Belokranjsko kolo 
oslušajmo! 
in nekoliko drugih närodnih pesmic in iger z razlago. 
Spisal J. Navratil. 
/. Metliško kolo. 
(Dalje.) 
Mera v /., 2. in pesmi n d rod na jugoslovanska: 
—O I — U ! —U I — V 
Crn'ga, mal'ga Vogrančicka. 
Lčpe moje bčle roke, 
Koga bödo öbjemäle ? 
Crn'ga, mal'ga Vogrančfčka. 
Lčpe moje bele noge, 
Za kom b<5do pohajale7)? 
Za8) črnim, malim Vogrančičkom. 
i. 
Igraj, kolce, nč postävaj! 
Nišam došal kola1) igrat; 
Neg' sam došal divoj'k 'zbirat 
Ni divojka nakinčena. 
Nit' vescl'cc pozlačeno. 
3-
V grddu so visoka vrdta, 
Na njih sedi črna Kata; 
Na vrtu je troje zčljc, 
Troje zčlje i korenje, 
Vsi poHčkom pred sodiČkom, 
Z bčlim hlčbom, žoltim sirom 
Mlinarica žlčb zaperje; 
Näj zaperje i odperje. 
Bog ti pläti, stär' na konju«)! 
2. 
Komu mörams) ljuba biti? 
Crn'mu :i), mal'mu Vogrančičku 
Kč b' imela črne oči, 
Veljala1) bi krdljgospona 
I njegove svetle sablje. 
Lčpe moje črne očir'), 
Koga bödo pögledväle ? 
Črn'ga, mal'ga Vogrančička. 
Lčpa moja sladka vusta, 
Koga bödo kuševdla? 
') Nekdaj dosledno: »kolca«, kakor v prvi vrsti »kolce« (um. kolo). 
а) Po domače »m<5rem« kakor drugod po Slovenskem. 
3) Zdaj popevajo (ne gleačč na mčro) tako: »Črnemu, mal'mu (sic) Vogrančičku« 
(t. j. Ogru; samo še v tej pesmi), prim, tudi nsl.: voger, vogrin, vogrinec, vogrič, vugrin, 
vugrinčič. Miki. lex. 1162 p. b. &rpll!l*k agfinT», hungarus). 
A) »Valjala bi« itd. popevalo se je še za mojega detinstva. 
б) üj, bujne domišljivosti! Malo poprej jih je zaželela; zdaj jih pa že ima. 
in '•) Po domače: objemale, — pohdjale. 
s) Zbog tega »za« je jeden zlog preveč; pa v popevki tega ne čutiš. Tudi Vuk 
se toži na tako pokvaro t r č h zadnjih vrstic mahom v 2. pesmi. I. (1841); str. 2 (2.0p.). 
*') Zna se i tej pesmi, da ni cela. Pogrešamo sdseb med zadnjo in predzadnjo 
vrstico, kaj je storil ta »star' na konju« komu . . . dobrega ka-li, da mu Bog plati. To nam 
pravijo zadnje vrste v srbsk. n. pj. Vuk, I. 294 (br. 400). Priobčiti jo hočemo pozneje 
na pripravnem mestu. 

4-
(Kola zavrŠetek.) 
Mera v prvih dveh vrsticah: 
o - I o— J u— I o; 
v zadnjih štirih: 
—V I u— I W- I — 
Odprite niša vratca1) Rdčča zlätca nosimo, 
Cez tri rdčča zlätca2) Okol' sebe srebrn päs, 
Sive konje3) vodimo V vsäkem žepu stö dukat. 
Ko začne »vojarinka« popevati: »Odprite (nam) naša vratca« .. . 
vzdigneta zadnja »kolaša« (predzadnji desno, a zadnji levo roko z 
raztegnenim robcem k višku, stoječ vsaksebi, kakor ,podboja' pri vratih) 
in zdaj teče »vojarinka«, — vodčč za seboj vso, ž njo vred neprenehoma 
popevajočo vrsto skozi ta odprta »vratca«; zadnja dva se previjela, 
in pri tej priči izginejo tudi »vratca«. 
Kolo je pri kraju; pa se je letos ponavljalo vsem mnogo-
brojnim gledalcem in gledalkam na veliko radost. 
Zdaj se začenjajo prave igre s petjem. — Predno razložim 
č. čitatcljem postanek ali početek Metliškemu »kolu« (pesmi), pazimo 
poprej, kako igrajo in popevajo ,Metliški dekliči' najprej »Reščtca«, 
a za njimi »Most«. 
