«LASNIK
SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA »REŠIVA
LK'I'O XI
Pavle Merku
3TAIIJB KTNOFONIJl'i M'']|) .'JLOVIiNCI V ITALIJI
Avtor Je o tej temi predaval 13.maja letoe na muzlkolonkem oddelku naše filozofske fakul^ teta. Zahvaljujemo ae rnu za prijaznost, <la je dovolil obja= vo daljšega izvleSka svojega rokopisa.
Za etnografijo oem se začel zanimati po nak= Ijučju, ko sem prod petimi loti prevzel odgovor= nost za glasbene oddaje v slovenščini na tržaški postaji KAI. Prav tedaj je italijanska radijska družba n posebnimi tehničnimi napravami omogočila poslušanje svojih oddaj po vsem hribovitem ozemlju, kjer živijo Slovenci, v Italiji. Odgovorni smo uvi = doli možnost, da pripravimo posobno etnografske oddaje. Z njimi naj bi obogatili kulturni program s krajevno pomembnim gradivom in hkrati nudili Slovencem, ki govorijo le svoje narečje, zanimive oddaje, ki Jih bodo razumeli in jih zato radi po= sluSalt,
Za nabiranja gradiva sem začel skrbeti osebno, v skladu z zahtevami in možnostmi radijskih oddaj. Vendar se je v teh letih nabralo mnogo zanimivega in dragocenega gradiva, ki bo služilo tudi znan= stvenim namenom. Pri svojem delu sem prišel v stik s kraji in ljudmi, ki so v vsakem pogledu zanimivi, zato se nisem omejil na golo zapisovanje etnograf» sklh pojavov, temveč sem se začel zanimati za vr= sto drugih stvari. Moja zarjavela slavistična ži= lica ss Je morala zbuditi še ob preprostem dej» stvu, da nisem mogel ne s knjižno slovenščino ne 0 tržaškim žargonom nič opraviti ne v terski do= lini, ne v Reziji. Moral sem se za silo naučiti teh dveh narečij in toliko furlanučine, da lahko sledim pripovedovanju ljudi. Dejstvo, da morem govoriti z njimi po domače, mi je odprlo marsika» Aero hišo in srce med Terjani.
Zato bom v svoje poročilo vpletel se kak po= ^atek, ki bo služil za poznavanje krajev in ljudi,
0 katerih vse premalo vemo.
Izraz etnofonija uporabljam za poimenovanje tistega etnografskega gradiva, ki ga je mogoče sne= mati na magnetofonski trak in torej lahko služi za namene radia (ljudske pesmi, plese, pesemska bese» dila, ljudake molitve, zabavljivke, zagovore ipd., pa tudi opise običajev in razne etnografske zr«nimi = vosti). Hkrati se zanimam za besedni zaklad Beneča* n°v, njih način izražanja, psihologijo, človeški element. Navadil sem se ceniti stik s preprostimi
ljudmi in mi to pomeni življenjsko obogatitvr«
*^7 v
LJDULJANA, l'JYo	ü1j,2
Ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci v lta= liji. je obmejni pas, ki se razteza od miljieklh hribov južno od Trsta do tromeje mod Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo pri Trbižu. Tod živijo Sloven» ci strnjeno samo še v kmečkih naseljih, ki so tako pasivna, da se njih prebivalci že več let množično izseljujejo. Blizu pomembnih goepodarekih središč pa so postali delavci. To velja za celotno tržaško ozemlje, za večji del Goriške, za prebivalce neka» terih dolin ob Nadiži in za Kanalske Slovence, ki jih zaslužek kliče na Trbiž. Poleg zemljepisnih in ekonomskih faktorjev je tudi politična in upravna preteklost izolirala beneške Slovence od vseh dru= gih. Zato je nemogoče obravnavati to ozemlje v ce= loti, temveč vaako območje posebej. Začnimo na skrajnem jugu!
Od Sčedne, nekdaj slovenske vasice ob Trstu — danes jezikovno mešano predmestje — do državne me» je živijo Slovenci strnjeno in govorijo brkinsko narečje. Pred dobrimi 60 leti je tu nastala teht= na zbirka ljudskih pesmi, ki je slovenski javnosti us neznana in Jo je sestavil ščedenski učitelj in skladatelj Ivan Grbec. Zbirka obsega čez 200 tek» stov in 69 napevov. Danes je tam domače petje iz= ginilo, pojejo kvečjemu v gostilni, repertoar pes» mi se je grozljivo zožil. Pri štirih snemanjih pri sv. Barbari, v Mačkovijah, v Dolini in Kicmanjih sem posnel le 18 pesmi. V primeri z variantami v ■Grbčevi zbirki sem pri vseh ugotovil obubožano ob» liko, krajše besedilo in razpad nekdanjih pristnih narečnih oblik v žargonu, ki se vedno bolj priliku» je mestnemu.
To stanje je značilno za vso tržaško okolico. Zato sem se nemalo začudil, ko sem v dveh krajih na tržaškem Krasu našel bogato in zanimivo žetev. Opčine, nekdaj slovenska vas, so danes predmestje, kjer sta dve tretjini prebivalstva Italijani. Kalo» ne, borjači, hlevi, majhna kraška okna so danes redkost. Vas leži ob cesti, ki že izdavna povezuje Trst z Ljubljano in Dunajem. Prosvetna dejavnost je bila od čitalnic naprej močna in pevski zbori so imeli bogat repertoar. Kljub'temu sem na Opčinah posnel stari velikonočni koral "Jezus je od smrti vstal", številne nabožne pesmi, ljudske molitve, stare in nove ljubezenske, izštevalnice, zabavljiv» ke, opise običajev, vsega v obilici.
Bogata bera je bila tudi v Križu, ki je primer izoliranega kraja: ribiško naselje sredi kmečkih vasi, na sredi poti med železnico in cesto. Tu sem v enem dnevu posnel 16 pesmi, med njimi doslej e» dini primer rastoče (Gospod in hruška) in pa edino znano pesem, ki so Jo peli slovenski romarji v
Barbano, ko je njih barka zapustila zadnje prista= nišoe na kraškem bregu (Vozi nas, Marija, u vese= Ijž), Nekdanja cerkvena pevka, 70 letna Josipina Sedmak Beldketova, mi je zapela arhaično prošnjo za dež, ki so jo za njene mladosti peli v cerkvi ali v prošnji procesiji.
Na Goriškem, vsaj tako kaže, je naša ljudska pesem skoraj popolnoma zamrla. Samo v Doberdobu se mi je posrečilo dobiti zanimive primere, med njimi spet staro velikonočno pesem in dva dobro obranje= na zagovora zoper kačji pik in zoper izpah.
Kakor hitro prekoračimo Idrijco in se spra= vimo v gorat svet pod Kolovratom in Matajurjem, se položaj na mah spremeni. Dolina Nadiže je svet strmih gorskih pobočij. V tamkajšnje vasi do prve svetovne vojske ni bilo voznih cest. Odmaknjenost je torej obvarovala ljudsko izročilo in pesmi. Za= radi razmeroma dobrih stikov s soško dolino so v te kraje prispele številne pesmi z vzhoda. V nadi= ških cerkvah, kjer se je pelo in se še danes poje slovenski, so do naših dni živele ljudske nabožne pesmi. V Štoblanku mi je Bažilija Bernjak zapela varianto velikonočnega korala, ki je edina od vseh posnetih ohranila srednjeveško cerkveno tonaliteto. Med starinami iz nadiškega območja naj omenim še redko jurijevsko pesem (Juri, pa patoce tuli). Be= oedilo je zapisal na Goriškem Matej Trnovec pred dobrim stoletjem in tudi sam sem ga večkrat dobil, z napevom pa sem pesem posnel le v otarmici na Matajurju. Med nadiškimi Slovenci je nabral razme= roma bogato zbirko lirskih pesmi Rihard Orel. Ker so to edini starejši zapisi, če ne štejemo treh starih koralov, ki jih je zapisal I. Trinko, in uspavanke iz Špetra, ki jo je leta 1895 objavila v Rivista musioale italiana K. de Schoultz Adai= ewska, ne moremo vedeti kolikšno in kakšno gradi= vo je v zadnjih 75 letih propadlo.
Za sosednje območje, na katerem se govori tersko narečje, veljajo enake ugotovitve. Tudi tu se vrstijo težko prehodne gorske doline. Na skraj= nem zahodu je največja med njimi terska. Proti jugovzhodu je karnajska — po hudourniku Karnahta—; v kateri leži vas Cernjeja, kjer je v 13.stol. nastal čedajski rokopis, in pa dolina Maline. Med dolino Maline in Čedadom se vzdiguje gora Joanac. Vasi na njegovem pobočju in ob vznožju še nisem raziskal, pač pa sem prehodil vse štiri doline. Zapisi iz preteklosti so maloštevilni: sedem melo= dij je zapisala Adaiewska, besedilo kakšne nabožne pesmi neutrudni Matija Majar, nekaj jih je pred 40 leti nabrala v Subidu v doline Maline furlan= ska učiteljica Renata Steccati. Kar je vrednej= ših med njimi, so menda izumrle; doslej sem jih zaman iskal. Tudi v Benečiji, kjer se je ohranilo veliko starin, to bogastvo naglo umira. V terski dolini je italijanska popevka že izpodrinila pet= je v domačem narečju. Le nekaj drobcev se mi je posrečilo dobiti. .
