AM DIBMtlBUTEIl UXDRR PBRMIT (Ho W) APTHORttRD BY THE ACT OP OCTOBMt 6. 1917. PIT fM AT THE POST OfflCB QT MRW YORK, y. V. By Order cf the President, A B Bnrk?ont P. M Gen 'ft J ▼ • č j i tloremki dnevnik v Edmienih drbnh Ija aa oolo leto......"... |6.00 pol leta............... 3 0C [Za New York celo leto---- 6.00 inozemstvo oelo leto... 7.00 | GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki gMnoumnnDKA^i^i/iwra The Largest Slovenian Daily f m the Uni.ed States Issued every dt-y except Sundays | and legal Holidays fa __i1 9V 75,000 Readers "TO fljOIMH!«^ 'lij ►ON: 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post OIF.«« at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4637 CORTLANDT NO. 3. — ftTEV. 3. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 5, 1920. — PONDELJEK, 5. JANUARJA, 1920. VOLUME JCXVm. — LETNIK XXVIII. TRMOGLAVUENJE GENERALA DENIKINA IZMED NJEGOVIH PRIBOČNIKOV JE UBIT, KO JE BIL. >RJEN NAPAD NA VODITELJA PROTI BOLJŠEVlftKIH i DENIKINOV NOV NASLEDNIK JE GEN. R0MAN0V8XI.! London, Auarlija, \ januarja. — Vprizorjtn jo bil neuspešen tu«, da »o s«vratno umori prt-nerala Denikina, soglasno poroči nekefra li>ta v K •Klan ju. Eden izmed pribočnikov Denikina je i ubit. Vlada pn.rala i>einkiiia v ju/ni It um ji je bila strmoglavijo-; na in jr»*neral Uomanovski jo stopil na mesto Denikina kot vrhovni toveljnik protiboljievi*kih čet, — soglasno / brezžičnim brzoja-\uui, ki j«' do*pel dan* s i z Moskve. 1 Poročdo pravi, .(a jo brio sirmoglayljonje Denikina pripisovati' porazom, ki jih je enikinovi vladi. Boljševiške čete so za vzeli velik plei ter napredovale Ž«1 bolj južno od omenjene, točke. Najvišji zavezniš1 i svet v Parizu je na današnji seji sklenil storiti korake, da se spravi iz .tuf.no Rusije vse Ruse, ki so proti-j t otjieviakega mišljenja. Toror-xla, ki so dospela iz Odese, javljajo, da jc armada prosto-} v oljeev, ki je pr»*d kratkim zavzela mesto Proskurov, 175 milj ju-gozapadno od Kijeva, odšla iz tega kraja pod poveljstvom generala Peti ure, znan**sn ukrajiuiikepi in protiboljševiškega poveljnika. Tekom pretekle jesni so se čete generala Denikina stalno pomikale proti severu ter prizadele sovjetskim četam veliko porazov. Prišle so v bližino Moskve. Ko so dospele do Orla, 120 milj južno od sovjetskega glavnega mesta, pa so naletele na odločen odpor, nakar bo bile vržene uazaj. TRUPLA AMERIŠKIH VOJAKOV 0000 PREVEDLI V DOMOVINO FRANCIJA JE DOVOLILA PREVESTI TRUPLA AMERIŠKIH VOJAKOV, KI SE NAHAJAJO V ŠES^STO RAZLIČNIH POKOPALIŠČIH. — NAJPREJ BODO NA VRSTI ONI, KI SO UMRLI ZA RAZLIČNIMI BOLEZNIMI. "ijP £■> uhperw^H ffi c c* v* ^ Sl'ka nam kaže generala Per.hin ** v njegovem lastnem kraju v Lacledc, Mo. — Na levi strani je mož, ki je "odkril" generala Perhinga, G. A. Smith. On je namreč pred sedemintridesetimi leti potrdil Pershingove papirje, ko se jc podal ta na vojaško akademijo v West Point. SLEPAR JE OSLEPARIL SLEPARJA j _ i, D'ANNUNZUEV BLAGAJNIK JE ODNESEL $200,000. — ITALIJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK JE ODPOTOVAL V PA-RIE. — ZOPET DEBATA O REŠKEM VPRAŠANJU. Rim, Italija, 3. januarja. — Tržaški poročevalee lista "Messag-gero" je sporočil danes brzojavnim potom, da je blagajnih italijanskih npornih čet na R^ki, katere voiii Gabriel D'Annunzio, pobegnil z lie k ^ ter odnesel seboj miljon frankov ali $200,000. Na včerajšnjem sestanku ministrov so je razpravljalo o reškem vprašanju in temu sesanku > načoloval ministrski predsednik Nit-ti. Pozneje se je ministrski predsednik, ki se je nahajal na poti v Pariz, posvetoval s kraljem Viktorjem Kmanuelom. Odposlanci Re- j ke (boljše rečeno reške fakiuaže> »o predložili Nittiju memoran : dum. v katerem so obrazložili želje reškega 4prebivalstva" glede, lodoče usode tega mesta. List "(iiornale d ltalia" j* pozval ministrskega predsednika, j nhj se ne umakne niti za las od najmanjšega programa, kot. ga jej določil italjanski parlament /. ozironi na jadransko vprašanje. fJ o u-lurli v službi, ne da bi se nahajali na bojni črti. Najbrže bo poteklo več kot eno leto prodno se bo pričel prevoz teh trupelj, kajti načrt ugotavlja, da bodo najprej prevedli približno 1000 ameriških vojakov, ki so pokopani v Nemčiji. 