5-
R e š 61 c a. 
Ta igra z naslednjo popevko vred zove se tako zato, ker stojč 
pri tej igri dekliči v eni vrsti, in to: »dčkle za deklčtom« kot reščta 
(rcščtca) na sejmu. 
Zdaj pride »vojarinka«, držeč se samo z enim dekletom ,za roke' 
in hodčč okoli vrste poje s tovarišico vred, kot da so prišli ,prošnjači' 
(snubači) snubit. Ženska prošnjača prosita; — ,mati4 (ki si jo moramo 
pa le misliti poleg vrste) pa odgovarja (»odpeva«) z vsemi hčerami 
(»hčermi«) vred tako: 
Mčra različna; v prvih štirih vrstah: 
—u I —v I —v; 
v peti in sedmi vrsti: 
—U I —u I —U I u; 
v šesti in osmi vrsti: 
—U I -u I -v; 
dalje nepravilno. 
*) Os&lobi popevajo: »Odprite nam naša vratca.« 
-') Ne misli na »zlatce« (n.), nego na »zldtac« (m ), -tea = zlrit (dukat) in za 
?rb.-hiv. poselmoj-t pri sUanji s šte\ilcm tri; n. pr. »tri velika zcca.«. 
y) Nekdaj: »kßnjce« (izr. kojnee). 

Pr.1) Mi bi rad' 2) dekliča. Pr. Z Bügom, z Bügom 
M.3) Ja jo nedam možu. Vsem včrnim slugom 
Pr. Če jo nedaš sä m a, Ki°) ste nam dali, 
Vzamem ti jo sama. Da pöjdete z nami. 
M. Pojdi, pojdi, moja hči 
Skoraj nazaj pridi4). (Tekajoč okoli vrste): 
Suha hruška zacvete, H in dr, handr, žumbr7) 
Ondaj nazaj pridi'*)! Vsake žuinbrske družine8). 
(To pesem ponavljajo na isti način za vsako »hčer« posebe, 
dokler vojarinka ne izprosi vseh) tako kot je izprosila prvo, samo 
da vodi vsak pot po eno izprošeno dekle več sabo okoli one vrste, 
dokler ne predobi vse vrste, tako da hodijo zdaj vsi (izprošeni) dekliči 
ž njo vred veselo popevaje svoj: »Hindr, handr, žumbr«, za njo, a 
zdaj ti je konec »reščtcem«. — Zgodi se pa tudi, da pobere ,vojarinka' 
zadnje dve ali tri dekliče na enkrat, kot stolaravnatelj, ki — imaj<5Č 
veliko društvo, a malo časa — naposled na enkrat napije dvema 
ali trčm. 
6. 
Möst»). 
3» 4» 5 parov samih dckliČev ali pa dekličev in dečakov 
postavi se za roke držeč proti solnčnemu vzhodu; — tem nasproti 
postavi se tudi toliko parov (z ,vojarinko' v prvem paru), ki so tedaj 
razdeljeni na dva zbora ali dve stranki, tako: 
(I. znači vojarinko II. pa nasprotno stranko,) 
Potčm začno vrstčč se (vprašajoč in odgovarjajoč) popevati tako: 
(Mera v i., 3., 12. in 13. vrsti): 
-U I —U I —U I —; 
oil 4. do 7. pa: 
U - I V— I u—; (dcugo nepravilno). 
') Pr. = prošnjači. 
-') Zdaj popevajo ne gledč na mero: »Mi bi radi dekliča.« 
a) M. = mati. 
•') Po teh besedah loči se prvo dekle (spredaj) od vrste in prime 2a roko tisto 
dekle, ki hodi z »vojarinko«, in vse tri hodijo zda; okoli vrste, pojoč: »Z Bdgom, z 
Bügom itd. (Drugače pravijo Metličani in okoličani: z Bogom!) 
•') Kazumevaj tako: »Kcdaj (sic) suha hruška zacv&te, ondaj n&zaj pridi! t. j nikdar. 
*) »Kteri« — popevajo osčdobi, ne gledčč na ničro. 
:) Čudne, nerazumljive besede, s katerimi smo dici nekdaj oponašali in dražili . . 
Kočevarje. 
Cuje se tudi: »drožina« (nm. družina) 
'•) Po domače: must, mosta ... 4. ski. must, 5. ski. (pri) mostu itd. 