Nasprotno pa v karnajski dolini srečujemo preteklost na vsakem koraku. Sredi avgusta 1968 sem s kolegico Zmago Kumrovo posnel v Plestiščah doslej edini primerek napeva stare pripovedne pes=
mi o vodi Rajni, ki je tudi po besedilu izjema v slovenskem izročilu. (Gl.Glasnik 1.9.1968, št.4, str.4, kjer je bil plestiški primer objavljen. Op. ur.) Med zanimivejšim gradivom iz kamajske doli= ne je npr. pesem o mački, ki je zidala cerkvico na beli planini ali na stari gorici, da bi tam mo= lila. Slišal sem jo v več variantah v terski doli= ni, zd druge pokrajine je bogato izpričana v Štrekljevi zbirki, vendar ponavadi nima napeva. V Viškorši sem dobil uspavanko, ki po napevu sogla= ša z zapisom Adaiewske iz Spetra.
Reziji velja že čez 100 let zanimanje doma= čih in tujih raziskovalcev, zato je njeno etno= grafsko bogastvo razmeroma dobro znano tudi lai= kom. Tu se je pred osmimi leti začela širša zbi= ravna akcija, pri kateri so združili svoje moči Glasbeno narodopisni inštitut, Inštitut za sloven= sko narodopisje in italijanska RAI. Raziskovanja so se tudi pozneje nadaljevala, objavljenega pa ni bilo dosti.
Doslej najmanj raziskana je verjetno nabožna ljudska pesem Rezijanov, saj so jo pregnali iz cerkve že ob začetku stoletja. Pred leti pa je G. Fuccaro, bivši župnik na Solbici — po rodu Furlan iz Tabje, ki ni razumel niti besedice re= zijanski — pogumno in vztrajno poskušal uvesti spet domače pesmi v cerkev. Njemu se imam zahva= liti, da sem posnel skupino zanimivih nabožnih pesmi in ljudsko mašo za Tri kralje, ki utegne biti eden redkih ostankov oglejskega obrednega petja. Ob njej se odpirajo problemi, ki lahko zaposlijo ne samo etnomuzikologa, ampak celo najčistejšega muzikologa. Ali je kakšna zveza med čedajskimi rokopisi iz 13. stoletja, oglej= sko liturgijo, ljudsko mašo iz Karana Lagunare v furlanski nižini in solbaško trikraljevsko mašo? Slavista bo morda zanimalo vprašanje, 5i= gavi so rezijanski prevodi bibličnih in liturgič= nih besedil. Stilistična analiza teh prevodov nas bo privedla, tako slutim, do tehtnih in zanimivih sklepov.
Od Rezije moramo napraviti velik skok proti severu, da srečamo sredi Kanalske doline eno zgolj slovensko vas — Ukve — in jezikovno mešane kraje z visokim odstotkom Slovencev: Žabnioa, Ovčja ves. Tudi na Trbižu živi lepo število Slovencev. Vsa dolina je etnično mešana in njeni prebivalci govo=> rijo v glavnem štiri jezike: nemško, slovensko, furlansko in italijansko. Zaradi živahnega prome= ta in višjega standarda je slovenski živelj tu resno ogrožen. Verjetno smo zadnji rod, ki tu lah= ko še sliši slovensko besedo in pesem: ziljsko narečje in značilno koroško fantovsko petje.
"Karbula" iz Bogojine v Prekmurju (risala S.Nekrep - arhiv SEM)
- lo
VTISI IZ aiiOViffluKiSGA PORABJA
Majhna dežela je Slovenija: v nekaj urah jo prevoziš podolgem in počez. Pa jo vendar tako malo poznamo! Mislim namreč vso Slovenijo, ne le tisto znotraj meja naše republike. Koroške se še zavedamo in Trst nam je blizu, Gorico vsaj čutimo ob Novi Go= rici, nasprotno smo morali dolino Rezije šele odkri= ti pred nekaj leti, v vasi ob Teru, Nadiži in po so= sednjih dolinah komaj kdo zaide, na rojake ob av= strijsko-štajerskl meji smo docela pozabili in po= rabski Slovenci so predaleč, da bi mislili nanje kot na sestavni del Slovenije. Ali nas je res toliko, da si smemo privoščiti tdko lahkomiselnost? Ne namera= 'ara se spuščati v razmišljanja o slovenskem manjšin= skem vprašanju, hotela bi le opozoriti, da so vsi tisti Slovenci, ki živijo onstran republiške meje naši, da moramo z njimi računati in misliti tudi na= nje, kadar govorimo o Sloveniji kot etničnem pojmu. Ne da bi solzavo jadikovali nad njihovo usodo ali jih hodili gledat kot tuje čudo in imeli za nekaj nenavadnega. Zamejstvo naj nam ne bo kot izvzeto,po= s:bno območje, marveč del Slovenije kot katerakoli druga naša pokrajina.
Hno najmočnejših doživetij v tistih nekaj dneh, ki sem jih preživela med porabakimi Slovenci v za= četku letošnjega marca, je bilo prav veselje, ki so ga kazali ob spoznanju, da se zlahka sporazume= varno, čeprav so oni preprosti Slovenci, mi pa smo prišli s Slavskega tj. z omkraj meje; veseli so bi= li, da smo vsi pripadniki istega naroda. Ali ni gr= do, da nas morajo oni opozoriti na to, namesto da bi se bili že kdaj sami pobrigali zanje? V zadnjih letih so v Mariboru res dvakrat priredili tečaj slo= venskega jezika za njihove učitelja, naša televizi= da je snemala reportažo o Porabju, menda so jih obi= skali geografi, pa še kdo, etnografske ekipe pa vse do zdaj niso našle poti tja in našim jezikoslovcem oe očitno ne zdi potrebno posneti nekaj metrov mag= netofonskega traku z njihovo govorico, raje si be= lijo glave "al prav se piše kaša ali kaša". In ven= dar je ta deželica polna zanimivosti. Ekipa Glasbe» no narodopisnega instituta je v 6 dneh posnela nad 600 primerov pesemskega izročila in plesnih melodij, da podatkov niti ne štejemo. Sorazmerno enako boga» to bero je imel sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje pri zbiranju pripovednega izročila, Kaj vse bi lahko našel raziskovalec materialne kulture, običajev ali pravnih navad! Dialektologu sploh ne bi bilo treba drugega kot sprožiti gumb na aparatu in se potem pogovarjati z ljudmi o vsakdanjih stva» reh, pa bi si nabral gradiva za celo študijo o be= sednem zakladu, skladnji, besedotvorju, oblikoslov» ju, besedni in stavčni melodiji, kar vse je za štu» dij jezika vsaj toliko pomembno kot glasoslovje. Ljudje so nam pripovedovali, da radi poslušajo ne» katere oddaje ljubljanske RTV, ker jo dobro sliši» jo in razumejo, medtem ko jim dela težave branje knjig, ki jih dobivajo njihovi otroci v šoli pri pouku slovenščine, Porabskim Slovencem je namreč priznana pravica narodnoetne manjšine, zato so na»
piši tam dvojezični, v cerkvi je vse slovensko (v narečju!) in v šoli je slovenščina poseben predmet. Tolažili smo jih, da se moramo tudi mi učiti knjiž» ne slovenščine, da so tudi "na Slavskem" narečja, ki so od nje vsaj toliko oddaljena kot je porabsko., Na tihem pa nas je zaskrbelo, kaj bo, če se bo knjižna slovenščina — ki je bila rojena prav zato, da bi z njo premostili narečne razlike in se lahko vsi Slovenci razumeli med seboj —, še naprej tako zelo oddaljevala od žive govorice in se spreminja» la v papirnato, izumetničeno jezikovno tvorbo, vso prepojeno s tujkami in skovankami, spakedrano za» radi nemogočih miselnih zvez in skladnje, ki je živi slovenščini tuja. Saj kmalu ne bomo znali ni» česar več preprosto po domače povedati, menda iz samega strahu, da bomo videti premalo učeni! Tu pa je tekla govorica pojoče in slikovito pa čisto ka= kor studenčnica, da bi na prste ene roke preštel izposojenke iz madžarščine, čeprav govori vsak porabski Slovenec gladko madžarsko in živijo pod ogrdko oblastjo, odkar pomni izročilo.