'J(k> .it!i j.- m-mrlo v jetniških taboriščih, ostali so pa umrli v ameriški okupa<-w-ski armadi. V mestu Koblenzu je 500 takih ameriških grobov. V Italiji je pokopanih 76 Amerikancev. Dva sta pokopana na ilolandskem in par jih je umrlo tudi v Avstriji. Amerikami ki so umrli v Angliji, bodo privedeni domov, še predr.o se bo pričelo d«1-lo na pokopališčih. Ena kompanija ameriških vojakov je že dospela v Anjrli.io s ko-vin&stirai rak v ami, v katere bodo položili trupla ameriških vojakov, ki so umrli v Angliji. Pogajanja med franoeosko in ameriško vlado glede prevoza ameriških mrtvecev z velikih vojaških pokopališč na fronti, se nadaljujejo, vendar pa ni vrjetno, da bi se pogajanju zadovoljivo Kričala pred potekom dveh let. Šele tedaj bo mogoče lotiti se prevoza trnpelj onih vojakov, kojih sorodniki zahtevajo njih povratek in pokop v domači zemlj«. NAVDUŠEN 8PREJ5M PADE-REW8KEOA. V vladnih krogih jc vladala velika razlika v naziranju glede obsega pomoči, katero naj bi dati tem evropskim deželam. Dvoje posojil, kojih vsako znaša pet miljonov dolarjev, je bilo namenjenih za. financiranje izvozov lokomotiv in v poljedelskih strojev. Lokomotive bodo odšle na Poljsko in poljedelski stroji v Francijo in Belgijo. Tretje posojilo je namenjeno jr«k« električni družbi, ki Varšava, Poljska, 4. januarja. Od onega časa naprej, ko je Pa-derewski odstopil je opaziti po eeli deželi veliko gibanje, kojega namen je pokazati, kako zelo mu zaupa narod in to kljub političnemu porazu, katerega je doživel. Danes je bil-i vzprizorjena vcl.'ka demonstracija naroda v Va;£av. koje nam.-n jc bil dati zrau hvaležnosti naroda za usluge, ki jih je storil Paderewski Poljski Veliki sprovod odposlancev številnih ciomoljubnih verskih in obrtnih društev, je paradiral z zastavami prod hotelom Bristol in več kot 10,000 Ijud' je čakalo v dežju, da pozdravi Paderewskega, ko bi s«, pojavil na balkonu. Ko je stopil na balkon, jo imel kratkek nagovor tekom katerega je izjavil, da ne služi nobeni stranki in da je njegova stranka edinole poljski I narod. Množiea mu je začela silno ^ i odobravati. ; Nobenega dvoma ni, da je. nje-'gova popularnost velika po eeli. Poljski. V zadrego jc prišel, ko je *ku£al združiti različne stranke/ • kar se mu pa ni posrečilo. I - KAKŠEN JE KAJIER Razen Seine je naraslo vodovje reke Marne, in drugih in vsled-tega so preplavljene neštevilne vasi. Veliko tovarn je zaprtih, in zveza je prekinjena med posaui z-nimi okraji. Vlada je objavila danes, da je položaj zelo resen. NITTI JE ODPOTOVAL V EIZ. PA- Berlin, Neničija, 4. januarja. —j Jlaaški dopis «ik Tagftblatta. je v j daljšem članku opisal nemškega! kajzerja. kakšna jo njegova zu-l uaujost in ki»i misli o svoji bo j dočnosti. j ___Kajz' r so je zelo postaral —j pruvi do»pisnik — ter je izgubil, veliko svoje moči. Prej, za časa | njegove vlade, sta se mu desna | roka in noga le ualahko, komaj j v^dno tresli, d«čim zamore s«-daj | tn vsakdo opaziti. Kljub temu, da kajzer zelo Malo je, se je zelo zde- trUL Dopixnik s'.'*er ni videl kajzerja osebno, vendar je pa govoril s številnimi osebami, ki so neprestano v njegovi bližini. Tako si je lamofjel ustvariti o njem čisto natančno sliko. Odločno pa pov-darja. da se ta slika v vseh ozirih popolnoma razlikuje oil onih opl K»v bivšega kajzerja, ki krožijo l^listih :n pc svetu. Kajzerjeva hoja je šc veduo vo-jažka i o tudi njegovo obnašanje je vojaško. Y*em se pa zdi, da jc manjši kot je bil prej. Prej je govoril naglo in hitro, sedaj pa govori jako premišljeno in počasi. On A ki to poznali prej, se zelojtftdijc tej ia»liki Neprestano hdeu izmed obiskovalcev ministrskega predsednika je rekel, ko >e je poslovil cd njega: — Prišel bom v Elisee