I. Je-li trden tä vaš möst? 
Praroža roža, p rungär je naš. 
II. On je trji kakor1) kost, 
Prar6ža roža, prungär je naš2). 
I. Iz česa ste ga dčlali? P rar. 
II. Iz zlata, srebra delali. P rar. 
I. Komu ste zlato pokrali3) ? P r a r. 
II. Gospodu1) I— pokrali. P rar. 
I. Mi smo njih(o)vi kmetiči, 
Mi črno gospödu povedat*). 
Vi ste držljiva °) gospoda7), 
Käj nam mite däjete8)? 
II. Črnoka dčklica. 
Taka bila mi je poslana lani ta pesmica, ki bi bila po moji 
razdelitvi povse razumljiva, samo da bi se v zadnji vrstici moralo 
popevati: »Črnooko deklico«. 
Tako (4. sklon) Čitaš tudi v češko - slovenski (slovaški) igri in 
pesmi: »Krälovnä« ali »Hoja D'und'a« v zadnjih vrsticah o »zlatem 
mostu9) iz »marvan (marmor) kamena«: 
Čo nam za dar nesiete10)? 
»Cernookč dievčatko n).« 
(»Prostonarodnie običaje, povery a hny slovenskč.« Usporiadal 
a vydal Pavol Dobšinskv. Turč. sv. Martin, 1880; 153). 
Prim, tudi v »Slovansk. Šborn.« 1884; str. 133: 
»Co bychme Väm za to daly?« 
»Cernojoku devulenku.« 
') Namesto: »nego«; v navadni govorici Metliški: »trji kot küst« (2. kdsti itd.). 
-) Nekdaj je pa odpeval in ponavljal II zbor za vsakim odgovorom tako: »Prc-
roža roža, pitngrt jc naš.« — S časom, da bi se bil prevrgel tedaj »püngrt« v čudni, 
nerazumljivi »prungdr« (?); a zarad isto tako nerazumljivega »praroža« ali »preroža, roža« 
prim, č.-slovenski izrek: »bože, prebožc!« (»Slovansky Sbom.« 1884, str. 134. Zaslran 
besede »prungar« prim. stsl. »prag-!)« = srb. »skakavec« (iz korena »preg«) springen. 
s) V navadni govorici: pokrdli. 
l) Po domače: gospudi (1. göspud, 2. gospoda itd.). Imenuje se tü kakšen bogat 
gospod, bodi si Metličau ali tak, kateri vsaj živi ondaj v Metliki. 
5) Po navadi: ,povedat1. 
*) Brez dvojbe skrajšano iz: »darežljiva«, t. j. po sedanji govorici okoli Metlike 
»poddtna« (freigebig), najsi je tudi »darežljiv« stsl. beseda. Miki. 153 s. v. dar'1» 
•) Zdaj: gospoda. 
*) T. j. Koliko mite (da bodemo molčali)? Tako bi sodil človek po tej vsebini. 
Pa primeri dodatek malo dalje. 
Uprav »pozlačenem«. 
,0) in »j S pripevkom za vsako vrstico: »Iloja D'und'a hoja!« 

Letos sem pa dobil k »Metliškemu mostu« nov dodatek. Nalašč 
sem ga ločil od prvega podatka, da bi se videlo, kako nastajajo 
,inačice' — tudi po pozabljivosti iste osebe, katera nam je bila kako 
narodno pesem priobčila ~ prvič. Kaže nam pa ta dodatek i tujega 
vpliva prvi sled (ki ga zasledimo kesneje še pri nekem drugem »mostu« 
belokranjskem). Z zmislom vred bride zdaj tudi red nekoliko drugačen, 
nego je v prvem podatku. Cujmo! 
Za besedami, ki jih je popevala vojarinka in njena stranka ali 
I. zbor: 
I. Mi smo njihovi kmetiči, 
Mi č'mo gospodu povedat'. Praroža itd. 
odpeva dalje II. zbor: 
II. Vi ste držljiva gospoda; 
Käj nam mite dajete? Praroža itd. 
I. Ččtc nas pustit' trikrat skoz, 
Da si .zofräna' nc zmočimox) ? Praroža itd. 
II. Žiher2) presk6čitc trikrat skriz, 
Da si ,žofrana' ne zmočite. Praroža itd. 