V resnici je slovensko Porabje ali Slovenska krajina, kot sami pravijo, nadaljevanje Goričkega, saj bi prišli npr. do Čepinec ali Martinja v pičli uri hoda, če bi ne bilo vmes meje. Tako pa je naj» bližja pot iz Slovenije v Porabje čez avstrijsko Štajersko in južni del Gradiščanskega in šele pri Monoštru prestopiš madžarsko mejo. Zagledaš jo že od daleč — žično ograjo z opazovalnimi stolpi. Graničarji z brzostrelkami pa vendar prijazno vz= dignejo zapornice in čez obmejno policijo s ca» riniki se ni kaj pritoževati. Mi smo kar na hitro opravili vse potrebno in se kmalu znašli v Mono» štru, ki je uradno vas, po videzu pa majhno, raz» potegnjeno ravninsko mesto z nekaj Industrije, kjer imajo tudi Slovenci zaslužek. Kraj je popol» noma pomadžarjen in se imenuje Szentgotthšrd. Le v eni ulici je slovenska "kolonija", medtem ko so v porabskih vaseh Madžari zelo redki. Ge pa se že kateri priženi, se kmalu nauči tudi slovenščine. Porabski Slovenci so ponosni ljudje, narodnostno zavedni, Všgrin jim je le gospodar, ne velja pa za kulturno višjega in posnemanja vrednega; zato je nevarnost potujčevanja manjša kot pri drugih zamejskih Slovencih.
Slovenske vasi v Porabju so velike, večinoma raztresene po bregovih, ki jim ne vidiš konca. Gor» nji Senik, ki je največja in velja za središče, je dolga 7 km in široka 4 km, hiš pa je čez 200. Sko» raj v vsaki vasi je šola z otroškim vrtcem, knjiž» nico in krajevnim uradom, ki ga upravljajo sami domačini. Tudi po šolah sta po eden ali dva učitelja Slovenca. Njim se moramo zahvaliti za preneka» teri koristni napotek pri našem delu, ki jim ni tuje, saj je marsikateri v prostem času zbiralec ljudskih pesmi, nekateri vodijo mladinske plesne skupine, ki nastopajo z domačimi plesi, drugi uči» jo šolarje slovenskih in slavskih pesmi. Pod vod» stvom učiteljev so porabski Slovenci s petjem in plesom prislužili že visoka odličja na faznih fe= stivalih in tekmovanjih na Madžarskem. Ob dosled» nem madžarskem enoglasju uživa slovensko dvo— in
troglaano petje poseben sloves. Jeničani (tj. pre= bivaloi Gornjega Senika) veljajo za najboljše pev= oe in sploh za glasbeno nadarjene. V vasi je veli=; ka godba na pihala ali goslarija. Göslar je vsak godec, pa čeprav ne igra na gosli, marveč na fude (harmoniko), na kravo (bas), na pštrpan ali karko= 11 že. Pri dvoglasnem petju se zgornji glas imenu= je "na tenko", spodnji "na staro", pri troglasnem pa poje eden "srednje".
Med pesmimi se je ohranilo nekaj zelo sta= rih, ki so prave redkosti po besedilu in melodiji. Zanimive pa so tudi variante od drugod znanih, ker so z narečnimi oblikami in melodičnimi spremembami izrazito krajevno pobarvane. Pri dvo— in troglas= nem petju se glasovi včasih križajo kot v Prekmur= ju ali se razhajajo v značilne kvinte, sicer pa ima tamkajšnja pesem vse bistvene značilnosti slo= venskega pesemskega izročila in madžarskega vpliva ni čutiti. Tudi plesi so taki kot drugod po Slove= niji in je čardaš manj priljubljen kot recimo v ravninskem delu Prekmurja,
V pozni jeseni In pozimi se porabeki Slovenci še zbirajo po hišah, da skupno "lüpijo kilkaroo", luščijo bučnice ali "češejo perje" pa pri tem pojo. Pletenje košar iz vrbja in slame je prav tako zim= sko opravilo. V navadi je petje pri mrliču, ob nos vem letu hodijo po hišah voščit srečo, na Lucijino prihajajo "pojbiči" "kokodakat", svatbeni običaji še niso izginili in našli smo starejše žene, ki jim je "zlati očenaš" (ljudski apokrifni pasijon) še vsakdanja molitev. Pevke ali pevci, ki znajo po več desetin pesmi, niso nobena redkost, tudi med mlaj= simi ne. Čeprav je večina hiš zidanih in ima marši«* katera kar mestni videz, se dobijo v odtlaljmiejSlli vaseh še stare s slamnato streho, veliko domov je grajenih na ključ in na vhodni strani je ob vsej dolžini "gank" s stebriščem. Po kuhinjah smo marši* kje videli vegast steptan pod, peči delajo po sta* rem tako, da zakrivajo en kot kuhinje od tal do stropa, Y peči je kotliček za toplo vodo, zraven pa stoji ponekod pralni stroj, čeprav so po dvo* riščih še vodnjaki na vitel. Kdo ve, kaj inse bi odkrilo bistro oko etnografa na gospodarskih po* slopjih, kakšne zanimivosti bi našel na podstreš* Jih, če bi se posebej zanimal za materialno kultu* ro! Tako pa se je bati, da bodo ljudje ob prezida* vah ali kakšnem večjem pospravljanju pometali vse staro stran ali pokurili, ker pač ni nikogar, ki bi jih opozoril na etnografsko ali kulturno zgodo* vinsko vrednost predmetov.
V Gornjem Seniku smo videli, kako se ob nede* Ijah po maši zberejo možje pred cerkvijo, da bi slišali občinska oznanila. Praznično oblečene žene, — starejše se pozimi zavijajo v trikotne volnene "prte" — pokrite z lepo nagubanimi rutami pa čakajo skromno ob strani{ ta ali ona pojde z možem v go* stilno, preden se oba vrneta domov v sosednjo vas, na domačijo za tretjim bregom. Gostoljubje je po* rabskim Slovencem nekaj naravnega, zato tudi v naj* revnejši hiši radi postrežejo, s čimer moreja. Če* prav niso videti nezaupljivi — vsaj s nami so bili povsod hitro domači —, vendar tujega človeka, tudi
mladega, spoštljivo onikajo, da ti je v začetku kar nerodno. Zenske govorijo po moško kakor na Gorenj* skem. Za mesece imajo svoja, zelo slikovita imena. Tako pravijo npr. januarju "sečen", maju "rllsalček" in julij je "jakobček".
Skoraj ni hiše, kjer ne bi. znali peti, pripo* vedovati, kjer ne bi videl kaj zanimivega,, zvedel kaj novega. Tistih bore deset "vesnlo" (vasi) skri* va toliko etnografskega in jezikovnega bogastva,da smo po enem tednu vnetega dela pregledali le manjši del območja in si mogli narediti le približno podo* bo, komaj vtis o tem koščku slovenske zemlje. Ko smo se vozili domov, je bila v vsakem izmed nas ena sama želja: vrniti se čimprej in za dalj časa, prihajati spet, in spet, pa ne kot neprizadet, radoveden pot*, nik in tudi ne kot suhoparen strokovnjak, ki vidi v vsem le brezosebni predmet svojega raziskovanja. Prišli naj bi kot znan«e k znancu, kot Slovenec k Slovencu, s preprosto samoumevnostjo, brez pred* sodkov in zadrege, z odprtim srcem narodopisca, ki se med rojaki v zamejstvu počuti enako domače kot kje v osrednji Sloveniji. Če kje, potem moro in mora za etnografa veljati beseda A. de Saint — Ezupčryja: "Veličina nekega poklica je nemara pred* vsem v tem, da združuje ljudi."
Dr.Zmaga Kumer
Prekmurska hiša (risal I.Romih - arhiv SEM)
TA PWAWIHSKA MESCA
Včasih so premožnejši kmetje v Ratečah postreg li svoje senoseke tudi s "ta pwaninsko mešco", ki jo je gospodinja pripravila takole:
V lonec je dala 1/2 vode, 1/4 kislega mleka in 1/4 SMSitane, osolila in vse skupaj zavrela. Ko je zavrelo, jo vsula koruzno moko, ki ji je bil dodan pehtrao in drobnjak, in jo dobro "zarodljala" (za* mešala). Dodala je kos surovega masla, tri ali šti= ri jajca in spet premešala. Preden je jed postavila na mizo ali so jo odnesli senosekom v rovt, jo j6 zabelila z razbeljenim topljenim maslom.
Takemu maslu so rekli "žunta". Ker je bilo vča* aih masla malo, so ga le premožnejši kmetje topili ih si delali žalogo ŽS zabelo. Morda so jim prav za= to rekli "žuntarji".
jt>
ŠE O ETMOGRA-PoKEM DELU V SLOVENIJI LETA 1969
Ko je bila zadnja številka Glaa= nika že v tisku, smo prejeli še dvoje dopolnil, ki jih tu objav= Ijamo.
