etapni dirki po Italiji. Naši kolesarji so v ZRN vozili najprej V Gelsenkirchnu na 90 kilometrov dolgi krožni progi. Skupni je nastopilo okrog 110 tekmovalcev z Nizozemske, CSSR, Danske, ZRN in Jugoslavije. Najmočnejša je bila češkoslovaška ekipa, saj so v njej sodelovali svetovni prvak Tkach in prvaka v parih Vimazal in Vackal. Kljub temu je zmagal Nizozemec Rihhers s časom 1:59.22. Kegljanje Veriga in Iskra RADOVLJICA - Konec aprila se je na kegljišču RIKLI na Bledu končalo letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju borbenih partij. Tekmovanje, ki sodi v okvir športno rekreativnih iger radovljiških sindikatov, sta pod pokroviteljstvom OSZS Radovljica organizirala ZTKO Radovljica in Kegljaški klub Bled in je trajalo ves mesec. Na tekmovanju je nastopilo 24 ženskih in 52 moških ekip ali skupaj 581 članov sindikata i/ 61 osn. nr|{. zveze sindikatov, Nedvomno nam tako številna udclo/lia kaže, da je med zaposlenimi za tovrstno rekreacijo velik interes, pa če ravno so glede nu maloštevilna in kvalitetno slaba kegljišča prav /a kegljanje v občini zelo slabi pogoji Zato bodo morali verjetno odgovorni dejavniki za šport in rekreacijo v radovljiški občini čim prej poiskati možnosti za izgradnjo pravega športnega kegljišča. Čeprav seje tekmovanje odvijalo nn dvosteznem kegljišču, ki ne ustreza normalnim pogojem kegljanja borbenih partij, so hile borbe /animive. kegljanje nekaterih ekip pa zelo kvalitetno: Rezultati; FKIPNO ŽENSKE: I. Iskra Lipnica I. 519 podrtih kegljev. 2. Elnn Begunje 500 kegljev. 3. Iskra Otoče I. 177 kegljev. I. LIP Bled I III kegljev. .V Iskri! Otoče II. 135 kegljev. EKIPNO MOŠKI I Veriga Lesce II. 999 kegljev. 2 III I' U led I 965 kegljev. 3. Klan Begunje I. »16 kegljev. I. Društvo upokoj. Kad. 906 kegljev. 5. Kimoni »led 896 kegljev, itd. EKIPNO SKITAJ: I. Klan Begunje 1«»() točk. 2. Veriga fcesec Htt točk. 3. Iskra l.ipniia t>."> točk. I. Društvo upokoj. Rad. -*>l točk. S, Iskra Oločc 17 točk itd. \ \l Prvaka Alples in Jelovica SKOFJA LOKA - V škofjeloški ob. .m si' je končala kcgljaskii liga za članice "> člane. I'dele* ha je bila reki ških odličen drugi pa je bil z istim rezultatom Bojan Ropret. Drugi Kranjčani so se uvrstili takole: 13. 1'dovič, 30. Cuderman in 40. Pečnik, Rakuš pa ji' zaradi okvare kolesa moral odstopiti V Gelsenkirchnu so tekmovali tudi mladinci. Na 36 kilometrov dolgi progi se je Stane Kurent uvrstil na solidno 12. mesto. Savčani so 1. maja nastopili še na dirki v Riittgenu. Si>delovalo je 130 kolesarjev iz istih držav kot na prvi, zraven pa še Belgijci. Vsi naši so pripeljali v cilj 100 kilometrov dolge poti s prvo skupino, vendar pa se nihče ni uvrstil do 15. mesta. Nn etapni mednarodni dirki po Italiji, na kateri je, kot že rečeno, za jugoslovansko reprezentanco vozil tudi Kranjčan Drago Frelih, je sodelovalo 108 kolesarjev iz 18 držav. Konkurenca je bila izredna. V sovjetski ekipi so na primer nastopili vsi najboljši s Pickusom na čelu. Pobrali so vseh šest etapnih zmag in hili ni premagljivi tudi v končnem seštevku. Zmagovalce dirke ji' bil lanski zmagovalec Toura Suho-roščenkov. Od Jugoslovanov je bil najboljši Colig na 33. meslu. ki je bil v etapah dvakrat 11. in enkrat I. Omeniti velja tudi 4. mesto Borov ičanina v najtežji etapi. Ekipno so bili naši 15. Ekipo kranjske Save na mednarodni dirki Alpe-Adria zastopajo Ropret, 1'dovič, Cuderman, Pečnik in Rakuš, Frelih pa sije pridružil državni reprezentanci na najtežji amaterski etapni dirki na svetu, dirki miru Varšav a - Berlin - Praga. II b lov ran Svetovna elita v Podljubelju TR2IČ - Tržiški avtomotr delavci se zavzeto pripravljaj« na 24. junij. Ta dan bo namreč na znani motokros progi ■ Podljubelju dirka za svetovno prvenstvo v kategoriji do 125 ccm. Priprave tečejo po načrtu, saj se Tržičani zavedajo da ne smejo izgubiti ugleda, ki so ga dobili ie pri organizaciji dosedanjih šestih svetovnih prvenstev ter na ostalih mednarodnih motokros prireditvah. Sedmič bodo Podljubelju brneli stroji. Nedelja, 24. junija ob 14. uri, je torej dan, ko * bodo najboljši motokrosisu na svetu v kategoriji do 125 ccm spet potegovali za točke i svetovnem prvenstvu, tv pričakujejo bodo nastopili najboljši. Na startu se bo zbrala svetovna motokros elita v tej tegoriji. Tržičani so pre čani, da bodo dobili vse ti ki se bodo borili za naj bo mesta v kategoriji do 125 e. Organizatorji so že stopili stik s svetovnim prvakom letu 1978 Japoncem Wata bejem ter zmagovalcem p letošnje dirke za svetova« prvenstvo v Launsdorfu Har-ryjem Evertsom iz Belgije. Everts je namreč presedlal ii razreda 250 na 125 ccm in vozi na japonskem stroju Suzuki Nastopilo bo štirideset najboljših tekmovalcev na svetu. Med njimi bo tudi Tržičan Branko Mežnar, ki je bil na prvi dirki v Launsdorfu enaindvajseti. Na prvi dirki je zmag a Belgijec pred Japoncem W«ta-nabejem ter Lernerjem ix Avstrije, četrti pa je bil Italija* | Rinaldi. -dh Kros v Stražišču uspel Preteklo nedeljo je bilo poi<- pr- J KRANJ Pred dnev i se je v \ seh slov enskih košarkarskih ligah končal« mov anje zn naslov republiškega prv aka v moški in ženski ligi. medlem ko na k' kariee Alpine i/ Zirov. ki so nastopale v prvi /vezni ligi, že prej končale svciL v rnslvo. Republiški moški naslov še ni oddan Za prv aka se lw>sta v tretji tekmi p«>n, srečala mariborski Branik in ljubljanska Jezica. Ti dve moštvi sla v