Tako poj6č vzdignejo vse visoko roke, in vojarinka ,pelje' s voj e 
,skoz'; a zdaj gredo 6 n i na poprejšnje vojarinkino mesto, vojarinka 
ostane pa tu, kjer so stali rini poprej, in igra se znova začne. Ne 
začne je pa vojarinka. nego rini, mahajc z rokami in ponavljaje isto 
pesem: 
Jeli trden ta vaš mrist? Praroža itd. 
Vojarinka s svojimi jim odgovarja tako, kakor so poprej oni njej. 
• Tako se vrste dalje, a naprisled gredo vsi ,skoz most', pojoč: 
»Črnooka deklica3).« 
Kako so nekdaj tudi Jugoslovani čislali »črne oči«, slišali smo 
že v drugi pesmi Metliški. To nam dokazuje i pesem (»kolo«) iz »gor-
njega primorja.« 
Fatajte se bjele ruke, Ko ne ljubi črne oči, 
Gledajte se črne oči; Pada li mu san na oči itd.4)? 
Tako čitaš ondi na str. 336 (br. 461): 
»Još da imam črno oko, 
Sve bih Turke premamila.« 
>) V žofranu si mnogi kuhajo in barvajo Se zdaj o veliki noči »pisanice*, ki so 
potlej lepe /.olte (izr. žoute). 
s) »Slol>odno« ... ali »smete preskočiti« . . . vel? trd Slovenec, a sdsebno med 
Belimi Kranjci. 
a) Mislimo si tedaj: A za mi t o mora bit' črnooka deklica. 
*) Vuk I. (1841); 174 (br. 256). 

Kako se je Metliško kolo za mojih mladih nog završevalo stoprav 
v mestu zvečer o »Zdravi Mariji«, priobčil sem bil že v »Vedežu« 
1. 1849, J- polov., str. 117, a lani v »Letopisu« z bajeslovno razlago 
vred. Dodajem, da se dovršuje v novi dobi kolo (z igrami vred) že na 
»püngrtu«, da se dečaki več nc preskakujejo, in da niso kakor lani, 
tako ni letos nosili več takozvanega »turna«. Znspala je tedaj i ta 
stara narodna navada 1. 1887. menda na veke. 
Tako ginejo po malem stari narodni običaji. Upajmo, da b6dc 
trajalo naše staro in mično »kolo« še mnogo let. 
Naposled bodi očitna hvala in pohvala naši vredni, stanovitni 
»vojarinki«, tako i njenim včrnim tovarišicam in novim tovarišem, pa 
i vrli mestni glasbi, ki je letos po novi, hvale vredni šegi. svirajoč na 
»püngrtu« vso uro, ugodno poveličavala to narodno slavnost, katere 
se brez dvoj be spominjajo z veseljem vsi gledalci in gledalke. 
Vpraša se zdaj: od kod in kedaj se je to kolo presa-
dilo na slovenski — belokranjski svet? 
Odgovor na prvo vprašanje. Pregledujoč in premišljujoč jezi-
kovne oblike v prvi pesmici, pravem kolu, ki ima v sebi uprav samo 
pet vrstic (jugoslovanske narodne mčrc), moramo se uveriti, da so te 
oblike bolj hrvatske (»čakovske«) nego slovenske ter se .večinoma' nc 
strinjajo s sedanjo govorico Metliško, ki ,zvoni' na sluh tako: 
Jigraj *), kolce, ne postdvaj! 
Nisem pršo kola j igrat, 
Nek sem 2) pršo dek'le3) 'zbirat 
(t. j. izbirat). 
Beseda »divojka« (oziroma: devojka, djevojka) ne rabi v navadni • 
govorici Metličanom, kar že vemo; pa po dosedanjih verodostojnih pis 
menih poročilih nc rabi ni drugim Belim Kranjcem. — Isto tako ne čujc.š 
zdaj v Metliki in njeni okolici v domači govorici nikdar besede: »na-
kinčiti«, niti »nakinčati«, pa ni »kinčati«, niti »kinč«, (ki ni domače 
korcnikc4). 
»Nit' veselcc pozlačeno« — te besede umč zdaj malokateri Beli 
Kranjec, uprav zato nc, ker pesmica »kolo« očividno ni cela, in se v 
popevki zarad mere izgovarja: »veselce« namesto: »veslice« (veslo). 