Pokrajinski muzej za Pomurje v Murski Soboti po= roča, da je mogel v letu 1969 le neznatno poveča= ti svojo zbirko (za 11 predmetov) in tudi prira= stek strokovne knjižnice ni bil velik (13 knjig). Obisk redne zbirke je bil sorazmerno velik, saj je število obiskovalcev doseglo skoraj 5000, od tega je bilo kar 62 skupin šolarjev.
Po delovnem načrtu, ki predvideva vsako tretje leto po eno tematsko razstavo, je muzej v letu 1969 pripravil razstavo "Tkaničeni tekstil iz zbirk Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti", Odprta je bila za teden "Turizem in kultura"
15. julija in je trajala do 10. avgusta. Terja= la je veliko priprav, ki jih je muzej zmogel le z veliko delovno vnemo sodelavcev, kajti dotaci= ja za razstavo je bila dokaj skopo odmerjena.
Med obiskovalci, ki jih je bilo okrog 300, so bili povečini sezonski delavci in izseljenci,ki so takrat prišli domov na obisk. Za lončarski sejem v Moravcih je muzej priredil prodajno raz= stavo izvirnih lončarskih izdelkov iz Prekmurja, Medjimurja, Gradiščanskega v Avstriji in sosed= nje Madžarske. Razstava je privabila veliko kup= cev.
Interno delo — urejevanje, prepariranje ipd. — je potekalo kakor prejšnja leta.
V poročilu Glasbeno narodopisnega instituta v Ljubljani je izostal podatek, da so njegovi so= delavci tudi v letu 1969 sodelovali z RTV Ljub= Ijana. Pripravili so 4 nove radijske oddaje iz= virnih posnetkov, namenjene za ciklus "Sloven= ska zemlja v pesmi in besedi".
hšt.no (rlenl T.Ljubi« - arhiv 3EM)
Kongresi in posvetovanja
ALPES ORIENTALES VI.
VI. posvetovanje svobodne delovne skupine narod«= piscev A.lpes Orientales je bilo letos od 24.-28. maja v mestecu Thusis (kanton GraubUnden) v Švicii 0 zanimivem srečanju, ki je imelo za temo proble= me pastirske kulture in na katerem so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki, bomo obsežno poroča= li v prihodnji številki.
SKMIHARIUM ETHOLOGICUM II. V LIPTOVSKI TEPLICKI NA SLOVAŠKEM
Katedra za etnografijo in folkloristiko na filozofski fakulteti bratislavske univerze Jana Komenskega je v času od 1. — 14. julija 1969 or= ganizirala že drugi seminar za profesorje in štu= dente etnologije. Vodja seminarja, ki je edini ta= ke vrste v Evropi, je predstojnik katedre dr.Jan Podolak. S svojimi asistenti, zlasti Jožefom Uš4= kom in Tatiano Uhrikovo, pripravlja program in vo= di delo na seminarju, za katerega je izdelan po= droben načrt. Po njem naj bi udeleženci v štirih letih sistematično obdelali vsa področja slovaške ljudske kulture.
Ulil U /J
’	I 1	tUML
Med predavatelji so tudi etnologi drugih ev
ropskih dežel. Mnogi v svojih predavanjih opozar= j ajo na aktualne probleme etnološke vede ali pa jih navezujejo na najnovejša dognanja v svoji specializaciji. S krajšimi referati sodelujejo tu= di nekateri študentje.
Vsako leto skušajo prireditelji seminar vse= binsko obogatiti s srečanji raziskovalcev istih področij ljudske kulture, posebnih raziskovalnih skupin, združenj ali sodelavcev vidnejših etnolo= ških revij. Tako so se na lanskem seminarju zbra= li nekateri etnologi, ki se ukvarjajo s problemi agrarne etnologije, sodelavci revij "Etnologia Europea" in "Tools & Tillage", posebno zasedanje pa so imeli tudi predstavniki centrov za pripravo etnoloških atlasov. Med udeleženci seminarja so bili: dr.Branimir Bratanič in dr. Branislav Ru= sič iz Jugoslavije, prof. Nils-Arvid Bringeus iz Lunda na Švedskem, prof. Geza de Rohan—Czermak iz Pariza, Alexander Penton iz Edinbourga, dr.Helge
Gerndt in dr. Georg Sohroubek iz Münchna, dr. bdith Klenk in Heinz—ehr. Dooedla z Dunaja,Grith Lerche iz Lyngbyja na Danskem, dr.Michal Markuš iz Koeic, dr.Peter Meertena iz Amsterdama, dr.Holger Rasmuesen iz KjÄbenhavna in dr. Matthias Zender iz Bonna. Med 33 študenti sta bila tudi pređstavni= ka oddelka za etnologijo na filozofski fakulteti ljubljanske univerze Duša Krnel in Janez Bogataj.
Udeleženci seminarja so poslušali predavanja le v popoldanskih urah, dopoldne pa so v Liptovski Teplicki in okolici raziskovali materialno kulturo (poljedelstvo, živinorejo, promet in transport, prehrano, pastirstvo itd.). Od naših predstavnikov
je Duša K-rnel zbirala gradivo o ljudski prehrani,
Janez Bogataj pa o pastirstvu, prometu in trans= portu. Razen tega je v krajšem referatu predstavil udeležencem seminarja planšarstvo' v Sloveniji.. Po končanem seminarju j:e- moral vsakdo, napisati; p or oči--lo o svojem raziskovalnem delu, in ga poslati v Bra= tislavo, kjer so ga uvrstili v centralni etnološki arhiv.
Letošnji seminar jie bil v prvi polovici juni= ja na Oravi. Študentje in profesorji s 15' evropskih univerz so tokrat raziskovali ljudsko' duhovno in socialno kulturo. Slovenijo; so- zastopali Htelen® Bo= žar iz Inštituta* za, slovensko narodopisje' pri SASiT ter študentka Duša ^mel la Janez Bogataji. Obsež= nej še poročilo o tem in lanskem seminarju bo objava Ijeno v prihodnji številki Glasnika.,
iB'
V spomin
SIMEN LVAN - "GREGORINOV DIMEN" (1886-1970)
Od "Gregorinovega Dimna" kot enega najsta= rejših in najbolj poznanih Bohinjcev so se doma= čini v izredno velikem številu poslovili 8.febru= arja 1970, ko so ga z vsemi poslednjimi častmi po= kopali na Bohinjski Bistrici.
Pokojnega Dimna so poznali domačini in pri= seljenci od Bohinja do Jesenic pa tudi še v drugih krajih. Dimen je bil kar nepogrešljiv udeleženec vseh gasilskih prireditev. Pri predvojnih ljudskih in prosvetnih igrah je skoro vedno nastopal v ori= ginalnih vlogah. Zlasti pa so svojega Dimna zelo spoštovali železničarji, med katerimi je opravljal službo skoro vse od časov, ko so bili zgradili bo= hinjsko progo. Pogosto so vsevednega Dimna spraše= vale o preteklosti Bohinja učiteljice, ker je znal tako živo orisati bohinjsko zgodovino prav od Zoi= sovih časov, ko so na "Pozabljenem" Še talili v plavžih železni "bobiveo" in so na "kopišolh"1 še kuhali v kopah oglje, zraven pa so gorele tudi številne apnenice. Z vso zgovornostjo je pričaral Dimen življenje v starih časih: kako je preko Bo= hinja poletel prvi aeroplan, za katerega so šega^ vi Bohinjci trdili, da lete po zraku le velike Krucmanove svisli s Podjelja; ali ko je "noter v Bohinj" prisopihal prvi vlak, pa so ga skrbni očan® ci odeli s koci, da se ne bi prehladil, kakor ja bilo treba vselej po opravljeni "furi" ali ob po= Stanku pri "oštariji" odeti razgreto kobilo, da se ne bi prehladila. Ob nedavni 100—letnici jese= niške železarne, ki so jo proslavljali tudi pri Zoisovem stolpu v Bistrici, kjer še stojijo priče njenih začetkov, je Dimen starim in mladim slav= Ijencem zapel staro "furmansko" pesem, ki spomi= nja na čase, ko so Bohinjci še tovorili v "kri= pah" maslo,, sir in drugo domačo r-obo skozi "ozke Štenge" v široki svet.
Prav» posebno- rad' je Dimen "nabijal na zvo= nive".. Kljub službi ali starosti mu: nobena ura ni bila; prezgodnja, da ne1 bi šel', z drugimi "nabijavci" pritrkavat na domače bohinjske’ zvonove.