slovenski' per ligi končali prvenstvo v -mrtvem teku. Kdo bo prihodnjo se/ono n JI* drugi /v e/ni ligi ali pa celo v prv i B košarkarski ligi. bo kmalu znano. V mošlTj venski super ligi so nastopali tudi košarkarji kranjskega Triglava. Že pr,d si*« v tej ligi je bil njihov trener Peter Brumen prijetno presenečen, da se j«, kranjska košarkarska v rsla sploh uvrstila v /uključile boje. Ze pred sta rt ona ligi no si Iriglnv am /adali naloge, da se bodo uv rslili od petega do osmega mr>)|l 5* mesla pa prinašajo v naslednji se/oni tudi boljši položaj v predtekmovanju. Trtaiav bo tako s sedmim mestom eden od nosilcev skupine, ki se bo v košarkarski s*-««« M0 borila /a dve mesti v super ligi. Načrtovani cilj so dosegli. Vendar hi ni lahko bolje u \ rščeni. Njihov o /nanje in kv aliteta njihove igre sta na laki v išini. , bi bili lahko letrli. ee ne eelo tretji V super ligi so mladi igralci Triglav a pokazali manj kot smo pričakovali. Igrali sicer niso slabo, v njihovi hitri igri p« j,. aj|ta ^ pri in napak. da bi lahko dosegi i v ei kol so. V borbo za prv aka so prinesli d v t ki. V nildaljev an ju borb pa so jih iztržili manj. Domu so izgubili preveč drn^»,K točk Ko je že kii/nlo da bodo premagovali nasprotnike, so vedno v finišu teka*.-p*. pokazal relo igro. Doma in .... tujem so premagoval, nasprotnike, ki s.. Wlhwal li a I a h k i. /mag« • le skodl. ie. da se niso mogli uvrnllll v /akl.UČSe bo,e ,. prvak. Bili hi »ra a osvežil, v za super lig... Jesen,, an, n.so pokazal. dos„. fo ,e tm4. h. prav a osv,/.,.,-. ,~ --r- - • - Kranjčani V /enski rapubl.ški h«i ra/umltivo ...,.op,,..l..l. i n - ..... pričakoval.. Kes ,., da so v ;:fi:;ll;;;::;;i:.":;;::1:1,/,n........,............*.....,>.-......, ....................................^.....••••.............i-...... Ki.ren.sk.. košarka s,- bolj napredovala RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju SKOFJA LOKA, Kidričeva 66 Na podlagi sklepa komisije za oceno del m nalog Rudnik urana Zirov-«rvrh v ustanavljanju objavlja <*tas za sklenitev delovnih razmerij z naslednjimi novimi delavci, za nedoločen čas. s polnim delovnim časom: 1 RUDARSKI NADZORNIK - 4 delavci za opravljanje dela: nadzor jamskih delovišč (stalno delo v jami triizmensko delo) Pogoji: rudarski tehnik ali nadzornik s strokovnim izpitom. 2 RUDARSKI TEHNIK - 1 delavec za opravljanje dela: priprava obratovne dokumentacije (stalno delo v jami) Pogoji: zaželena praksa v rudarstvu t RUDAR - 8 delavcev za opravljanje dela: podgra jeva nje. vzdrževanje cestišč, servisiranje jame. rudarska pomožna dela (stalno delo v jami. triizmensko delo) Pogoji: rudarska kvalifikacija oziroma (i mesecev izkušenj pri delu v jami zaželen vozniški izpit B oziroma F kategorije. 4 RUDAR - VOZNIK JAMSKE MEHANIZACIJE -12 delavcev za opravljanje dela: vožnja jamskih nakladalnikov in jamskih kamionov (stalno delo v jami, triizmensko delo) Pogoji: kvalifikacije: opravljanje s težko mehanizacijo, šofer, rudar, vozniški izpit B kategorije zaželena praksa s težkimi nakladalniki & STROJNI TEHNIK - 1 delavec za opravljanje dela: specializirano vzdrževanje (občasno delo v jami) Pogoji: obvezne izkušnje kot avtomehanik, pasivno znanje tujega jezika 1 MEHANIK - 2 delavca za opravljanje dela: vzdrževanje jamskih vozil (občasno delo v jami, triizmensko delo) Pogoji: poklicna šola avtomehanikarske smeri, 2 leti delovnih izkušenj v stroki % AVTOELEKTRICAR - 1 delavec za opravljanje dela: vzdrževanje jamskih vozil (občasno delo v jami, triizmensko delo) Pogoji: poklicna šola. 2 leti delovnih izkušenj * KLJUČAVNIČAR - 2 delavca za opravljanje ključavničarskih, kovaških in varilskih del (občasno delo v jami, triizmensko delo) Pogoji: poklicna šola, 2 leti delovnih izkušenj v stroki 9 ELEKTRIČAR - 2 delavca za opravljanje elektromontažnih in elektrovzdrževalnih del (občasno delo v jami. triizmensko delo) Pogoji: poklicna šola, 2 leti delovnih izkušenj v stroki 10 ŠIVILJA - 1 delavec za opravljanje dela: vzdrževanje delovnih oblek II. OBRATOVNI SKLADIŠČNIK - 1 delavec za delo v obratovnem skladišču (deljen delovni čas) Pogoji: 2 leti delovnih izkušenj 12 POMOŽNI DELAVEC - 5 delavcev za opravljanje del: vzdrževanje jamskih svetilk, kurjenje toplovodnih kotlov, vzdrževanje in čiščenje kopalnice in garderobe (triizmensko delo) 13. DIPLOMIRANI EKONOMIST OZIROMA EKONOMIST za opravljanje del: financiranje Pogoji: 1 leto oziroma 2 leti delovnih izkušenj Za opravljanje del od 1. do 9. točke morajo imeti kandidati opravljen "»pesen zdravniški pregled. Zaposlitev: takoj Rok za prijavo: 15 dni od objave oglasa Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v .H)dneh po izbiri. 17.STRAN G L, A Odbor za delovna razmerja Kemične tovarne Podnart, p. o., PODNART objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 KEMIJSKEGA TEHNIKA za delo v razvojni službi •1. ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA za delo v komercialni službi 1 PK SKLADIŠČNEGA DELAVCA 4 PK KUHARICE S. SNAŽILKE ^^3^7°^ (iiS " PO,nini *M"' ***** In trimesečno po-Rok za prijave je 15dni od dneva objave SMREČICA SREDI CESTE -Cesta skozi Naklo je nemogoča. Med prvomajskimi prazniki je nekdo v eno od velikih lukenj vsadil smrečico. Pravijo, da bi zrasla, če hi jo pustili pri miru. Ob smrečici se je ustavila tudi t r žiška pihalna godba med prvomajsko budnico v Naklem. - D. Papler murka 54119 Delovna organizacija AVTOKOVINAR Skofja Loka, Kidričeva c. 51 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 VODJE ODDELKA OBDELOVALNICE 2 10 KVALIFICIRANIH ALI PRIUČENIH KLJUČAVNIČARJEV i 5 NK DELAVCEV ZA PRIUClTEV Pogoji: pod 1.: — delovodja kovinske stroke in 3 leta delovnih izkušenj ali visokokvalificiran strugar z izpitom ali 5 let delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok pod 2.: — končana poklicna šola ali priučen delavec, — praksa zaželena, — odslužen vojaški rok Za delovni mesti pod 1. in 2. je poseben pogoj poskusnega dela, ki traja 2 meseca, za delovno mesto pod 3. pa je poskusno delo 1 mesec. Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. S stanovanji ne razpolagamo. Pismene ponudbe pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Avtokovinar, Skofja Loka, Kidričeva 51. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega očeta, brata, svaka; in s sestre PETRA ŽONTA in žene ANE roj. Hanžič se toplo zahvaljujemo sosedom in sorodnikom, prijateljem in znancem, za darovane vence in vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči družini Zonta in Hanžič Kranj, 27. aprila 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage žene, mame in stare mame MARIJE DEMŠAR se iskreno zvahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala zdravnikoma dr. Rešku in dr. Možganu ter g. župniku. Zahvaljujemo se tudi pevcem in govorniku KO ZB Cešnji-ca. Iskrena zahvala tudi osebju nefrološkega oddelka KC in doc. dr. Drinovcu ter prof. dr. Poharju za požrtvovalno zdravljenje. Žalujoči: mož Franc, hčerke Marija in Francka z družinama ter Kati z možem. Železniki, Virmase ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babi ce in prababice VERONIKE PICULIN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji darovali cvetje, se od nje poslovili in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo organizaciji ZB NOV Stražišče in tovarišici Račičevi za poslovilne besede, pevcem DPD Svoboda Stražišče in pevskemu oktetu upokojencev za zapete žalostinke ter godbi na pihala. Vsem še enkrat iskrena hvala! V imenu sorodstva sin Oto Kranj, 8. maja 1979 ™rdan G U A S18'.STRAN TOREK, 8. MAJA telefon 23-341 Prodam osem mesecev starega PSA čuvaja. Gabrk 5, Skofja Loka 3281 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 42. Bertomelj Irena. Otoke 2, Železniki .1290 Ljubitelji živali! Oddani 7 mesecev starega VOLOJAKA. Benediči-čeva 6. Jesenice .'{194 Prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO Ith in globok OTROŠKI VOZIČEK I n formacije |)o tel.: 064-01-157 331 1 Prodam deset ČEBELJIH družin s panji. Tavčar Albin. Stara vas 26, fciri 3312 Po izbiri prodam dve KRAVI pred telit vi jo. Šohčeva 17. Lesce 3313 Prodam nov uvožen GUMIJAST ČOLN / vesli /a štiri osebe, /a 2900 dinarjev. Telefon 064-44-572 '1314 Prodam mlado KRAVO v devetem mesecu hrejosti. Nasnvčc 9. Komenda 3315 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Sidraž 6. Cerklie 3316 Prodam visoko brejo KRAVO in BIKCA Sp Brnik 13. Cerklje 3317 Prodani sedem tednov stare PRAŠIČKE in SVINJO po mladičih. Sp. Brnik 60, Cerklje 3318 Prodam SVINJO po prašičkih z;i dopitanje. Grad 43, Cerklje 3319 Prodam voz SKNA. Pozenik 37, Cerklje 3320 Prodam vrtno, ročno, motorno KOSILNICO alpina za 2000 din. Ipavec Franc. Hraše I2Aa pri Lescah 3321 Prodam SENO. Visoko 24. Šenčur 3322 Prodam smrekove in hrastove »PLOHE«. Drulovka 41. Kranj 3323 Poceni prodani novo p red solin o ZAHVALA Ob nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi naše ljubljene žene. mamice, sestre stare mame in tete FRANČIŠKE KEPIC Reškove mame od katere smo se z veliko bolečino poslovili v petek, 20. aprila 1979, izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste v tako velikem številu počastili njen spomin, ki bo ostal vedno živ med nami. Na njeno zadnjo pot smo jo polnoštevilno pospremili s cvetjem, ki je bil obenem simbol njene neizmerne skromnosti in neuničljive volje. Naš globok izraz hvaležnosti gre vsem prebivalcem krajevne skupnosti Mavčiče, predstavnikom delovnih organizacij, kjer smo zaposleni, pevskemu zboru Jelovica iz Škofje Loke in pevskemu zboru iz Mavčič, župniku iz Mavčič, ženam s Podreče, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki sočustvujete z nami. Še posebna hvala gre vsem Podrečanom, ki ste njen spomin počastili v neizmernem izrazu nesebičnosti in velikega spoštovanja. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Janez, hčerka Marinka z družino, sinovi Ivan, Jože, Lojze in Marjan z družinami ter sorodniki. Podreča ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta FRANCA REBOLJA z Jezerskega 17 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali ob slovesu, mu darovali toliko cvetja in vencev, nam izrazili ustmeno ali pismeno sožalje ter ga spremili na zadnji poti. Se posebej se zahvaliujc-mo sosedom Vernikovim, Zagarjevim, iskrena hvala Majdi Krč za vsestransko pomoč, Lovski družini Jezersko za prelep sprevod na zadnji poti ter Jožetu Skuber za poslovilni govor. Zahvala ZB Jezersko, servisu LTH Skofja Loka ter g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Julka, hčerki Mirni in Anica z družinama, Julči, sinova Janez z družino in Tone ter ostalo sorodstvo. Jezersko, Kranj, Skofja Loka, Avstralija Jezersko, dne 3. maja 1979. ZAHVALA Ob tragični smrti naše drage mame MARTE MAGLICE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali ob slovesu, ji darovali cvetje in vence, nam izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo DO in sindikatu Peka, sodelavcem v TOZD Gumoplast, sodelavcem delovne skupnosti SIS in sindikatu SIS družbenih dejavnosti, Skupnosti otroškega varstva, Postaji milice Tržič, družbenopolitičnim organizacijam in KS Križe za organizacijo pogreba ter dr. Martinčiču za dolg >letno zdravljenje. Iskreno se zahvaljujemo godbi, pevcem, govornikoma, ki sta ii spregovorila ob odhodu izpred doma svoje mladosti in ob preranem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sest re in tete ANE PLEMELJ roj. Cvenkelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob boleči izgubi kakorkoli pomagali, ji darovali cvetje in vence, ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem. Posebna hvala dr. Čemet u za lajšanje bolečin osebju bolnice Jesenice in sestri Tekli. Prav tako hvala g. župniku za pogrebni obred in patru Feliksu za pomoč. Vsi njeni! Brezje. Radovljica, Podnart, Ljubljana, Lesce, Jesenice, 3. maja 1979 STENO in rabljeno SPALNICO. Rugale. Kidričeva 3. Kranj '1324 Prodani bočno KOSILNICO za traktor pasquali. Podboni 10. Zgornje Gorje 1325 Zamenjam ali prodam od treh tednov do enega leta stare plemenske TELIČK K in salonitne PLOŠČE. Posaver 14. Podnart 3326 Prodam več od 30 do 65 kg težkih PRAŠIČEV Posaver 16. Podnart :)327 Prodam večjo količino PŠENICE in JEČMENA. KROMPIR igor in MOLZNI STROJ. Zapoge 12. Vo-dice J*«« Prodani kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in novo dekliško obhajil-no OBLEKO. Telefon 45-012 1329 Prodani novo uvoženo 2000-1 i t r-sko plastično CISTERNO za kurilno olje in trofazni STROJ za brušenje parketa. Florjančič. Zasavska 24. Kranj * 3330 Prodani 80 VV OJAČEVALEC hohner. Valant. Begunje 4 na Gorenjskem 3331 Brezplačno oddam zidno OPEKO in KAMENJE. Sebenje 36, Tržič 3332 Prodam dva meseca star PRALNI STROJ gorenje šampion, v garanciji, za 5000 din. Ogled vsak dan od 16. ure do 19.30. Česen Marija, Šorli-jeva 18. Kranj 3333 Prodam italijansko obhajilno OBLEKO iz čipk. Smole j. Radovljica, Sercerjeva 10 3334 Prodam TELICO tik pred tehtvijo ter ČRPALKO in 1200-litrski SOD za gnojnico. Zabije 1, Golnik 3335 Prodam otroški »POGRAD« z jo-giji. Ječnik, Staneta Rozmana 9, Kranj 3336 Prodam dve mladi KRAVI po izbiri. Rozman Franc, Gasilska 2, Kranj, Stražišče 3337 Po ugodni ceni prodani SPALNICO (starejši tip). Zasavska c. 52, Kranj, Orehek 3338 Prodam dobro ohranjen OPAŽ za betoniranje. Strahinj 115, Naklo 3339 Prodam 450 kg težkega VOLA in srednje težkega KONJA. Zg. Lipnica št. 7, Kamna gorica 3340 Prodam 3000 kg SENA in OTA-VE. Krmelj Ivana, Gorenja Dobrava 7, Gorenja vas 3341 Prodam večjo količino rabljene ZIDNE OPEKE (30x15) ali zamenjam za avto. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 3342 Prodam semenski KROMPIR igor. Kranj, Cirče 24 3343 Po ugodni ceni prodam komplet POHIŠTVO za spalnico. Siljanovski Vojo, Dražgoška 7, tel.: 25-390 3344 Prodam semenski ali drobni KROMPIR igor. Luže 20, Šenčur 3345 Prodam italijanski športni VOZIČEK in avto sedež. Telefon 23-847 3346 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Kurirska pot 7. Kranj 3347 Prodam eno leto in pol starega OSLIČKA, krožno ZAGO na klinasti pogon z motorjem (5.5 HP) ter 20 m KABLA. Olševek 5, Preddvor, Blejc 3348 Po ugodni ceni prodam SAMOTNO OPEKO. Prevc Janez. Cesta talcev 19/a, Kranj 3349 Prodani večje število mladih roža OLEANDROV. R. S., Britof 58 3350 Prodam zaprt KONTEJNER za smeti in globok OTROŠKI VOZIČEK. Konc Alojz, Naklo 24, telefon: 064-47-043 ' 3351 Prodani belo POROČNO OBLEKO št. 38 in NSU 100 po delih. Rozman, Senično 25 3352 Prodani KMEČKI MLIN z rezervnimi kamni in SLAMOREZNI CO na motorni pogon. Jereb. Zabu-kovje S pod Joštoni pri Kranju 3353 Prodani ZAGO stihe! kontra z rezervnimi deli. Zaplotnik Peter, Smlednik 24/a , 1 ,>4 Prodam TELEVIZOR ambasador super in dve otroški prenosni KOŠARICI. Hrast je 117. Kranj, tel.: 24-538 3355 Prodam lepe PELARGONIJE - AVSTRIJSKE BRSLINKE v različnih barvah. Šenčur. Kranjska c 25 3356 Prodam vega KUHINJO in HLADILNIK gorenje. Ogled v popoldanskem času Staneta Žagana 29/a. vsak dan K ran j 3357 i .ili i , ., Prodan. TELICO s.nientalko. brejo 8 mescev. Jeglič. Pndhrcz: |c 86 Proda... delno Matekljeno.sobno OMARO dobro ohranjen DINAN in PEC na olje po u^hUu ceni. 0or*nJJ Sava 28. Kranj ': J. I,1()(,;im TRAKTOR fia< 300, 31) KM / 800 delovnimi uranu m dva 20 k* telka PRAŠIČA. BreimcaJJ. K|>oceni prodam dohroj ohranjeno SPALNICO ter dva KAVČA. Rogač Jakob, Cankarjeva 8. RriovUie«^ Prodan. KROMPIR igor - jedilni m semenski. Suha 33, Krani 3414 Prod..... TERMOAKUMULAt IJ-SKO PEC 3 KVV. Ogled v soboto m nedVli<>. PVfVt TpVJfll PeV¥"}| S, Kranj, • - i A4U" V KRANJU od 9. do 20. ure (entral Prodam komplet otroško POSTELJICO. Jenko Lado. Jelenčeca - Kranj Prodam lahek 16-colski GITC VOZ. Cirče 13. Kranj Prodam pol leta staro 120-bonn KLAVIRSKO HARMONIK VVeltmeister, cena po dogovan. Kramar Božo. Podkoren 55. Krav-ska gora Prodam lesen STROJ za oblam* (širina 60 cm). Ponudbe pod: R* ljeno TZE NAKLO - Valilnica prodai 10 tednov stare JARKICE rja* hysex, dobre nesnice, vsako sivdt od 8. do 16. ure v vzrejališču PW-brezje. Obenem vam sporočamo. * je razprodaja enoletnih kokoS n» nic vsak dan. 34-. KUPIM; Kupim športni OTROŠKI V0& CEK in prodam rabljeno CINKOW KRITINO (plošče 50 x 100). 