') Ta \ je po glasu nekako na sredini med I in med poluglasnem e, ter se nc 
dd natanko označiti ni s sedanjajo abecedo, n\ s »cirilico«. 
s) Ta »sem« in »nisem« zvonita tako kakor (do malega) po vsi kranjski deželi, 
t. j. e je poluglasen. 
3) jDckličcv' — velijo zdaj po navadi, posebno' v e 1 i k i m ; napisal sem »dek'lč 
(= dlkltc) samo zarad mčre. 
') Miki. »Fremdw. in den slav. Sprachen«, 1867; 26. 

Vidi se, da prva pesmica ni cela, da se ji je s časom več vrstic 
pogubilo, pozabilo, — da ni zato med prvimi tremi in zadnjimi dvema 
vrsticama nikake zveze, a zato ni v njej pravega zmisla. Tčmo raz-
jasniti in dopovedati nam, kako je postalo i Metliško kolo, utegne pa 
dna pesem, ki jo je priobčil Vuk I (1841); 372 pod br. 59 in naslovom: 
»Ne gleda se ruko1), več stas2) i obraz«, ter se začenja tako: 
Igra kolo u Ercegovini 
Pred dvorove bega Jovan bega 
U tom kolu nema muške glave 
Do djevojke i nevjeste mlade3) 
Otud ide neznan dobar junak. 
Pripoveduje se dalje na drobno, kako krasno je bil ta dobri lepi 
»junak« opravljen od glave do 116g, tako i konj, na katerem je jahal. 
Ustavi se kolo vse presenečeno in začne gledati tega lepega, a ne-
znanega junaka. 
,AV govori neznan dobar junak4: ,Al' govori iz kola djevojka': 
»Igraj, kolo, a ne gledaj na me, »A ne luduj, mlado neženjenol 
»Ja ne gledam zlata ni bisera »Ni mi mlade konja ne gledamo 
»Ni lijepe svile ni kadife; »Ni na konju rahta4) ni pusata 5) 
»Vcčc gledam lijcpu djevojku »Več gledamo lijepa junaka, 
»I lijepa stasa i uzrasta »Za kim čemo ostaviti majku 
»I lijepa boda i pogleda, »I lijepo carstvo djevojačko. 
»Staču majci u dvore dovesti, 
Zdaj nam je jasno, kako je postalo i Metliško kolo, ki se pri-
čenja stoprav z dobrega, lepega junaka besedami, ki jih je govoril 
dekliškemu kolu: 
Igraj, kolo, ne postavaj itd. 
Očividno je, da je to isto, kar v Vukovi knjigi: 
Igraj, kolo, a ne gledaj na me itd. 
Ista misel povedana je z drugimi besedami tudi v Vukovcm »Kovče-
žiču« na 51. strani v takozvanem vlaško arbanaškem kolu, v katerem 
je igrala (če je res), tudi prekrasno opravljeno bčla vila: 
>) Oprava (obleka). 
-) Hilst. 
!f) »Nevjeste« tu = »snahe« ali »mlade«, t. j. mlade žene (k večjemu leto po 
svatbi); a vender se imenuje tako kolo srb.-hrv. . . . »djevojačko« (dekliško). Tako je zdaj 
tudi Metliške kolo. • 
4) Raht. in. (tuja beseda) = »nakit konjski«, Vuk. rj. 64 
J) Piisat m. (tudi tujka): v »konska odora (uzda in prsine), Pferdegeschirre. Ondi 
622. Ta beseda rapi po Vuku v Scnju. 

»Igraj, kolo, naokolo, ne gledaj na me, 
»Nišam doš'o,da ustavljam kolo djevojak, 
»Neg' da prosim djevojčicu vilu bijelu 
»Na kojoj su tri kavada *) od suva zlata2) itd. 
Tako govor/ »djcvojačkemu kolu« ob taki priliki »turško momčc«, 
drugi junak, tudi silo lepo oblečen in jezdeč na prekrasno opravljenem 
konju. Pa ta junak veli z drugimi besedami na ravnost, da prosi (snubi) 
belo vilo, zato ker ima na sebi toliko zlatine in drugih dragotin (tedaj 
zato, ker je tako bogata). 
Prvi naš junak pa ne gleda dragotin ali bogatstva na »djevojki«, 
nego zagledal se je samo v n j o zbog njene lepote; a tako bi si 
rad izbral — v zäkon3). 