Po vojni je bil Šlmen tisti', ki je namesto’ matičarja določal na pokopališču vrstni red poko= paranja. Tudi ob tem opravilu je’bil’ živi kronist. Vedel je povedati* zanimive bohinjske posebnosti, zlasti resnične dogodivščine prekopanih1 pokojnikov* Decembra' Lani pa je Dimen' na- takih opravkih padel in si zlomil rokov. Ta nadloga-mu j e’ priklic0* la še gripo,, za njo'pa tudi pljučnico, ki mu ni vs® prizanesla'.,
Šimen» Žvan je-bil kakor nalašč pripraven Ih® formator za spodnjo’bohinjsko dolino; tudi Inštith® tu za- slovensko narodopisje'. Okoli 1., 1950 smo g8 "odkrili". Dolgujemo mu zapis trikraljevske kolOi0 (gl.SE 3-4,1951, 242—244) in še marsikatero zahimi* vo poročilo. S hvaležnostjo se ga zato spominjam0*
V.Žnidar
Bibliografija za leto 1969 je sestavljena po gra= divu Bibliografskega oddelka NUK v Ljubljani,knjiz= niče oddelka za etnologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani in po podatkih nekaterih citiranih av= torjev. Razdelitev del po skupinah ustreza razde= litvi v International folklore Bibltography. (Podrobni razdelitvi je bilo samo dodano geslo Recenzije /I.K./).
KRATICE:
Bilten MTT — Bilten Mariborske tekotilne tovarne
ČZN n.v. — časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta,
6SED — Glasnik Slovenskega etnografskega društva. IdR — Idrijski razgledi.
JiS — Jezik in slovstvo
JKol — Jadranski koledar
KolGMD — Koledar Goriške Mohorjeve družbe
LB — Ljubljanski dnevnik
OiD — Otrok in družina
PDk — Primorski dnevnik
PiČ — Prostor in čas
PKol — Prešernov koledar
PV — Planinski vestnik
SC — Slovenski čebelar
SEM — Slovenski etnografski muzej
SlovIK — Slovenski izseljenski koledar
SlovV — Slovenski vestnik
SodK — Sodobno kmetijstvo
I.A. Splošno: bibliografija, diskografija filmografija
1	BOGATAJ, Janež: Etnološka bibliografija za leto
1968. G3ED 10 (1969), št.2, 6-10.
2	KREMENŠEK, Vekoslav: Biografija.in bibliografi=
ja. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev. Druga knjiga 19b6— 1966. Ljubljana 1969, 96—97.
3	NOVAK, Vilko: Biografija in bibliografija. Bio=
frafije in bibliografije univerzitetnih uči= teljev in sodelavcev. Druga knjiga 1956-1966. Ljubljana 1969, 46—47.
4	STRAJNAR, Julijem: Slovenske ljudske pesmi na
gramofonskih ploščah. GSED 10 (1969), št.4,
3-5
3L»B. Zgodovina etnologije, muzeji, razstave, kon= greši, spomeniško varstvo, terensko delo. 5
5	BELAJ, Vitomir: Izvenevropska etnografska
zbirka Dušana Kvedra, /katalog/ Ptuj 1969
6	Etnografsko delo slovenskih muzejev. GSED 10,
(1969), št.l, str.1—3 /z risbami/.
7	II (ROV ATIL) R(adoslav): Kongres folkloristov v
Igalu. Delo 11, (26.9.1969), št.264, str.5.
8	Kraška hiša. Vodnik po razstavi SEM. Ljubljana
1969, str.23 in 5 (slike). /Uvod: Boris Ku= har; Kmečka arhitektura na Krasu: Ivan Sedej; Notranja oprema kraškega doma: Panči Šarf/.
9	KUHAR, Boris: Etnološka raziskovanja na ldrij=
skem. IdR 4 (1969), št.l, str.40—42.
10	S.R. (KUHAR Boris): Razstava mask iz Slovenije
v	Gradcu. Delo 11 (14.1.1969), št.12, str.5 /s sliko/.
11	KUHAR,Boris: Renesansa črnske kulture. Pismo
s prvega panafriškega kulturnega festivala. Delo 11 (1.8.1969), št.208, str.5 /s sliko/.
12	KUMER, Zmaga: 2. mednarodno posvetovanje o
ljudskih prjpovednih pesmih v Cikhčju na Moravskem od 10. - 12.4.1969. GSED 10,(1969) št.2, str.4—5.
13	LOVŠIN, Evgen: Planinski muzej na Ljubljanski
grad! PV 1969, št.8, str.374-375.
14	LOZAR, Helena: Vprašanja, B.ženitovanje. Anketa
o šegah in verovanju "Živij enakega cikla"
/A.Rojstvo, B.ženitovanje, C.SMrt/. SAZU, In= štitut za slovensko narodopisje, sekcija ljudske šege in igre, Ljubljana 1969, 42 str.
15	PAVLOVEC, Andrej: Nekaj misli ob 30—letnici
Loškega muzeja. Loški razgledi 16, Škofja Lo= ka 1969, str.18—21. Rčsumč.
16	PAVLOVEC, Andrej: Nekaj misli o uspehih in de=
lu loškega muzeja ob 30—letnici obstoja.
Glas 22, št.2,/8.1./ 1969.
17	PLANINA, France: 0 nastanku in razvoju Loške=
ga muzeja. Loški razgledi 16, Škofja Loka 1969, str.11—17. Rčsumč.
18	Planšarska kultura na Gorenjskem. Vodnik —
prospekt k razstavi v Gorenjskem muzeju,
Kranj 1969 /besedilo Anka Novak/, 6 str.
19	PREDAN, Drago: Delo celjske sekcije našega
društva. GSED 10 (1969),št.3, str.2
20	RAMOVŠ, Mirko: 16.kongres zveze jugoslovan=
skih folkloristov v Igalu od 16.do 19.sep= tembra 1969. GSED 10 (1969), št.3, str.3
21	RAMOVŠ,Mirko: Dan narodne noše v Kamniku.
GSED 10 (1969), št.3, str.3-4.
22	RAVNIKAR, Bruno: Tekmovanje harmonikarjev na
Pokljuki. GSED 10 (1969), št.3, str.3. .
23	RAVNIKAR, Bruno: 3. zasedanje mednarodne štu=
dijake skupine za glasbila v Stockholmu.
GSED 10 (1969), st.3, str.2-3.
24	Slovensko ljudsko kiparstvo. Vodnik po razsta=
vi	v SEM. Ljubljana 1969, str.30 /Uvod: Bo= ris Kuhar; Besedilo vodnika: Gorazd Makaro= vič/.
25	ŠARF, F(anči): Dve razstavi. "Kraška hiša" in
"Tržaški kras" v Slovenskem etnografskem mu=
zeju. Delo 11 (17.7.1969), St. 193, str.5
26	ŠTRUKELJ, Pavla: Razstava črnske umetnosti na
festivalu v Dakarju od 1.-24. aprila 1966. Etnološki pregled 8—9, Beograd 1969, str. 118-121.
27	ŠTRUKELJ, Pavla: Občasna razstava v Goričanah.
Vijesti muzealaca i konzervatora Hrvatske 15 (Zagreb 1969), št.2, str.32-33.
28	ŠTRUKELJ, Pavla: Napredek etnologije po svetu.
Zapiski z VIII .Ttedharodnega kongresa antropo= loških in etnoloških znanosti v Tokiu in Kiotu. Naši razgledi 18, lo.5.1969, št.9, str.26o-261.
29	V(UK) V(ili): Izpovedna moč v preprostem izra=
zu. Razstava Slovensko ljudsko kiparstvo je odprta v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Večer 25 (13.2.1969), št.36 /s sliko/, str.8
30	: Umetnost z vrha. Ob razstavi In= dijska ljudska umetnost, odprti na gradu Go= ričane. Večer 25, 14.3.1969,št.61,str.14 (slika)
31	: Slovenske maske. Zanimiva razsta= va v štajerskem etnografskem muzeju /Steiri= sohes Volkskundemuseum/ v Gradcu. Večer 25
(6.2.1969)	, št.30 /s sliko/, str.lo
32	: Slovenski skansen. Muzej na pro= stem pri gradu Podsmreka pri Višnji gori.Ve= čer 25 (4.2.1969), št. 28, etr. 8 (s sliko)
33	: Pokrajinska značilnost v muzeju. Novost v soboškem muzeju: Prekmurska črna kuhinja na razstavi. Večer 25 (31.1.1969), št.25, str. 15-16
34	: Kras kot življenje in kultura.
Ob dveh razstavah o krasu, odprtih v Sloven= skem etnografskem muzeju v Ljubljani, Večer 25 (29.8.1969), št. 201, str.13-14 (s sliko)
35	: Umetnost je vsakdan. Ob razeta= vi čilska ljudska in uporabna umetnost, od= prti na Goričanah. Večer 25 (30.4.1969), št.101 /s sliko/, str.lo
36	: Ljudska plastika. Dve etnografski razstavi. Večer 25 (14.11.1969),št.266, str.8
37	: Enotnost v različnosti. Ob raz= stavi Ljudska umetnost Indonezije, odpr=
ti na gradu Goričane. Večer 25 (16.7.1969), št.164,/s sliko/, str.8
38	ZADNIKAR, Janez: Bogastvo ljudske umetnosti.
Danes otvoritev indijske razstave v gori= canskem gradu. Delo 11 (9.3.1969), št.66, str.2.