70 k» dratnih metrov. Telefon 45-011 Preddvor Kupim rabljeno stanovanja« kamp PRIKOLICO za dve «•»• Informacije vsak dan od 15 ure •> Ije po tel.: 064-23-152 Kupim nove ali rabljene trač* GRABLJE za traktor pasq«ai Pangerc Marjan, Tacen 6. telefc* 061-341-969 5* VOZILA Prodam karamboliran R-16 celi* ali po delih. Železniška 3, Lesce £tf Prodam karamboliran o ZAS7-VO 101 z nadomestnimi deli letat 1978. Rihtaršič Matevž, Buko 13, Selca Prodam ohranjen FIAT 850 letnik 1969. Voglje 40 Ugodno prodam izredno ohranjen FIAT 750 z vgra varnostnimi pasovi in radio tom. Prevoženih 44.400 km, n_ registrska številka. Ogled po da* voru na telefon št. 064-60-627. med 12. in 16. uro Prodam ZASTAVO 750. let Lužnik, Trata 14, Skofja Loka Ugodno prodam dobro oh TOMOS cross junior. Por. F jeva 19, Bled, tel. 77-772 (064) Prodam odlično ohranjen 1200, letnik 1976, prevoženih 47Jt kilometrov. Telefon 064-61-1.58 3* Prodam TOMOS cross tumor • ponv express. Štern Miran. Š«i dova 13, Cirče, Kranj. Prodam moped T-12. Gasilska 1 Stražišče, Kranj. Prodam FORD-capri, letnik l¥l Behek Tone, Stara cesta 27. Km* S Ugodno prodam KOLO »Brk«* na tri prestave. Stara Loka 26. Skaf ja Loka. Prodam ZASTAVO 750, let. 19» z novim motorjem in podvozje* Naslov v oglasnem oddelku. Prodam dobro ohranjen VW 13& starejši letnik, in skoraj nov še nrtr-gistriran MOPED TL 14. Zuna* Mošnje 24, Radovljica. Prodam ZASTAVO 750. v vozne« stanju, letnik 1969, cena 4500 d» Gregorič, Brezje 22 na Gorenjski« Po ugodni ceni prodam f& NAULT-4, letnik 1973. Registri«' do aprila 1980. Jovič Gordana, ZfJ nje Bitnje 1, Zabnica. Po ugodni ceni prodam »FlCtx TA«, letnik 1971. registriran do «#; ja. Milutinovič, Savska c. 24. Krg Prodam avto 125 PZ. letnik Informacije vsak dan od 14. *' 16 ure v hotelu »Creina«, K Izdaja CP Glas. Kranj l lica ttatf Piiadeia 1. Stavek: TK Gorenjski ,,sk Kranj, tisk: Združeno podjetj* I iudska pravica, Ljubljana. Kopt-tarjeva 2. - Naslov ur^nHttv. i. uprava lista: Kram. MoSe F^adej. I _ Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-603-31999 - Telefoni: Klavni ^ednik. "dgovor«. urednik in uprava 23-341 ur*d»,-4tvo 21-835, novinarji 21-«S«,«*^ „Klasni in narocn.sk. oddelek 23 341 - Naročnina: letna 30» dia. polletna 150 din. cena za 1 **vUk* v kolportaži 4 dinarje. - Opro*ce-„„ prometneKadav^aPopr.Storn*.# mnenju 421-1/72. t • t T ' ■ * ' ' . . .... ^4 - I TMEK, 8. MAJA 1979 ZASTAVO 750. |». Številko. Zerjavka !>. im ZASTAVO 125 PZ. Mani PEUGEOT 204 1973. dimovi jen. Košir. Preddvor, lam ZASTAVO 101. let »nčič Stane. Kranj. »m AUDI 50. •60. '-eni prodam AUSTIN 1.100. let-• 1970 in dele za NSl' 1200. Ogled ^kdan. Zupan. Visoko 75 3379 ftadam AMI-S. letnik 1971. Fran-*CerkIje 108. 33*0 ^?«orino prorlam A M1-6 hreak <4i. Nej« . Naklo 152 (47-003) 3381 '.. 1071. K ran j. 3382 Kian i. 338*3 hreak. Hote-3.184 107.1. Begun jska 3385 Konjar. Smled-3386 ■»dam dobro obranjen MOPED Ive prestavi. Mavčič«- 20. Kranj. 3:187 frodam GS CLUB 1220. letnik «3 Zahreznica 17 3388 Prodam vozen avto DKVV F 12. tudi po delih, ter skoraj nov -"^TOR Tomos avtomatik. Naslov tflKlasnem oddelku. 3380 Prodam dobro ohranjen R-4 let-1974. registriran do novembra. « "stale informacije po tel. 74-390 3390 Ptodam 126 P - 650. letnik 1978. ^tno opremljen, registriran do jJp'iB 1980. Informacije po telefonu ™»-fl02. 3391 Prodam ZASTAVO 101. In formalna tel. 21-484 Vlado. 3392 t'eodno prodam NSU 1000. Stroj •»talno obnovljen. Opalk Jože. V Otok 6. Radovljica. 3393 Jfeodno prodam VW, starejši let -1 Radovljica, Linhartov trg 31 3394 Vodarn dobro ohranjen osebni FIAT 125, letnik 1970. Mencin-^fOto, Zgoša 63, Begunje na Go->j*em. 3395 . Prodam dve ZASTAVI 750. letnik & in 1969, registriran do septem-^Srakovlje 2 pri Kokrici. 3396 ^ Prodam ZASTAVO 750 in SPAC-**Z*. Bitnje 25, Zabnica. 3397 STANOVANJA I POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO, lahko HIŠO dograjeno do prve faze. Ponudbe pod: Okolica Kranja 3306 Kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO na Bledu ali okolici. Ponudbe pod. Lepa lega 3398 ZAPOSLITVE razstava in prodaja pohištva Maš dom •pohištvo •oprema za oddih •dekora M va Delavko za pomor v gospodinjstvu V planinski postojanki — Češka koča. išče planinsko društvo Jezersko 3402 Zaposlim delavca za delo v lakirnici. Janez Zupan. Slikopleskarstvo in lakiranje kovinskih predmetov. Kranj. Jezerska r. 03 V. tel.: 21-607 Zaposlimo honorarno ali do 4 ure dnevno, v dopoldanskem času. od osme ure dalje, delovno moč za čiščenje gostinskih prostorov in likanje. Plača po dogovoru. V pošte v pridejo stanujoče v Kranju ali okolici. GOSTILNA BLAZUN. Kranj. Cesta talcev 7. telefon 22-001 3404 lO. - 23. maj '79 ^festivalni dvorani na bledu IZGUBLJENO V četrtek, 26. aprila, dopoldan sem izgubil šop KLJUČEV od plinarne v Kranju proti Šenčurju. Poštenega najditelja prosim, da sporoči svoj naslov v oglasni oddelek. 3406 V soboto, 28. aprila, zjutraj od 6. do 8. ure sem izgubila žensko ROČNO URO s kovinsko zapestnico na poti od avtobusne postaje do trga mimo steklarstva Hlebš. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek 3407 Na predvečer 1. maja, to je v ponedeljek, 30. aprila 1979, zvečer, ko smo kurili kres na Šmarjetni gori, sem v umivalnici gostišča POZABIL ROČNO URO. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi, ker mi je drag spomin. Jane Borut, Bavdkova 35, Kranj, telefon: 21-000 Poštenega najditelja svetlih semiš ROKAVIC prosim da pokliče na tel.: 23-703 3413 odprto Msakdan od lO.-18. ure tudi ob nedeljah murka smia OBVESTILA .V najem vzamem dvosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji oko-Predplačilo po dogovoru. Po-pod: Maj — j u n i j 3308 -V Kranju ali okolici (do 20 km) JJnn dve SOBI ali STANOVANJE. Možnost predplačila. Telefon 26-551 .Zakonca z otrokom iščeta enosob-> STANOVANJE od Škofje Loke *^**nic. Šifra: Strojni inženir OiViam opremljeno SOBO in kuhi-'fi predplačilu. Telefon 75-014 3401 KONJENIŠKI KLUB KOMENDA vabi v nedeljo, 13. maja na veliko TOMBOLO z glavnimi dobitki: Avto GOLF diesel, ZASTAVA 101, dve ZASTAVI 750, ZASTAVA 126. MOTORNO KOLO CZ 350, barvni TELEVIZOR in nekaj več vrednih dobitkov ter več sto manjših dobitkov. Ne zamudite velike sreče, čaka vas v KOMENDI! Vabljeni 3415 Popravljam PRALNE STROJE. Pegan Ljubo, Šenčur, Zupanova 5 PRIREDITVE Vsako nedeljo je PLES v dvorani na Primskovem ob 16.30. Igra 3408 ansam bel TRGOVCI. DIJAŠKI DOM KRANJ razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE za nedoločen čas Pogoji: — ekonomska srednja šola, — pet let delovnih izkušenj, — nastop dela po dogovoru. Nudimo garsonjero. NOČNEGA VRATARJA za nedoločen čas nastop dela 1. 7. 1979. Razpis velja 14 dni po obja-vi. J TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne elegantne in praktične ženske obleke za pomlad dobite v prodajalni Triglav konfekcije v Kranju, Tržiču in Kamniku Q metalka 30 let MERKUR VELEZELEZNINA KRANJ vam na 4.mednarodnem sejmu malega gospodarstva v Kranju od 9. — 16. maja BOGATO IZBIRO BLAGA — Si VSE ZA VAŠ DOM PRODAJALNA KAMNIK Od proizvajalca KEP_»8 Beograd smo prejeli večjo količino KERAMIČNIH PLOŠČIC za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad in podobno. PLOŠČICE SO DIMENZIJE 20 X 20 cm IN SO IZREDNO ODPORNE NA VEČJE TEMPERATURNE RAZLIKE. V PRODAJI BODO OD 1 MAJA DALJE PO UGODNI CENI 1 PLOŠČICA 6,85 DIN Ploščice so kvalitete VS. J BELA TEHNIKA ZA GOSPODINJSTVO ZA ŠPORT IN REKREACIJO i TEKSTILNI IN OBUTVENI CENTER KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 33 želi pridobiti za sodelovanje DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA, ki bo na osnovi pogodbe o delu v svojem prostem času opravljal ESS^2e*ie,°V"e nla,oge na samoupravnem in pravnem področju Tekstilnega m obutvenega centra Kranj. Prijave pošljite do 15. 5. 1979 na naslov: Tekstilni in obut-veni center Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. NOVOST NA SEJMU »KOLPA« PROGRAM OPREME ZA KOPALNICE IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST PLAČILA 2 OBVEZNICAMI POSOJILA ZA CESTE - KUPON ŠT. cz.KF CENE • POTROŠNIŠKI KREDIT • DOSTAVA NA DOM' Kmetijska zadruga Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge: DELAVKE V MLEKARNI - predelava mlečnih izdelkov SNAŽILKE V MLEKARNI Pogoji: zdravstvena sposobnost Možen je takojšen nastop dela. Delovni čas po dogovoru. Prijave sprejema tajništvo Kmetijske zadruge Skofja Loka, Jegorovo predmestje 21. Disciplina voznikov vzorna Nadaljevanje s 1. strani bili seznanjeni z omejitvijo. Vendar so na Gorenjskem miličniki ustavili le .r)fi voznikov, ki ne bi smeli bili na cesti. Izgovorov je bilo veliko: od taksnih, da niso vedeli, pa do nujnih voženj v zdravstveni dom, vozili so otroke v vrtec ali šolo ali so morali po drugih nujnih opravkih. Nihče od teh voznikov ta dan ni plačal kazni, saj so miličniki le opozarjali. Iz tujine se je po praznikih čez gorenjske mejne prehode v četrtek zjutraj vrnilo 42 avtomobilov, ki so imeli neparno številko, vendar vozniki ali niso mogli vedeti za prepoved vožnje ali pa jih je na poti zadržalo slabo vreme. Drugi teden seveda opozarjanj ne bo več. saj se je treba zakona držati. Tudi hitrosti avtomobilov na gorenjskih cestah v četrtek niso nadzorovali, vendar pa po mnenju miličnikov niso bile dosti večje od predpisane. Splošna ocena inšpektorja milice pri IJ.JV Kranj Alojza Novaka je bila prvi dan, da je bila disciplina voznikov res izredna. Kajakaška štafeta Kranj — Tradicija se nadaljuje in tudi letos bodo kajakaši organizirali štafeto s pozdravi predsedniku Titu za 87. rojstni dan. Štafeta ho krenila na pot po Savi v petek. 11. maja, ob 11. mi pri mostu na Dovjem. Štafeto bodo nosili kajakaši in kanuisti Brodarskega društva Kranj in Kajakaškega kluba Radovljica. Prvi dan jo bodo prinesli do Kranja, naslednji dan pa do Medvod. Naloga ne bo lahka, saj je Sava na tem odseku hitra in polna nevarnih brzic. V soboto, 12. maja, ob 12. uri bodo Gorenjci pri mostu nad elektrarno v Medvodah predali palico članom Kluba Rašica iz Ljubljane, ki jo bodo ponesli do Zagreba, odtod pa bo štafeta potovala do Beograda s hitrejšimi čolni. D. Bežek Na vrsto vprašani, ki jih po telefonu zastavljajo občani, seveda na UJV ne morejo odgovoriti. Predvsem gre za nalepke, s katerimi bodo označena vozila, za katere /.ikon predvideva izjemo. Nalepk še ni. kakšne pa bodo in kdaj pa bo določil zakonodajalec-. Kopico vprašanj ima tudi zdravstvena služba, vendar ne za svoja vozila, pač pa za pogodbene zasebne voznike, ki enkrat do dvakrat na teden vozijo na dializo v Ljubljano ledvične bolnike. Zasebniki namreč že nekaj časa vozijo te bolnike, tako da so rešilni avtomobili takšnih voženj razbremenjeni. Ker pa so te vožnje za bolnike