A ba.š po zadnjih dveh vrsticah v Metliškem kolu sodim, da si 
je bil i naš junak (v našem kolu) izbral ubogo, a lepo nevesto ter 
odpeljal v ladij i — najbrže po morju — k svoji materi na dom1). 
Zato so popcvalc zavidljive ji tovarišice: 
»Ni divojka nakinčena r,)t 
»Nit* veselce °) pozlačeno. 
Po čakavskih oblikah in po navedeni vsebini sodim, da je na-
stalo Metliško kolo vsakako med Hrvati (čakavci) ter prispelo s časom 
v Metliko s hrvatske strani, kakor jc n. pr. leta 1878. na sv. Jurija 
dan (24. apr.) prišel v Metliko Blaž Kos iz Novakov na Hrvatskem 
tri ure od Metlike, ,župe' Pribičke izpod sv. Križa, ter v Metliki prvič 
popeval čakavsko (pa s kajkavščino pomešano) narodno pesem: »Zeleni 
Juraj«. Gl. Letopis Maticc slovenske, 1879; str. 217. 
Res, da se ta (z 6nim običajem hrvatskim vred) ni prijela mahom 
kot vrba; kajti zdaj, ko pojemajo stari närodni običaji, ni doba za to; 
a vendar so se bile malo let poprej prijele ondi nekatere hrvatske 
närodne pesmi (čakavskega značaja); kajti slišal sem 1. 1867. in 1872. v 
') Kavftd, m. Art weiblichen Oberkleides. Vuk, rječn. 257. 
'-) Od suha (suhoga) /.lata. 
•"•) Kcsneje zvemo, da biva tak običaj med nekaterimi Belimi Kranjci (v Starotrški 
župniji) še dan danes; dočim je bela vila v omenjenim vlaško-arbanaškem kolu pošteno 
ostela »turško momče« ter odpravila nculjudno, rekši, da se deklice (»djevojčice«) ne 
prosijo v kolu, nego pri svojem očetu. 
') Kakor čilaš pri Vuku I. (1841); str. 4iS — 419 v pesmi: »Majkin svjet« (od 
Dubrovnika): »Zaveze tanka vesoca Pa pojde z blagom na dvore«. 
6) Ilrvatski-srbski bolje: nakičena. 
,!) Iz prvine brez dvojbe hrvatski (čakavski): »vesalce = srb. včsavce (nsl. včslice, 
izr. včselce, uprav: ves'lee). 

Metliki säm, kako radi in po gostem so jih prepevali moški in ženske, 
med katerimi sem se bavil po več tednov. 
Pa to ni nič čudnega osčdobi, ko so se prebudili že vsi Slovani 
ter popevajo zavedni narodnjaki in narodnjakinje uzajemno i drugih 
bratov slovanskih pesmi (närodne in umetne), ne samo v prevodu, 
nego tudi v izvirnem jeziku ali narečju. To se godi od znamenitega 
leta 1848. — ne samo v »beli Ljubljani« in v sosednem Zagrebu — 
nego na slovanskih veselicah tudi v cesarski prestolnici, v »zlati Pragi« 
itd. itd. Lčta 1874. pravil mi je (na Moravskem) neki učitelj, da pre-
pevajo naš »Naprej« celd kmetske deklice po Češkem v izvirnem 
(slovenskem) jeziku. 
Popravek. Na 295. str. v 5. vrsti čitaj: .... na na vuzrimsko nedeljo 
i n vuzamski ponedeljek itd. (Dalje prihodnjič.) 
Misli. 
i. 2. 
gladka pijača je 
Opojno-mamljiva je tudi; 
Prijetna vživalcu nje slast, 
A mozeg in moč mu razgrudi. 
5a je strast, Da za resnico so vneti, 
Takih je morda obilo; 
Da bi jo mogli vstrpeti. 
Teh je le borno število. 
3-
Jcdnako je z bedo na sveti 
Kot 7. ledom je svetca Matije: 
Dokler r«£vo imd kdo trpeti, 
Hiti, da iz nje se prebije, 
Ko že zložno bi mogel živeti, 
Pa v bedo nazaj ti spet rije. Y. 
Spomin na zimski večer. 
rok<5 si m&hko me objela, 
Na mčni, deklica, slonela, 
In ljubo sem se nagnil nrftc, 
Poljubil te na laske zldte. 
Tiliotno bilo je po vasi, 
Kot je navadno v zimskem časi* 
Polndč je ura v stolpu bila, 
Midva pa sva se še ljubi1«