39	Z(ADNIKAR) J(anez): Kvedrova etnološka zbirka
v Goričanah. Vtisi z razstave. Delo 11
(23.5.1969)	, št.291, str.5
I.B 2 — Raziskovalci, biografije, obletnice, nekrologi
40	(ABRAM Josip.)Kragelj,Jožko:Msgr.Josipu Abramu
v spomin 6b tridesetletnici Smrti. KolGMD 1969, str.88-89 /s sliko/.
41	(BAŠ Franjo.) Kuret, Niko: Etnografu Franju
Bašu v spomin. ČZN n.v.5. /40/, Bašev zbor= nik, Maribor 1969, 87—88.
42	(BARAGA Friderik.) F(ajdiga) V(ilko): Baragi*
ana. Cerkev 3,(1969), št.7-8, str.l75j št. 9-10, str.223.
43	(GASPARI Maksim.) Pogačnik, Bogdan: Pesem o
slovenski polhovki in roženkravtu. Ob 85— letnici slikarja Maksima Gasparija. SlovIK 1969, str.160—163 /s sliko/.
44	(JANŠA Anton.) Debevec, Leopold: Čebelar An»
ton Janša in sodobniki. SČ 71 (1969),št.4, str.117-121 /s sliko/.
45	(KANČNIK Andrej.) Gregorič, Jože: Ljudski
pesnik Andrej Kanonik. Zbornik občine Gro» suplje (1969), Grosuplje 1969, str.81—99.
46	(KURET Niko, Koblar France, Rebula Alojz, Ster-
le France) Veliko priznanje našim sodelav» cem» Književni glasnik MD 12 (1969), št.l—
2, str.44—46 /s slikami/.
47	KURET, Niko: Deset let "Glasnika". GSED 10
(1969), št,4, str.l.
48	(NOVAK Vilko.) Prof.dr. Vilko Novak - šestde*
setletnik. GSED 10 (1969), št.2, str.3-4.
49	(NOVAK Vilko.) Kuhar, Boris: Vilko Novak
šestdesetletnik. Delo 11 (29.4.1969), št.
117, str.5 /s sliko/,
50	NOVAK, Vilko: Etnologija. Petdeset let slo=
venske univerze v Ljubljani 1919-1969. Ljubljana 1969, 228-231 /s sliko/.
51	(PIKO Maks pd. Golek) In memoriam Piko Maks
pdi Golek. GSED 10 (1969), št.4, str.7.
52	(VRŠNIK Jože — Roban) Sever, Janez: Adam s
petimi devicami. Pet stoletij in več živi» jo Robani v Robanovem kotu, med njimi bu= kovnik Joža. Delo 11 (9.5.1969), št.125, str.7 /s sliko/.
I.C, Teorija, metodika. — I.D. Splošna dela; ča» * 5
sopisi, revije, zapisi.•
53	ALPES ORIENTALES 5, Ljubljana 1969.
54	ANTHROPOS, Ljubljana 1969, st.1-2.
55	BEDNARIK, Rado: Nekdaj v starih časih...
v Pevmi za primer. JKol (1969J, Trst 1968, str. 87—89.
56	BRAČIČ, Vladimir: Prebivalstvo občine Ptuj v
luči zgodovinskega razvoja. -Poetovio — Ptuj 1969, str.95—119 /s slikami/, Zusammenfassung1
57	Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta
5. /40/,Maribor 1969.
58	OOP, Joža: Narodopisne drobtine iz Bohinja.
GSED 10 (1969), št.l, str.3—5 /a sliko/.
59	Etnološki pregled 8-9, Beograd 1969.
60	Glasnik slovenskega etnografskega društ' a 10,
Ljubljana(1969), št.l—4 /z risbami/.
61	GREGORIČ, Jože: Iz Kostela v Kočevje. Kulturno
socialna slika iz dvajsetih let. 50 let elo= venske gimnazije v Kočevju 1969, Kočevje 1969, str,78—88.
62	JUVANČIČ, Ivo: Furlani naši mejači na zahodu.
PKol (1969), Ljubljana, str.97-lo3 (s slikami)
63	KßiSMENüEK, Slavko: Nekatera odprta vprašanja
o mestu današnje etnologije sredi humani= etičnih ved. Anthropos, Ljubljana (1969), št. 1—2, str.66—70.
64	KUMER, Zmaga: Vsakdanje težave slovenskih na=
rodopiscev. GSED 10, (1969) št.4, str.1-3.
65	KURET, Hiko: Kulturno prosvetne organizacije
in naša ljudska kultura. GSED 10 (1969), št.2, str.1-2.
66	KURET, Niko: La comunitk lavorativa folclo=
ristioa "Alpes Orientales". Valori e fun= zioni della oultura tradizionale. Atti e documentazione. Gorizia 1969, 261—263.
67	KURET, Niko: Die Volkskundliche Arbeitsge=
meinschaft "Alpes Orientales". Werte und Funktionen der traditionellen Kultur.
Görz 1969, 77-79.
68	KURET, Niko: Folklora ne odmira. Delo 11
(17.5.1969), št.133, str.17.
69	KURET, Niko: Velika akcija folkloristov.
Doslej najobsežnejša anketa o šegah in verovanjih. Delo 11 (13.9.1969), št.251, str.19.
70	KURET, Niko: Nase narodopisje. Problemati=
ka in razvojni predlogi. CZN n.v.5 /40/, Bašev zbornik, Maribor 1969,561—568. Zu= sammenfassung.
71	LOŠKI RAZGLEDI 16, Škofja Loka, 1969.
72	MATIČETOV, Milko: Valori e funzioni della
cultura tradizionale. Atti e documenta= zione... Gorizia 1969, 185—188.
73	MATIČETOV, Milko: Riflessioni introduttive
sul sostrato etnico nelle Alpi Orientali. Alpes Orientales 5, str.13—18. /Uvodne misli o etničnem substratu v Vzhodnih Al= pah./
74	Mengeški zbornik /800 let Mengša/ II. /1.
in 2. snopič/, Mengeš 1969,
75	NOVAK, Vilko: Begegnung der alpinen, mediter=
ranen und pannonischen Kulturzone ln Slove= nien. Werte und Funktionen der traditionel= len Kultur. Görz 1969, 87—90.
76	NOVAK, Vilko: La Slovenia come punto d'incon=
tro delle sfere culturali alpina, mediterra= nea e pannonica. Valori e funzioni della cultura tradizionale. Atti e documentazione. Gorizia 1969, 271-273.
/7 NOVAK, Vilko: Ljudsko življenje v delih Janeza Trdine. Mengeški zbornik /800 let Mengša/ II, 2. snopič, Mengeš 1969, 44—62.
78	OŠNJAK, Jožko: Beneške dolinice — moja vas.
JKol (1969), Trst 1969, 144-152 /s slikami/.
79	OŠNJAK, Jožko: Pod Matajurjem. Spomini in za=
piski iz Beneške Slovenije. Ljubljana 1969, str.388
80	PRAPROTNIK, Tone: Litija in okolica do druge
svetovne vojne. Litijski zbornik NOB 1969, str.9—22 /s slikami/.
81	VRIŠER, Sergej: Skrb za naše narodopisno bla=
go. Bilten MTT 12, št.3-4 (1969),str.23 /s slikami/.
82	Valori e funzioni della cultura tradizionale.
Atti e documentazione. Incontro culturale mitteleuropeo con la partecipazione di dele= gazioni d'Austria, Cecoslovacchia, Germania, Italia, Jugoslavia e Ungheria. Gorizia 21—25 settembre 1968. Gorizia 1969.
83	Werte und Funktionen der traditionellen Kul=
tur. 21.bis 25.September 1968, Schloss-saal der provinzial Staaten Görz. Görz 1969.
I.E, Recenzije
84	(KUMER, Zmaga): Jahrbuch des österreichischen
Volksliedwerkes. Bd.17, Wien 1968 — Narodno stvaralaštvo — Folklor 6, (1968) 1969, št.28, str.193-194.
85	(ZK/=Zmaga Kumer/): Jahrbuch des Österreichs
sehen Volksliedwerkes. Bd.18, Wien 1969 —
GSED lo (1969), št.4, str.5.
86	(ZK /=Zmaga Kumer/): Slovenski etnograf 20
(Ljubljana /1968/ 1969) - GSED 10 (1969), št.l, str.5.
87	(LOŽAR, Helena): Glasnik etnografskega muzeja
30 Beograd (1967) 1968. - GSED 10 (1969), št. 3, str.4.
88	(LOŽAR, Helena): Miroslav Draškič, Čilimarstvo
u Srbiji /katalog/, Beograd 1967. — GSED 10 (1969), št.4, str.6.