prav tako nujne, voznikov s »pravimi« številkami na določene dneve- pa ni vedno mogoče zamenjati. Podobno velja za vožnje obolelih z osebnimi avtomobili do zdravstvenega doma: za »običajna« obolenja bo morda kazalo uporabljati taksije ali pa poprositi soseda, ob iskanju nujne zdravniške- pomoči pa verjetno miličniki ne bodo ukrepali po črki zakona. PRVI »POSTNI« VIKEND Tako kot v četrtek sta tudi sobota in nedelja minili dokaj mirno. Sobotno vreme je res marsikoga zadržalo doma, medtem ko je sončna nedelja kar vabila v naravo. Vožnja po gorenjski magistrali tja do Kranjske gore je bila pravi užitek: nobene pločevinaste gneče, nič zastojev. Kranjska gora je čeprav vsa bela, blesteča in snežena samevala. Na bencinski črpalki pri hotelu Kompas je bil uslužbenec na črpalki vse nedeljsko popoldne praktično brez dela. družbo pa mu je delal sneženi mož, ki ga je duhovitež opremil s kanto za bencin. Parkirni prostor pred jeseniško bolnišnico je bil popoldne, ko so obiski, nabito poln tako kot vsako nedeljo, vendar med parkiranimi avtomobili ni bik) nobenega s parno številko. Tudi na Bledu ni bilo običajne nedeljske gneče. Sprehajalci, ki so jo ubrali peš okoli jezera, so imeli mir. saj jih avtomobili niso motili. Inšpekcija ne zmore sama Kranj — Čudno je naše ponašanje. Terjamo in grajamo, kako pičla je naša skrb za čisto in onesnaženo okolje, zahtevamo kazni za onesnaževalce in menimo, da so inšpekcije neučinkovite, v isti sapi pa zamižimo v primerih, ko bi lahko preprečili onesnaževanje, pokazali na krivca ali pa se celo postavimo slednjim v bran meneč, da smo tako ali tako vsi enaki. Ob takšnem ravnanju pa na poljih in travnikih rastejo gore odpadkov, v velika smetišča pa st spreminjajo naši gozdovi. To je tudi posledica naše dvoličnosti, nenačelnosti in pridigarstva drugim, ki naj brez našega sodelovanja in pomoči uredijo vse tako kot je treba! Vzrok za ta sestavek, ki ponavlja že ugotovljena dejstva in potrjuje, da se kljub besedam v praksi ni veliko spremenilo, je vprašanje enega od delegatov kranjske občinske skupščine, kdo je dolžan nadzorovati in kaznovati ljudi, ki vozijo v gozdove najrazličnejše odpadke. Zakon o gozdovih takšno početje prepoveduje in poudarja, da je naloga tistega, ki upravlja in gospodari z gozdovi, tudi skrbeti za čistost gozdov. To so gozdnogospodarske organizacije, zasebni lastniki gozdov in inšpekcije, pomagajo pa jim tudi organi milice. Slednji poročajo o kršitvah inšpekcijam, na kraju onesnaževanja pa lahko krivca tudi mandatno kaznujejo. V kranjski občini imajo gozdarsko inšpekcijo, ki opravlja svojo nalogo tudi v drugih gorenjskih občinah. Nemogoče je samo od nje pričakovati, da bo lovila kršitelje in jih kaznovala ter s tem zagotovila, da v gozdovih za odpadke in navlako ne bo več prostora. Tudi od milice je to nesmiselno pričakovati. To pa ne pomeni, da zagotovitev čistosti gozdov ni mogoča in da kupi navlake ne morejo iz našega zelenega bogastva . . . Prav lahko se jih znebimo, če predvsem sami ne bomo največji onesnaževalci, če bomo z besedo vplivali na druge, če bomo kršitelje prijavljali inšpekcijam in ne molčali, čeprav vemo, kdo se je v gozdu znebil navlake. Brskati po kupih smeti in iskati morebiten naslov kršitelja in čakati, da bo kdo pred našimi očmi stresal navlako v gozd. je premalo in neučinkovito . . . d. Košnjek "S Prenovljena prodajalna čevljev — Pekova trgovsko mreža je no gosto razpredena po vsej Jugoslaviji, saj ima v domovini kar 130prodajaln obutve. Trgovina v Radovljici na Gorenjski cesti je bila ie nekaj časa premajhna m ni več zadošča/a sodobni ponudbi. Zato sojo v Peku precej razširili.pridobih skladiščne m prodajne prostore m jo napravili tako. da bodo kupci radi zahajali vanjo. (H. J.) - Foto F Perdan Ob vsakem koncu sončne- nedelje se promet že v Naklem zgosti in sc ustavlja pred križiščem v Kranju. Tokrat je bilo drugače: promet je lepo tekel, brez zastojev na železniškem nadvozu v Naklem, brez gneče na kranjski obvoznici Redek promet, ki se je odvijal s primerno hitrostjo, ie imel vsekakor tudi svoje dobre učinke: na gorenjskih cestah se je namreč med viken dom pripetila le ena prometna nezgoda s hujšimi posledicami, Čeprav miličniki niso kontrolirali hitrosti, so vozniki večinoma upoštevali novo odredbo o hitrosti 80 km na uro. V nedeljo so na gorenjskih cestah miličniki našteli le 17 avtomobilov s parnimi številkami, v soboto pa nekaj več in sicer 47, vendar je bilo med njimi polovico naših državlja nov. ki so se vračali iz tujine. Sicer pa so se vozniki izgovarjali, da so bili na nujni vožnji, da niso vedeli za prepoved, nekateri pa so celo trdili, da so slišali, kako se lahko še čez vi-kend nekaznovano vozijo tudi z nepravimi številkami. No. takih voznikov, ki so imeli tudi take izgovore, je bilo res malo, čeprav pa je bilo tudi res, da so ta vikend miličniki voznike le opozarjali. Od danes dalje pa bo imel pogovor z miličnikom verjetno drugačne posledice., L.M. Vesela vest Naši pod vrhom! LJUBLJANA - Ljubljanski radiomaterji so v nedeljo ponovno prestregli sporočila s Himalaje, kjer naša alpinistična odprava izredno napreduje proti najvišjemu vrhu sveta — Mount Everestu. Pričakovati je bilo, da bosta naša prva dva Stane Belak iz Ljubljane in Stipe Božić iz Splita že včeraj stopila na vrh, saj sta že dosegla višino nad 8000 metrov, pa tudi 15 drugih alpinistov ni dosti nižje