palačo, kc se bomo zopet videli. Ministrski predsednik je dvi-irnil svojo roko. prekinil govornika ter rekel smehljaje: —Ne govorite o tem. Politični in dipiomatični krogi tukaj razpravljajo in ugibajo t> teku, katerega bo zavzel Clemen-ceau v slučaju, da bi bil izvoljen francoskim predsednikom. Vsakdo vprašuje, če bo še nadalje vstrajal na svojem mestu kot delegat ali če bo imenoval na svoje dosedanje mesto pooblaščenca. Če bo odstopil kot ministrski predsednik Lcr bo izvoljen predsednikom, bo lahko nadaljeval s svojimi dosedanjimi posli pri mi- . . ... I spominja svojega prejšnjega mijenja. Ce j-? slučajno pri njem ki k obiskovalec te rse pogovarja: žnjbj o ki»t. rikoli stvari, ga kajzer večkrat prekine ter se v be-j sodi sporni-i preteklosti. Pri takih prilikah se mora kajzer vsakemu smiliti. Nihče, ki ga je kdaj videl v Amerongeu, ne! more vrjeti, da bi ta človek kdaj zamogel igrati tako ulogo kot jo j 2 i>rral prejšnje čase. Potrlc so gp težke izkušnje vojne, strmo-"♦orljenj«' tel represtana skrb za svojo bodočnost. Dopisnik je nadalje mnenja, da je kajzer »aino zato kupil veliko posestvo v Pora, da bi dokazal svetu, da s»- ne bo nikdar ve2 vrnil v Nemčijo. -- O« ne daje nič več izraza želji. da bi se vrnil v Nemčijo — pravi poročevalec. — Po njegovem mnenju je Nemčija izgubljena. Bolj kot kdaj jc sedaj prepričan, da so ga izdali njegovi sve-tovalei in da ga je izdal tudi ves nemški narod. Vsa pisma, ki jih dobiva prejšnji kajzer, morajo iti skozi cenzuro nizozemskih oblasti, ki je zelo stroga. Poročevalec se je zavzel za prejšnjega kajzerja s tem, da ji rekel: — Treba je pustiti Amerongen popolnoma pri miru ter pozabiti nanj. sportirala v Belgijo in Francijo električne stroje, da nadomeste s trm izgubo tokom vojn*1. Posojilo v znesku dveh niiljo-i • v bodo dobile« razne banko, ki bedo financinlo zopetno obratovanje jeklarskih naprav v eeli F. . nciji. Rim, Italija, 3. januarja. — Italjanski ministrski prc'^drik N'tti je danes opoldne odpotoval v Pariz, kan.or je bil povabljen, da se sestane z angleškim r. "un-strskim predsed. Lloyd Georsr«-om ir>. francoskim ministrskim predsednikom Clemenceau-om t« r nn»-jroče tudi z zastopnikom Amerike. Glasi se, da j«' slavili namen tc «ra sestanka poskus, da se r« ši v ško vprašanje. SRBSKA ODLIKOVANJA. POVODNJI V FRAN CUL rovni konferenci do 17. februarja. to jc do inavguracijskega dne, ko odstopil dosedanji*predsed-uik Poincare t«*r bo stopil na njegovo mesto drugi. Ministrski predsednik se je v svojih govorili pred volilci pečal Izključno z narodno politiko. Pozval je ljudi, naj imajo čim več otrok kot mogoče v namenu, da se zopet obljudi Francijo ter je i pri tem tudi povdarjal dejstvo, da je najti v *everni Franciji bolj mnogofttevilnc družine kot pa v južni. Toulon, Francija, 3. jan. — Ministrski predsednik Clemeneeau, ki ie mudi tukaj na agitacijskem potovanju, j1- komaj ušel veliki nesreči, tekoz* katere so bili' težko ranjeni štiri poslanci j AVSTRIJCI SE PRESKRBUJE-j JO Z OROŽJEM. i ___ i I ; Dunaj, Avstrija, 4. januarja. — Socijalistični poslanci izjavljajo v poslanski zbornici, da dobivajo kmetje in meščani iz dosedaj j še nedognanerra vira orožje, s po-| močjo katerega bodo poskušali stromoglaviti vlado. Dosedaj je i baje že dobro oboroženih 70,000 kmetov in meščanov. DEMP8EY SE BO ZOPET PAJ-TAL Los Aagalos, 4. januarja. — Manager Jack Kearns je izjavil, d;? se po šampijon Jack Dempsey, svetovni šampijon, boril z evrop-| skim šampijonom Carpentierom. Dempsey bo dobil itiristotisoč do-' larjev. Borba se bo vršila v Tia I Juaua v Spodnji Calif orni j i. Čas , ni še določen. Pogodili so se za 45 rund. _9_ Ministrski predsednik je odpo-, toval iz Pariza ob šestih zvečer, t Različni govori, katere je imel, i kažejo, da bo ie aktivno vodil na-- prej politiko potem ko bo razpustil svoj kabinet. S- Pariz, Francija, 4. januarja. — fteka Seine je stopila včeraj preko bregov ter narasla od včeraj naprej za cel čevelj. Posebni