89	(LOŽAR, H.): Mario Borros van Buren, Ljudska
in uporabna umetnost republike Čile /katalog/, Beograd 1969. - GSED 10 (1969), št.4, str.6. 90, (LOŽAR, H.): Jasna Bjeladinovič, Etnografska
spornen zbirka Krištofa Crniloviča /katalog/; Beograd 1968. — GSED 10 (1969), št.4, str.6.
91	(LOŽAR, Helena): Jelena Aradjeloviö—Lazič,
Pokrivanje i kičenje glave u narodnim noš= njama Srbije /katalog/. Beograd 1965. —
GSED 10 (1969), št.4, str.6.
92	(MAKAROVIČ, Marija): Vinko Möderndorfer, Ljud=
ska medicina pri Slovencih. SAZU, Gradivo za narodopisje Slovencev, I, Ljubljana 1964. -Etnološki pregled 8—9, Beograd 1969, str.114.
93	(NOVAK, Vilko): Gunda Bšla, Ethnographica Car=
patica. Akadšmiai kiadč. Budapest 1966, str. 418. — Etnološki pregled 8—9, Beograd 1969, str. 110-112.
94	(NOVAK, Vilko): Jšnos Tčth, Göcsej nepi špi =
tšszete. Müszaki könyvkiadö, Budapest 1965,
156 str. — Etnološki pregled 8-9, Beograd 1969, str.112-113.
95	(RAMOVŠ, Mirko): Zmaga Kumer, Ljudska glasba
med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini, Maribor 1968. - GSED 10 (1969), št.l, str.6.
96	(MR /=Mirko Ramovš/): Bruno Ravnikar, Koreogra=
fija ljudskega plesa. Ljubljana-1969. —
GSED 10 (1969), št.l, str.5-6.
97	(STANEK, Leopold): Ivan Grafenauer, Spokorjeni
grešnik. — Zmaga Kumer, Slovenski napevi le= gendarne pesmi "Spokorjeni grešnik". Inšti= tut za slovensko narodopisje SAZU 8 /Razred
za filolnsK® in literarna vede 19/, Ljublja= na 1965. — Ivan Grafenauer» Slovensko~hrva= Ska ljudska pesem Marija in brodnik. — Zma= ga Kumer, Legendarna pesem o Mariji in brod= niku z glasbenega vidika. Inštitut sa sloven= sko narodopisje SAZU 9 /Razred za filološke in literarne vede 21/, Ljubljana 1966. —
— Etnološki pregled 8—9, Beograd 1966, str. 107-108.
98	(ŠTRUKELJ, Pavla); Boris Orel, Bloške smuči.
Vprašanje njihovega nastanka in razvoja. Inštitut za slovensko narodopisje SAZU /Razred za filološke in literarne vede 18/, Ljubljana 1964-. — Etnološki pregled 8—9, Beograd 1969, str.114—117.
99	VUK, Vili); ČZN n.v.l (Maribor 1965) - Etno=
loški pregled 8—9, Beograd 1969» str.106— -107.
100	(VUK, Vili); Panonski zbornik. Murska Sobo=
ta 1966. — Etnološki pregled 8—9, Beograd 1969, str.106.
101	(VUK, Vili); Niko Kuret, Praznično leto Slo=
vencev; starosvetne šege in navade od pom= ladi do zime. Prvi del: Pomlad. Celje 1965.— — Etnološki pregled 8—9. Beograd 1969, str.109-110.
II.	Naselje
102	PERTOT, Riko: Nekdanje in današnje Barkovlje.
JKol 1969, Trst 1968, str.188-194 /s sli= kami/.
103	PLANINA, France: Samotne vasi pod Ratitovcem.
Loški razgledi 16 (Škofja Loka 1969), str. 128—140. Zusammenfassung.
III.	A. Stavbe /splošno/
104	MLINAR, Simon.: Stare oštarije. LD 19 (1969)
/s slikami/.
105	SEDEJ, Ivan: Prešernove hiše. PDk 25 (9.2.
1969), št.33
III.B. Kmečka hiša
106	Kako je s Finžgarjevo rojstno hišo? Književ=
ni glasnik Mohorjeve družbe 13 (Celje 1969), št.1-2, str.17-23 /s slikami/.
VI.B Ljudska umetnost in obrt
107	DOLENC, Ksaver: Vigenjci in punkeljni. Pri
čipkaricah v Selški dolini, SlovIK 1969 (Ljubljana 1968), str.284—286.
108	ŠTRUKELJ, Pavla: Čilska ljudska in uporabna
umetnost. Naš dom (Maribor 1969), št.7, str.17-18
VI.B 2. Likovna umetnost
109	BREŠČAK, Peter: Sončni rez» Pegam in Lamber=
gar na koroški "čevnici". Panjske končnice. Delo 11 (26.7.1969), št.2o2, str.17 /s sliko/
110	CEVC, Emilija^, fčrirt, popoiv.r-o e arte colta.
Valori e funzioni della oultura tradizlonale. Atti e documentazione. Gorizia 1969, 201—206,
111	CEVC, Emilijan: Razmerje med ljudsko in stilno
umetnostjo. Werte und Funktionen dar trađiti= onellen Kultur. Görz 1969, 5—10.
112	GREGORIČ, J(oše): Slovensko ljudsko kiparstvo,
Nova pot 21 (1969), št.1-3, str.105-106.
VI.D. Živinoreja, poljedelstvo, vrtnarstvo, gozdar= stvo, čebelarstvo itd,
113	ČUDEN, Jože in ŠTERN,Vilko: Razvoj hribovske=
ga kmetijstva in preusmeritev kmetij. SodK 2, (1969) št.1-2, str.11-15.
114	MAYER, Julij: Iz preteklosti.SČ 71 (1969), št.2,
str.50—52.
115	NOVAK, Anka: 0 zgodovini planšarstva na Gorenj=
skem. PV (1969),št.9, str.414-418 /s slikami/.
116	NOVAK, Vilko: Über die Milchwirtschaft bei den
Völkern Jugoslawiens. Viehwirtschaft und Hlr= tenkultur. Ethnographische Studien. Akadšmiai Kiadć, Budapest 1969, 574—602.
117	STRITAR, Albin: Posvetovanje o mediteranskem
kmetijstvu. SodK 2,(1969),St,5, str.252.
118	ŠTERN, Vilko: Kmet v sodobnem gospodarstvu.
SodK 2 (1969), St.3, str.120-123.
119	Nekaj o ranchh in flosariji v pohorskem Podrav=
ju. Kmečki glas 26 (30.1.1969), št,6,
120	ŠTIBLER, Miloš: Nekaj o rancah in flosariji v
pohorskem Podravju. Kmečki glas 26, št.lo
(27.2.1969), str.lo, št.11 (6.3*1969), str.12, št.12 (13-3.1969), str.12.
121	ŠTIBLER, Miloš in Janez DOVJAK: Nekaj o rancah
in flosariji v pohorskem Podravju. Kmečki glas 26 (6.2.1969),St.7, str.lo
VIII. Noša Ih nakit
122	K(OSI) M(irko): Človek in moda. Modni list 15,
(1969), št.l, str.4-5. Nadaljevanje iz leta 1968 /s slikami/.
123	MOČNIK, Rastko: Telo, Problemi - Aktualnosti 7»
(1969), št.76, str.32-33 /s slikami/.
124	MOČNIK, Rastko: Vizija zgodovine in moda. Pro=
blerai - Aktualnosti 7 (1969),št.75, str,41-—42 /s slikami/.
125	0 modi. Ob člankih Rastka Močnika "Vizija zgo=
dovine in moda" in "Telo" /Problemi 1969)-PiČ 1 (1969), št.3-4, str.207-208.
126	VIRNIK, Ivan: Pisan gorenjski venček. Kakšne
so bile narodne noše na pragu 19.stoletja? Delo 11 (24.lo.1969),št.292, str.9.
127	VRIŠER, Sergej : Uniforme meščanskega konjeni =
škega korpusa v Ptuju. Poetovio - Ptuj 1969, 159—165 /s slikami/. Zusammenfassung.
X.A. Šege, prazniki, igra /splošno/,
128	BELAJ, Vitomir: Po sledovih staroslovanskega
kultnega obreda v Halozah. Poetovio - Ptuj 1969, 184—190, Rčsumč.
129	ČOP, Joža: Strige. GSED 10 (1969),št.2,str.3
130	KUHAR, Boris: Slovenske maske. Pionl 22 (15.2,
1969), št.22, str.7
131	KURET, Niko: Zu Karl Meulis Maskentheorie.
Antaios 11/2 (Stuttgart 1969), str.154-163.
132	KURET, Niko: Vesele ure. Ljubljana 1969,
str.208.
133	LOZAR, Helena: Stare šege iz Bohinja in plani=
škega kota. SlovIK 1969 (Ljubljana 1968), 286-288
134	LOŽAR, Helena: 0 anketi o slovenskih ženito=
vanjskih šegah. GSED lo (1969), št.3,str.4.