od njih. Vendar je račune prekrižal veter, ki je po zadnjih poročilih pihal s 130 kilometri na uro. Kljub temu Belak in Božič čakata ugodnejšega vremena za naskok vrha, kar bodo poskušali tudi drugi alpinisti. Ce se pa vreme ne bo zboljšalo, se bosta Belak in Božić vrnila, saj je v takšnih razmerah težko zdržati dlje. Na vrsto bodo prišle druge, bolj spočite naveze. Čeprav nagajata veter in mraz, ki doseže tudi 40 stopinj pod ničlo, so naši alpinisti blizu uspeha in je težko dvomiti vanj, saj so naši odločeni stopiti na streho sveta! -j k Mošnje - V okviru krajevnega praznika krajevne skupnosti Mošnje trr + 30 letnici DPD Svoboda Mošnje so prebivalci lepo uredili okolico damm* prostovoljnim delom. Vaščani so pred leti tudi sami zgradili kulturni dm* sodelovali pri številnih akcijah v kraju. - Foto: F. Perdan rdeči križ Slovenije Teden RK od 6. do 13. maja Solidarno in human Kranj - V kranjski občini še do 20. maja poteka zbiranje denar" nih prispevkov za prizadete v potresu v Crni gori. Akcijo vodijo B» krajevnih skupnostih krajevni odbori rdečega križa po dogovoru z < činskim štabom civilne zaščite. Nekatere krajevne organizacije so biranje prispevkov že končale in denar nakazale na znano in v objavljeno številko žiro računa repuhliškega odbora Rdečega Slovenije. Prav zaradi te akcije, ki v občini poteka od 24. aprila, se je odbor Rdečega križa odločil, da v tednu RK, ki je letos od 6. do 13. ja, ne bo pobiral denarnih prispevkov, čeprav je po zakonu to Ijeno. Seveda pa nikakor s tem ni rečeno, da ima RK sredstev dovolj svoje humanitarne akcije, zato bodo seveda dobrodošli tudi v tednu vsi prostovoljni prispevki, obveznice posojila za ceste ali nakazila. V nekaterih krajevnih skupnostih, kjer so bencinske či je v navadi tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov z ročnimi na"l niki. Letošnji teden RK poteka pod geslom »Za boljše življenje« i posvečen tudi 35-letnici ustanovitve RK .Jugoslavije in Slovenije, meiV narodnemu letu otroka ter 60-Ietnici ustanovitve KPJ, združenih dikatov in SKOJ. V tem tednu bodo na osnovnih šolah pionirji spre med mlade člane RK. mladina pa v članstvo RKS. Morda ni odveč spomniti, da je treba v tednu RK na vse poštne pošiljke dodati znamko RK za 1 din, doplačati pa je treba 2 din tudi pr nakupu železniških, avtobusnih, ladijskih in letalskih kart. medtem ko za mestni avtobusni promet to ne velja. L. M Okroglo - V Domu slepih in slabovidnih na Okroglem /c hi/o od 27. aprila do 6'. maja sedemna/sto republiško pri-čustvo s(e/nh V šoku za posameznike. Prvenstva se je udeležila II šuhistov. Vsi šahisti so na prvenstvu igrah celo borbeno, sodil pa /<■ Danilo Mani i: Kopra Pokale in denarne nagrade /c prispeval Republiški odbor zveze slepih l./ubl/anu. spominska darila pa Občinski sindikalni svet iz Kopra Republiški prvak /r postal Dušan desenšek iz Ljubljane, ki je zbral //,."> točke pred Kranjčanom Emilom Murijem z !<>.■■> točke m Ivanom Komolcem iz Ljubljane Z tO točkami < fp) Koto: P. Perdan DEŽURNI NOVINAR: 21-860 Smučarska MSOIM •« tni|n s,,li,.i nn MU/illli |c DMftUkl |>" Uoii-ll|--klll -Mili l'l»l"lll m ll'>ii -«• -c\«>'■ Njivi < .ili \i|iii;.il" v iif(lil|ii okoli IIMMI muhi .u |.-V. Ilir.lih.l -lllllk.i |r lnl.1 Iinlj ii.1 Vodili, k |ri |r /,i|i.nllii M > i mi iio\ii:.i -ulii-i;.! MIMItn. Ski lioltl ic »uri /,i|iil. >. Iinin.i lil .lil 11.1 |l' |llll~llll.l lIliMlIl ('t-l.l ii.I l'o klmki. ii »ulutenii i>h\o/m.i nuli In-«** m-ii^ v ni'.l.iio mi |.iMi n.i >vi račun ii«-\ilni Inilui.ln -nun .iisk« u.i iik.i V .N|)o|l llol.lll |i' lloM.ll |llo-lol.l ob 14.20 se je v Kajuhovi ulici \ tila prometna nezgoda. Kolesar maž Kordiš (roj. 1964) iz Rad,'. -je pri hiši št. 8 zavijal levo. prt W* pa ni upošteval prometnega »ustavi«. Z leve je tedaj p :::>'■" voznik osebnega avtomobila Justin (roj. 1930) iz Radovljice, sicer zavijal v levo. da bi se kolesarju, vendar pa je ta kljuh mu zadel v zadnji blatnik ivci; ■ = -avtomobila in padel. Pri tem < * zlomil nogo in se zdravi v jes*-i bolnišnici. Le lažje poškodbe Skofja Loka - V petek. 4 hm • ob 16.50 se je na regionalni cesti Skofjo Loko in Gorenjo vasjo tila prometna nezgoda. Proti Loki je vozil voznik osebnega mobila Janez Skof (roj. I! Škofje Loke. V bližini hiš« <: Poljanski cesti gaje v ovinku pri čanju z drugimi vozili začelo /an** t i, /apeljal je na travnato bat od tu ga je zaneslo v levo čez breg, nato pa se ie prevrnil na ^* Voznik je bil na srečo le lažje prav tako sopotnica, škode n mohilu pa je za 15.000din. Pritekel pred avto Kranj dopoldne Črn« Kora K......Hib *? '!?!<, ,1;...... ......k.ov .....P". UIH.i..I.I .'O I. I. „,.,..................•.....• " ...........ii.,!., x ,M''MN,',,ki\vl'l,(;k,( V ol.,m. ti. ..M -.....I N N '......"T Miri »tiri Im iretM |H*|»r«vili. .....„s.,„ IW ic l»il xn -oku m prvi iol-kicf.U. «.-\.<|a .......1 , y - V nedeljo. 6. ttu* se je na lokalni cesti Suhi pri Predosljah pripetila buč* pomet na nezgoda. Voznik osebMp avtomobila Marjan Ziberl 1962) s Suhe je sedel v avtoaM* brez vozniškega izpita in z neprimerno hitrostjo peljal okoli vasi. Mi«* gasilskega doma je potrobii opozoril nase pionirje, ki so imeli g silsko vajo: prav tedaj pa je iz Saškega doma na cesto pritekel nM Kovač, star 9 let. s Suhe prav « avtomobil, da ga je ta zadel in ceste. Otrok je nezavesten oble so ga odpeljali na zdravljen ie v nični center.