odposlanec jugoslovan različne stranke,!skega poslanika Grujiea je izro-'čil včeraj odlikovanje belega orla j j. Stevens 1'lmsanu, posebnemu ' Tilieijskemn komisarju. To odli I kovanje je podelil princ Aleksander za izvrstne usluge, katere je nudil Ulmano ^rbsko-hrvaško slo-venskemu narodu tekom vojnega časa. -v* t • — ___:_______ i CENA SLADKORJA. - Kot poročajo, bo cena sladkorja v tekočem letu padla, kajti ; imenovana je bila zvezna preiskovalna komisija, ki se bo bavila & I tem vprašanjem. ! (S tem je natančno rečeno, da 'cena sladkorja ne bo padla.) i- DRMARirS POSILJATVS ▼ ! 9TRO, 9TA OORItKO Ol IOBAMIKO. Izvrftnjaao denarna fapUOt popolnoma zanesljivo Is —danjia ' ruzn*emm primerno tudi hitro pc ' eeli Istrt, na Oarita in tod! m» ■ Vttranjskcp po ozemlja ki J* m »•Into po italjanski armadi, - Jamčimo aR ga« ali mama m i /aako poifljatav, toda za kaka s n/i je tlobirala malo malenkostno odškodnino. Iti ta vbopajrne se j«-pTTihvmln sprejemati še nadnlt»*». šr tednj. ko jt- bil njen mož doma. Slrparila jo vlado. T nadalje? tW česa naj bi živel: * Tako je rekla obloženka. Ali .j-* bilo res tako? Ali jo je treba smatrati v moralnem o/irti tnlf^ovorno za njen etn? Zena je živela uiirno in zadovoljno n svojim možem. Živela sf.t dobro in slab<» 'izhajala poeasi. l^risb- so skrbi. pa sta jih vvtluo odpravila. Prišla j«- pa vojn:.. Vojna je odtrpala moui za usodo sto-tisočerih iu miljonov. Sodnik ni iuiel mvh. da \>'i obsodil žensko, kajti krivi so bili • •ni. hi so povzročili ^ o jno. In noben soduik nima moči obsodit i teh tesnilnih krivcev je bila velika večina mirovne industrije spremenjena v vojno in-daatrijo. .Tedaj je Francija zelo veliko izvažala, danes pa je vojna industrija prenehala, mirovne . industrije pa v tako kratkem času 'ni bilo mogoče upoštevati nanovo. Medtem, ko ^ izvoz postal znatno manjši, pa se je povečal uvoz za velike množine. Posebno mora Fraueija uvažati innojro živeža iz Amerike, premoga iz Anglije. Za vse to rabi Franeija velilco kredita, ki ga mora dobiti od drugod. Med vojno je bilo >rled/ kredita mnogo lažje. Anglija in Amerika sta ji radi pomagali in ji iz solidarnosti stavili zelo ugodne pogoje. zato da je dalje ciisa in lahko vzdržala v boju z Nemčijo; to je bilo v interesu Anglije in Amerike same. Danes je ne potrebujejo več. Pričel se je konkurenčni boj in Franeija je ostala osamljena cb strani Danes glede vsak sam nase. Franeoski frank že pred vojno m imel kritja kot drugi, v.. pr. švicarski ali nizozemski frank. Poleg tega pa kroži danes v Franciji ogromno število bankovcev. Kritje pa je ostalo vedno isto. — • V resnici pa niso bile gospodarske razmere v Franciji nikoli tako dobre, da bi mogel imeti frank sijajno valuto Omeniti moramo, kar tudi ni malo važno, tla pada obenem s frankom tudi laška lira pod vplivom zunanjih političnih in slabih notranjih gospodarskih razmer. Kako bo v bodoee? <) tem je težko kaj reči. V prvi vrsti je to odvisno od politike >.\uičije. O se ta ukloni in bo izpolnila vse nii-t ovne pogoje iu dala Franciji vse one pridobitve, ki jih ji jamči mirovna pogodba, bo gospodarska kriza vsaj deloma spravljena pod streho. Po drugi.strain je stvar odvisna tudi od tega. ee bodo znali urediti gospodarske razmere v- državi, kar se jim je do danes ja-ko slabo posrečilo. Vzemimo za primer Relgijo. ki se je po končani vojni nenadno hitro dvignila. Vse Vene blagu so padle za 40 odstotkov. In najsi je bila raed vojno še tako razrušena, je napravila že velike dobavne pogodbe s Francijo iu drugimi državami in kaže. da bo kot pred vojno ena najvzornejših držav na svetu, kjer 1m> eve-lo blagostanje. To pa je odvisno od vodilnih mož. in ne dvomimo. 