135	VAUPOTIČ, Nežka: Stare navade in vraže iz
Haloz. GSED 10 (1969),št.2, str.2-3.
136	VIRNIK, Ivan: Šege, ki spremljajo našega člo=
veka. Večer 25 (29.12.1969), št.302, str.9 /s sliko/
X.B.3. Ljubezen, zaroka, ženitovanje
137	VIDIC, Jože: Na Srednjem vrhu hranijo 500 let
staro ženitno pogodbo. Glas 22 (18.1.1969), št.5, str.8
X.B.11. Cerkvene šege in prazniki
138	LOŽAR, Helena: Koroška "leteča procesija" 1969. GSED 10 (1969), št.2, str.4.
X.B.12. Koledarske šege
139	BREŠČAK, Peter: Obredja volčjih noči. Sliko=
vita podoba davnine v novoletnih običajih. Delo 11 (31.12.1969 - 2.1.1970),št.356, str.17.
140	HASL, Drago: Beseda o šemskih običajih v
ptujskem okolišu. Kurentovanje 1969 (Ptuj 1969), str.4-5.
141	JARC, Katarina: Maškare, maškare in veseli
predpustni čas.OiD 9 (1969), št,2,str.45.
142	KURET, Niko: Kadar korant vlada. Hurentova=
nje 1969 (Ptuj 1969), str.6-16.
143	KURET, Niko: Die Mittwinterfrau der Slowe=
nen /Pehtra baba und Torka/. Alpes Orien= tales V.(Ljubljana 1969), str.209-239.
144	KURET, Niko: "Korenine našega koranta so
občečloveške..." Nedeljski dnevnik 6
(26.I0.1969), št.292, str.11.
145	KURET, Niko: Novoletni koledniki. Rodna gru=
da 12 (1969), 474-475.
146	POGAČNIK—Toličič, Slavica: Otrok in pustna
šema. OiD 9 (1969), št.2, str.43-44.
147	PRELIC, Rada: Maškarada — trenutki otrokova
navade, OiD 9 (1969), št.2, str.44
148	ZABLATNIK, Pavle: Ziljsko štehvanje. PV 10
(1969), 457—460 /s slikami/.
XI.	Socialna in pravna etnologija
149	PAK, Mirko: Transformacija strukture prebi=
valstva in naselij na južnem delu zgornje= ga dravskega polja. Poetovio — Ptuj 1969, Ptuj 1969, str.214—225 /s slikami/. Zusammen= gaseung.
XII,	Ljudsko verovanje
150	BREŠČAK, Peter: Gorjanski škrat Taus. Izro=
čilo iz keltskih časov. Delo 11 (8.2.1969), št.37, str.21
XVI. Ljudska poezija
151	CIGAN, France: Slovenska pesem na Slovenski
gimnaziji v Celovcu. Grlica 13 (1968/69), št.3, str.39-40.
152	ČOP, Joža: Bohinjske zabavljice. GSED 10
(1969), št.3, str.l
153	KUMER, Zmaga: Štajerska ljudska "pesem od ko=
vača". ČZN n.v.5 /40/(Maribor 1969), 426-—431. Zusammenfassung.
154	KUMER, Zmaga, Luka KRAMOLC, Matija TOMC:
Slovenska pesmarica III. Ljudske pesmi.
Celje 1969, str.136 /z napevi in besedili/,
155	MAKAROVIČ, Marija: Pesmi iz cikla "Igre". Men=
geški zbornik /800 let Mengša/2, Mengeš 1969, 164-171
156	MATIČETOV, Milko: Tri ljudske iz Rezije za po=
kušnjo. Pred Matičino zbirko slovenskih ljudskih pesmi. Sodobnost 17 (1969), št.2, str.197 - 206.
157	MATIČETOV, Milko: Objave ljudskih pesmic:
Ciciban 25 (1969), str.4-5, 36-37, 72-73,
100-101.
158	MERKU, Pavle: Bogata minulost izginja. /Po=
govor zapisal Igor Gruden./ Delo 11 (12.4. 1969), št.100, str.18 /s sliko/.
159	MERKU, Pavle: Grbčeva zbirka ljudskih pesmi.
Zaliv 4((Trst 1969), št.16-17, str.19-25.
160	POŽAR, Breda: Anastasius Grüns unveröffent=
lichte Übersetzungen slowenischer Volks= lieder. Acta neophilologica 2 ( Ljubljana 1969), 65-88.
XVII. Ljudska glasba ln ples
I6l	KOPINŠEK, Andrino: Planinski ples pod Pire= nejl. PV(1969), št.3, str.132-133.
162	KU...ER, Zmnga: Ljudska glasba med rešetarji
in lončarji v HibniSki dolini. Maribor 1968 /izšlo 1969/, str,462.
163	RAVr.IKAH, Bruno: Koreografi ja ljudskega ple=
sa. Ljubljana 1969, otr.f’4
164	HUD0L11', Branko: Dragoceno izročilo. Jerbstcl
ludowy aneambl v 'ariboru. Večer 25 (?5,7. 1969), št.171, ntr.7
165	V(ODUbLK) V (aleno ) : i.las »fi.kani ja melodij...
'LIKU 10 (1969), št.2, utr.5.
166	/OBUoDK, Valena: Ra.morje med besedilom in
napevom v Ijudeki pnami. JiB 14,(1969) št.l, str.1-6.
167	V(ODUoiäK) V(alens): Ltopetdeoeti jubilej pr=
vega zbiranja ljudskih pesmi z napevi je praznovala 29. in 30.maja letos Avstrija. «JED 10 (1969), št.2, str.5.
168	VODUJliK, Valena: Über den Ursprung eines
charakteristischen Mlowenischon Vollcslied = rhythmus. Alpes Orientaloa V, Ljubljana 1969, str.151—181. Povzetek: ü izviru neke= ga karakterističnega ritma v slovenski ljudski pesmi.
174	i'.iAlIGi'TOV, Milko: A. K-rnčlova, Pogodba med
zverinicami. Ciciban 24/9 (maj 1969), str. 234-235.
175	IviATIČETOV, Milko: Fr.Gorenščak, Rezijan in
kukavica. Ciciban 24/10 (junij 1969), str. 259.
17o MATIČETOV, Milko: Jelica di Lenardo, Koko= ši in petelin. Ciciban 25/1 (september 1969), str.12.
177	MATICETOV, Milko: Tinjanci in kukavica.
Ciciban 25/2,(oktober 1969) str.41.
178	MATIČJiTOV, Milko: L.Gorenšokova, Gejdi in
mravljaki. Ciciban 25/3 (november 1969), str.76.
1(9 MATICKTOV, Milko: Jtehuc, Hudoba suši oeki= ne. Ciciban 25/4 (december 1969),str.124. 180 Tatova, graščak in pop. Ukrajinska pravljic oa. SlovV 14 (31.1.1969), št.4, str.5
XVIII. B. Ljudska pripoved, pripovedka, bajke., legenda itd, — splošno
XVIII.C. Pravljica
169	Kukavica. Eskimska pravljica.JlovV 14 (17.1.
1969), št.2, str.5
170	MATIĆKTOV, :iilko: L.Tozova, Zakaj ima lisica
svetel, volk pa temen kožuh. Ciciban 24/5 (januar 1969), str.123.
171	MATICIiTOV, Milko: L. Tozova, "Tresite, tresi’
te, Gregor!". Ciciban 24/6 (februar 1969), str.149-150.
172	IilATIGETOV, Milko: L. Tozova, Dren Lažnivec.
Ciciban 24/7 (marec 1969), str.173.
173	MATIÜRT0V, Milko: f. Oštirjev, Komu bo gra=
očak dal tolar. Ciciban 24/8 (april 1969),
181 MATIOKTOV, Milko: Elementi preslavi nella nar= rativa popolare slovena. Alpes Orientales 5, Ljubljana 1969, 207—208. Povzetek: Predslc= venske prvine v slovenskem ljudskem pripoved’ ništvu.
XX. Ostalo ljudsko slovstvo
182 GANTAR, Kajetan: Colomoni—Segen als ein spä= ter Kahklang der oolomonischen exorzisti= sehen Tradition. Acta neophilologica 3 ( Ljubljana 1969), 53-63.
Janez Bogataj
str.203.

/___
Robldišče hät.21: "hläa" (rloal T.LJubiö - arhiv SEM)
GLASNIK izdaja Slovensko etnografsko društvo v Ljubljani. - Urejuje: dr.Zmaga Kumer - Predstavnik izdajatelja in uredništva: dr.Niko Kuret - Uprava in uredništvo: Ljubljana, V/olfova 8/II, tek.račun: 50I-8-I64/I - Cena izvodu 1,5 Ndin, letna naročnina 5 Ndin. - Tiska partizanska knjiga v Ljubljani.