Prtffcsfanf izem in zaCcl d $lOĄ€OSl$€g§ SlOVSl f @. H. Trubar in proiesta___sko slpvstvo. Trubarjevo bivanje na Nemškem — 1548—1561 — je za razvoj njegovega verskega mišljenja zelo pomenljivo. Tu v krogu nemških novovercev se je še le uživel v luteranstvo, katero je poslej oznanjal z besedo in pismom. Trubar je dobil službo pridigarja V Rotenburgu ob reki Tauber, kjer se je poročil z Barbaro Klaus, ki je bila po rodu najbrž Celjanka, Iz zakona sta se mu rodila dva sinova in tri hčere. Ta zakon ni bil edini, ki ga je sklenil, ker nam poroča ljubljanski škof Hren, da je imel zapored 4 žene. Leta 1553 se je preselil s svojo družino v Kempten, kjer je opravljal 8 let službo luteranskega župnika. Na Nemškem se je začelo tudi Trubarjevo slovstveno delovanje. Prvi Trubarjevi dve knjig!/ abecednik in katekizem, sta izšli leta 1550 v Tibingi na Neraškem pod izmišljenim imenom in z nemškimi črkami. Abecednik je imel namen, Ijudstvo seznaniti s pismenkami ter njih izgovorjavo, hkrati pa tudi s temeljnimi nauki luteranstva. Katekizem je posnet po sličnih luteranskih knjigah1,1 kateremu ]e pridjal Trubar par pesmL Ta prvi slovenski slovstveni poizkus ni imel zaželjenega uspeha. Pisava je bila zelo okorna, mala naklada, ki je šla cela na Kranjsko, se ni razpečala in tiskovni stroški se rdso pokrili. Za nas Slovence sta abecednik in katekizem zato pomenljiva, ker sta prvi v no^-oslovcnskem jcziku tiskani kajigL Trubar je nacl svojim slovstvenim delom popolnoma obupal. Dasiravno so ga prasili njegovi somišljeniki na Kranjskem, naj izda še razlago nedeljskih evangelijev, vendar ni hotel O tem nič slišati. Na prigovarjan]e je poznejc opustil okorne nemške črke in začel pisati slo venski jezik z latinskimi pismenkaml. Prva knjiga z latinskimi črkami js izšla šele leta 1555, in sicer evangelij sv. Matevža. Imel je biti le začetek pre voda vscga sv. pisma nove zaveze. Koj za evangelijem je izdal Trubar nov aboccdnik, da vpelje Slovence v svojo novo pisavo. Šc isto leto je izšel tudi katekizem, ki je posnet po enaki Luthrovi knjigi. Mcd tcm, ko je bival Trubar na Nem Skem in »9 bavil 8 slovstvenim delom, je luteranstvo v naših pokrajinah stalno napredovalo. Ljubljanski luterani so vedno pošiljali v Nemčijo po Trubarja, naj se preseli zopet v Ljubljano, ker rabijo »krščanskega predikanta«. Leta 1561 se je vrnil na Kranjsko in je pomenila njegova vrnitev za luterane veliko zmagoslavje. Po zopetni vrnitvi v Ljubljano je pridigoval ob nedeljah slovensko, ob četrtkih pa nemško. Govore zoper cerkvene oblastnike, duhovnike ali razne cerkvene razvade so ljudje še poslušali, toda ko se je z izpremembo bogočastja začel razkrivati končni cilj novoverskega gibanja, jih je tako bogoskrun&ko ravnanje v živo zadelo. Zato opažamo, da so Tru¦bar in njegovi tovariši tako v Ljubljani kakor drugod zlasti s svojim nastopom pri službi božji in delitvi zakramentov vzbudili mnogo pohujšanja. Njihov način obhajanja popisuje škof Hren sledeče: Hostije in velik vrč z vinom postavijo na oltar in govorijo nad njimi Kristusove besede pri zadnji večerji. Ako se vrč izprazni in je še več obhajancev navzočih, gre cerkvenik v bližnjo krčmo po vino, katerega vlijejo v kelih in brez ponavljanja preje rečenih besedi razdele obhajancem kot zakrament. Preostalo vino pa vzame cerkovnik seboj in ga izpije pri kosilu. Ako je Primožu Trubarju pri obliajanju preostalo kaj liostij, jih je vtaknil v žep in rekel: »To ni zakrament.« Komai deset tednov je deloval Trubar na Kranjskem, ko ga je vleklo zopet nazaj na Nemško. Napotil se je preko Tirolske v Urah, kier je prevzel zopet župnijo in nadzoroval tisk hrvaških knjig. Njegovo bivanje na Nemškcm je imelo le značaj kratkega dopusta, toda Trubar je kazal le malo veselja za vrnitev v domovino. Vrnil se je leta 1562 s svojo družino v Ljubljano. L. 1565 je bil ponovno izgnan, vrnil se je že 1. 1567 za malo časa na Kranjsko, potem pa odšel za vedno v tujino. Daljno bivanje Trubarjevo na Nemškem za Slovence nima posebnega pomena. Višek svojega življenja in delovanja je že bil davno prekoračil. Prevajal je še sicer naprej nemške protestantovske knjige v slovenščino, a kakega živahnega književnega delovanja ni več opaziti. Izdal je še: Davidove psalme, celi katekizem z dvema razlagama in slovenski koledar. Prevod Luthrove razlage evangelijev sta izdala šele po njegovi smrti njegov sin Felicijan in Savinec (1595). Njegova hiša je bila redno zbirališče mnogih kranjskih dijakov iz plemstva in meščanstva, ki so takrat študirali na nemškem vseučilišču v Tibingi. V visoki starosti 78 let je umrl dne Ž9. jnlija 1586. Trubarjeva nagrobna plošča nam kaže sliko vstalega ZveliCarja, pod njo Trubar v krogu svoje družine. Kot pisatelj Trubar ni bil samosto]en in izviren. Vsa njegova dela so izključno prevodi nemških protestantskih knjig. Lutrovski nauk o veljavi in raziskovanju pisane bespde božje, mu Je potisnil pero v roke in ga izpodbu- dil, da je začel prvi pisati v onem narečju, kateremu je bil privajen iz mladosti. Zato bo ostalo njegovo ime ved- no združeno s pričctkom novoslovenskega slovstva, dasiravno so njegove verske novotarije propadle že davno.