1 da jih bo takih tudi Franeija poiskala iz svoje srede. Naša zveza z zadevo Caillaux Piše John McHugh Stuart. I — Zdravnik — M || DfL MILAN MI LOJ K VIČ | B 41T Wool a«. r§ gg PITT8BUBOH, PA. 3 B — Telefon Court 2*19 — 1 WMWBMIIIIIIlllllinriHETOifflBiiai^ mogočnim cesarstvom. Ravno v o-lu-ih času je splošno znižanje morale v armdi dalo povod za vedno večjo pijanost med vojaštvom. Vojak je bolj ljubil vino kot pa svojo Rozalijo. kot je imenoval bajonet. — Radi tega jih niče ne kaznuje, — se je glasilo v tozadevnem poročilu. Niti najmanjšega dvoma ui bilo. da so bili Nemci krivi lega stanja zadev in naravnost turobno j" videti, da je ravno na roti. ki je zastrupil Rusijo ter skušal zastrupiti tudi Francijo. poginil od bombe, katero je skušal podtakniti. Bila je. ustaja mornarjev v Ki« In. ustaja cot v Lie g o in v tiru gih krajih, ki je bila neposredni vzrok nemškega poloma na bojnem polju ter žalostnega stanja države, ki je bilo nekoč nejbolj-še organizirano cesarstvo. Soglasrio z dokazi, ki so prišli na dan pri sodnijskem postopanju proti njemu je bil Bolo paša glavni plačilni mojster celega načrta. Njegov /.ačasni uspeh se lahko meri po sprejemu, katerega je bil deležen v Ameriki. To propa- -gando je vodila posebna skupi- > na izdajaleev. ki so dajali izraza < svojim nazorom v listu Le Bon- 1 net Rouge. Ta list je smel v vo> a nem času izhajati v Parizu brez .i vsake ovire. Ta pa je bilo mogoče raditega, 1 ker je načeloval francoskemu no- -t ranjeni« ministrstvu ljubezniv iu popustljiv mož, ki je na mestu v demokratičnih državah dokler traja mir. Malvv. ta ljubeznivi politik. je bil pozvan, naj strogo iz- ] vede vse vo.ino-časne določbe j proti špijonaži. Dejanski pa je na stopil strogo le proti načelnikom departmentov. ki so strogo nastopili proti listu Le Bonnet Ron- ' ge. (Rdeča kapa \ V to razburljivo in razdvojeno Francijo je odšel prvi oddelek ameriških vojakov. S.' nikdar preje ni šla -raka ameriška ar n.ada preko morja, skozi sovraž- Jugoslovanska ai------ Ostanorljeoa leta 1898 - InkorpoVr-ana ko <900 Olavni urad v «ELYt MINNJ •LAVNI •HAONIHIi mmnftt »thai votanSbk. bom asi. con—a. p*. Podpredsednik: LOUIB BALAN1 bo« 10« Mil Aro.. 1 m Um M Sfcjalk: J08KPH PIBHUBR. By. Minn. Blagajnik: OKO. I* BROZICH. Mkj. Ifln ti«—1nt> wl«>li^H> nartnin: LOUIS CORIlVd, HM M __VRHOVNI ZDRAVNIK! or. «00 w. Mint m. Ohio at.. Na mav* wm. _ NADZORNIKI! roKN 00um. wtr, w»> 1MTHO.MT MOTS. HU At«. K Be. CMmm » •TAM V4BOQA. »M Natnmn AOn Flttatova*. m POROTNIKI! 3BBOOB J. MUNTA. htm IT«. Black DUaon«. M (fNONAKD KLABODXIK, bon «M, BBr MlU. tOlN BCPKOC. a IL hem «4. »»Port. H „ __PRAVNI ODBORI ;oeara plaoti. jr. in-Ta «t caiontt bus JOHN MOVERN, IM-tod at*.. Dulutt. Mina. «A«V POOORKTJC. 1 m. awllMB 0t- Room IN THITI1B1 » ___________ZDRUŽEVALNI ODRORs SS3??^*.™113^' ,c,t Bt claJr Ave.. NB Clotua«. OMk PRANK BKRABBC 44«4 W&shlnton Street. Denver, Colo. KRBSCA&. 497-Ita At«.. JohMtcwn. Pa. INDOtlM HaaiM QUI NARODA. »t»«rl tikajoe — uradnik sader kakor tudi denarna poftlljatre na) m p»* Rlajo na glavnega tajnika Vh pr; tožbe naj m poAlljaJo na predaednlka porotna«« odbora. Proffnj« ia sprejem novih Članov ln splob vsa adravnlika spričevala, as naj 0oAU;'ajo na vrbovneca mdravnlka. Ju*OKh vaiisi:a Katollika Jednota se prlporoCa vsem Ju^oaloranom aa obilen prii Stup. Jednota posluje po "National Fratei-nal Concress" lestvlcL V blacmjnl uns -kroB W0«.000. (trletotlsoC dolarjev). Boinllkih podpor, odlkodnln ln posmrtntn J« *nla*ala C« nad potdru«! mlljon dolarjev. Jednota staje okrom t Usod redni* članov nllro blj;±ne«K druatva J. S. K. J. i Za vstanovitev novtn društev sa pa obrnit« aa davnsca tajnika Novo društvo aa lahko vstanovl a t člani aH OanteamL Francija in njen frank * < m- p»niii r«sk»- kru'- *>•• m< d >vt i«>\ iio v«»jiiu. ko j*.- šlo v»itkl*-ri voju.MH «h s«' druiv s-immj /alo. «Ja prruia^r« svojo tias]»rotnieo z vst*-1111 \r«'a pasti in i/f>nbiti vse. Aol»fiia Izmed vojn-jorih dr/av p« ni hladiio l-aeuuala na to, da s,' lahko zgodi, da bo p< končani svetovni vojni Kvinpa v takeiu staiijn, da si bosta pre-i.ta«»iin» e in zmafrovah e sts*Ia skoraj enako nasproti. Ta »rprrra^wnjeuost se je pokazala kaj kmalo po svetovni \eitii. Gospodarska kriza, ki osvojila svet. U«vi ^a vrat v veliki m« ri ne s«no prematatie držav«-; ti K;«k. ne morejo irijubiti vre, I'm so izgubile, ampj»k se je poj« ^ tla tndi v m te nt nib državah, ki •liktirajo preaaaganioi uiiro\ii»> jx.jfo.ir, d« 5e oškodujejo na njih ra- • iin 111 s»' o]»oniorrjo v s^ ojeui K°Nl,0(larskem življenju. Anprleži >»<» j»o svojem one pridobitve, ki so ji bile zagotovljene po mirovni pogoubi. Nem-« ija zasbnlnje. |>otla«t n» kakor je. politiko, ki naj bi jo zbližala z Kusijo. katera stoji v boju s kapitalizmom 11a zapadu in morda tu- • i z -lajKinsko. da na ta način maačnje in izvije iz železnih rok zmagovalcev. Anglija se je v svoji dateko vidnost i pričela pogajati / Rusijo in je opustila boje / njo. medtem ko je Fraueija ostala na svojem prejaiijcir staliiku in no«'-r nič dišati o 'rakem sporazumu z boljitviki. Vsemu temu .ie pridružila šc druga koc'jiva točka, namreč ameriški senat s svojimi spremljevalnimi predlogi, ki so Franeijo /adeli huje n»'iro upornost Nemčije, ker resnejš; in trajnejše ogrožajo njene pridobitve, zagotovljene po zgoraj omenjeni mirovni pogodbi. Enega izmed gluwiih vzrokov pa moramo iskati tudi v notra-lijosti cospodarskrgn življenja v Vran«?ji. Pomisliti moramo, kako hudo je bila razkačen* v>.a severnovzhodn-i Francija in kako hudo je bila oškodovana njena industrija ravna v onih delih drža ve, kjer je preje cvetela najbolj. t>anes Francija obnavlja vse te kraje in celi raM, ki jih jim je cadal* rajna, izdatki za to delo so vr]tkan*ki. dohodkov ri. ker industrija Se tri "obnovljena. Med voj Misija doffrra je sedla na jk>. , st bui vlak v AVashingtonu nekega večera in vsakdo j«* domneval, d;; se je zadnjikrat mudila tam. Vseh ofii-ijelniii postavitev je bil konec. Misija je imela namen odpotovati v Cliieago. >e vrniti nate v New York ter odpotovati od tam v Franeijo. Vedela je. da bo Amerika oborožila miljon in pol mož. a ni vedela, koliko teh bo prišlo a- Francijo. Mož. ki Je prvi pozdravil »Jof-fr?a in Viviam-ja v imenu Združenih držav, je bil Fiauknn T). IJoosija nazaj v Washington. ker ->c je vršila nova konferenca s p rod.si duikom. Z vso naglico je bil poklican v Belo hišo tudi vojni tajnik Baker in po kratkem posvetovanju je dobil Jotfre svojo obljubo. Sr4z»- s«j mu stale v očeh 111 pri-jt.1 jc predsednika za obe roki. ] Nato je »Jofrc ofieijelno objavil francoskemu narodu, da bo 40,000 ameriških vojakov na francoskih tleli do prvega julija iu 200.000 še predno bo padH prvi sneg. — Francosko časopisje je dajalo it raza svojim dvomom, a novica je r To je bilo res. > raucoski regi-Imtnti so se napotili proti Parizu, i sreča je hotela, da je bilo v tem j času opazili pred Vcrdunom pre-} ee j&en mir. V t lika sreča pa je i bila tudi, da so čete dobile nazaj svojo moralo še predno je mogla j minska špijonska služba, ki .ie bi-la gotovo informirana o dogoilku. 'slednjega izrabiti. Pohod čet pro-Mi Parizu s<» spremljale vse grozo-vitosti. ki se nahajajo v sprera-|sivu ust a je. Koneeno so te upor-[ne čete naletel«» na nekega gene-• rr.la. Icatereg;i so ljubile. Ta jih I je zbral krog sebe na velikem polju. On ni bil !e velik vojak, tem-\eč tudi mogo- en govornik. Naj-prvo jih je nagovoril kot oi»-oke. jl!i nato pošteno ozmerjal ter jih konečno izprem« nil v resne mož« , ki s«- zaveda>> svojih «e.lavljaiija pr. .-estali. -10000 mož je izginilo v meglenem jutru, ne da bi vhM človek za to. Da se je zgodilo tako. je v veliki meri zasluga sivobradatega moža. ki se imenuje William* Sims. On je admiral, če je kedaj 1'pliv zagotovila ameriškega predsednika je bil velikanski. General Nivelle. ki je poveljeval v Champagne, je že februarja meseca sporočil svoji vladi, da se je propaganda defitizma strašno razširila med armado. Vojaki, ki so se vračali z dopusta, so bili ob-dolženi z vsakovrstno defitistič-uc literaturo. Pr.av posebno je bil list Libertair«?, ki je izjavljal, da Francija ne more zmagati. General Nivelle jo priznal, da je bila ta propagandi kaj uspešna med izmučenimi vojaki. Vsi tozadevno propagator j i so bili pozneje kaznovani, ker so igrali igro so- kov, je kazala, kako resnična je bila trditev, da je bila nemška mirovna ponudba a* oni zimi le poskus, da se podminira moralo nasprotnika, o katerem je Nemčija vedela, da je slabejši kot je hotel priznati sam. vražnika. če se zavedli tega i li ne. Maja mesecu je prišla v Parizu stavka midinetk. Tu v Ameriki smo čuli o tem lc toliko, hočejo te mlade stvariee oponašati francosko revolucijo. Drugače pa se je glasilo o tej stavki v za kopih pred Verdunom. — Naae žene in naše ljubice so, ki stavkajo sedaj v Parizu. -— je izjavil neki francoski poilu. — Tukaj v zakopih pa so nam povedali. da so poslali proti njim Marokance z mitraježami. To je bil,o preveč vsega. Napotili smo se proti Parim, ni, ki m« bili prav tako možje. Ijnbčki m očetje kot vojaki. živel kateri in bil j« že enkrat v Evropi, z mehkim klobukom ter pod napačno zastavo. Prisotvoval je mcdzaveztiiški konferenci v Pa rizu. na kateri se je razpravljalo glede načina, kako prevesti te če te v Evropo. To je bilo kaj vdiar-uo zborovanj-. Konečno pa je zmagal s svojim načrtom, ki se je tudi v polni meri obnescl. Nato se jc pričel oni zgodovinski prevoz ameriških čet v Fvro-po, ki je brez vsake primere. Nemci so vedeli, da prihajajo ameriške čete v Franeijo, kajti ■ njih špijonska služba je bila popolna, vendar pa so to dejstvo prikrivali dokler je bilo mogoče. Nemški narod bi drugače gotovo uprl že dolgo prer časom, predno je prišlo do lconečnega poloma. Amerika je v polni meri izpolnila obljube, katere je dala maršalu Joffre-u ter pokazala svetu da je v stanu žrtvovati vse svoje sile v dosego gotovega cilja. • • __ Dopisi Nawburg, Cleveland, Ohio. V številki 150 Ameriške Domovine sem eital neko pojasnilo glede jeklarskega štra.ika. Dot Krni rojak piše med drugim, da so tudi tisti skebi, ki delajo v drugi tovarni. če. je štrajk v eni. To je seveda res. toda povej mi, dopianik. kje so? Delavci pri Stell Barrel Co. so se dogovorili in so dobili od kom.pani.ie deset odstotno' povišanje plače, nakar so se vrnili skupno na dt4o in pri Union Kolini g Co. ravnotako. Po mojem mneuju to niso skebi. kakor jih dotfČnik imenuje. Kako je bilo pa pri Arne-rieaa 8t«el "Wire Co.? Ali at» ne skupno dogovorili, da bi dolatt Ne, ampak zbrali »te se pri nekem vogalu ill a>tsklenili, da greste delat. Vseh skupaj vas je bilo približno pet. In kaj ste napravili s tem ! Svoje lastne rojake prodajate in jih črnite pri kom pa ni ji. Še Judež Iškarjot se vam smeje, ker niste nič boljši kot je on. Dopisnik jc pa skeb in skrb ostane. Stra.jk ar. Mansfield, Ohio. Ker ni nobenega dopisa iz tukajšnje naselbine, hočem jaz opisati nekoliko tukajšnje razmere. Kar se dela tiče. je kot povsod. Dela se s polno paro. Plača za navadnega delavca je od 4<) do 4.*>r na uro. Tzučeni delavci zaslužijo boljše, ali le malo {»omaga v tej draginji. Slovencev nas j«- malo. p»-t družin in nekaj samcev. Ak«» slučajno k:«k.-M-n pride. .;♦» kmalu /••(••■t l»ri4»- ^ebno kav ^r tiče cvetk, ker j:!i sploh ni. misli » %love;>ki»;. Naj\« • j.t- >' SV.v;ikov. TihI. lTaijaiiov j<- j» -»•ej k«»t jtnvv«! t«-r inrr.!;:li N«-ni-cev in liumuiiov. Zadnje ii«»>*em nekoliko opisati, ker razumem njih jezik iu ker sem mnogo ob-.čeval ?. njimi tukaj iu v siarem j kraju, k«* .vin kili mah. Tam sem se priueil tudi nji-; hovega je/.ik;t. 7. nekaterimi srm se iKAznal še iz stare domovuie, k<< >em prišel semkaj. Pred splošno sušo je bilo jako yi vali no v nimuiiskeiM raznikc in obenem nosijo ding drugemu darila, na primer sadje, raznovrstno pecivo ter lopo stekleno posodo iu v njej nekoliko vode. Kaj pomeni posodu in voda. ne vem. Te praznike obhajajo jako burno Zberejo se v večjo skupino, v roki steklenico] palenke ali pive iu liajdi iz e:?ega konca do drugega^ Skrije se ena skupina, pokaže sc zopet druga in tako naprej celi dan. nakar sc zo-jpet na večer zberejo v kaki hiši, j kjer je d rindaj ce!n noč. I l>a pa ne 1h» kdo mislil, da jej | vse zlato, kar se sveti, moram po-i jnsniti. da tudi policija ima večkrat opravka med njimi, pa ne radi pretepu afi poboja, kaj ^••! Nekaj drugega je. V!»<>. D ^-nJilo m- j«.....!o. dobil pri bolj- Š (»IliVlel. N i!i stanovanja so jak«> zane-; m:'! jvtia. Navatlno jih stanuje S—■ j 11? i»od « s!r.'l!oj> ne pijače. Po spLošni suši je p3 postalo vse nekam mrtrvo. Večin Rumuuov je «la v staro domo\*in in vsaki jc rekel: taui jo dosti žganja. Pozdrav sirom Amerike. Naročnik. TELESNE HIBE VSLKD SLABE PREHRANE. Skoro vse oblike slabe ^irehra ne tekom otroške dobe in zgod nje mladosti imajo za posledic« bolezen, katere znak je omehča' nje kosti in iz »e«ra izvirajoča po habljenost. Vzrok tejra pohabljej nja je pomanjkanje vapncnca 1 razvijajoči s-* l.osti. kajti v teol času potrebuje kost največ sna \i, ki ji dajejo Irdpost. * E^EEg ^ — Vlada ui hotela sprejeti mini. katerega je ponudila Nemči-j j;., — je bila pritožba, katero je l zr.znamoval general Petain. ki je | nadalje obrazložil, na kak način j je prišla francoska armada v talko duševno stanje. Na vsaki železniški postaji, odkoder so se vojaki vračali z dopusta nazaj na fronto, so bili preplavljeni s pacifističnimi pamfle: ti. Agenti kampanje so bili od* poslani prav r kosarne in vojaška taborišča, kjer so čete počivale. Pravo rakrano je predstavljala ruska brigada v Franciji, ki je Tftla boljševiškega razpoloženja in mišljenja in ki je bila ravno raditega odstranjena s fronte v ctomači deželi. Celo lojalni in u-gtodni francoski listi so prinašali poročila o organizaciji vojaških sovjetov Rusiji, ki so v res- ilMilllllllMHMIIHIIIINIIIIIlHIIIIIlHHlMMMimiinMnnlllimmillllN i P O Z O R ROJAKI ! POZOR | 16. januarja odpluje ladja "Argentina'* z baksami, katere | naslovljene v Jugoslavijo. J Poiiljatev spremlja ttan naie tvrdke Mr. Leo Štrukelj, rodom Is St. Ruperts i na Dolenjskom ln boSe pod njegovim osebnim nad^ordstvom oddana atrssan- | tom v teku tridesetih dntj. Kdor hoče poslati bakso s to ladjo svojcen> i a#j sleda, da bede bakes pri naa do 14 januarja. Teta do 1000 funtov, oena i 14 centov od funta. | Rojaki iz St. Ruperts. Mpkrpwga in Mirne oglasite se w velike- meri s baksami | Vaie družine so v potrebi. Vsaka poiiljatev garantirana. 1 EUROPEAN TRADING and EXPORT CO. i 88 Ninth Ave. Cor 16th Street New Tc . . ' . * . . . . : . - g fctol. ilsdnofs GLAS XABODA. 5. J AX. 1920. uGLAS NAHODA" (SLOV IN IAN DAILY)' pk . Owned and Published by • SLOVENIC P11ILISIIKO COMPANY ' (a corporation) . F"ANK aAKSER. Preside nt_LOU I a BENEDIK.Tr—ure» Rleee e# Soelneee ef the Cor per atten pita Addreeaeo if Above Offlcitft! __1a Cortlandt Street. Borough of Manhattan New York City, N. V._ "Olas Naroda" I shaja vsak dan lzvzemil nedelj In t>raanikov. Z a ceie leto velja list sa Ameriko In Za itlrl mesece 12.00 C a na do 95.00 Za «etrt lota 01.50 Za New York City tS.00 zs poi lets_____>3.00 Za Inozemstvo_>7.00 GLAS N A RO DA (Voice of the People) Issued every day except Sundays and Holidays aMbseriptlen yearly __ ___Advertisement en agreement Dopisi bres podpisa In osebnontl se M pri obsujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kmja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivalliče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. OLAINARODA •2 Cortlandt Street. Borough fo Manhattan. New York. N.Y. Telephone: Oortlandt 2«70 Kdo je obtožen? (Kouee.) STE BOLNI? Jaz vam bom ozdravil. ±t kot trideset 4*1 «enr» zdravil * ^mm vse bolezni. Koine, krvne. Sivine, želodčne in revmatlzem flM^ ter vsakovrstno druge bolezni. lahko vam -pokaaem več '' dokazil naiih rojakov, katere sem ozdrae il. Jaz sem ozdravil, ko drugi niso mogli. No čakajte. Pridite k meni, ^ prodno je prepozno. Cene so take. da jih lahko vsakdo; J^Hj^A zmore. Preiskava brezplačna. '^mSS||Bj| rrof. Dr. H. 1». B.IKK BMMp liJBIBj 311 SMITHFIELD $THKT • PITTSBURGH. PA. iasproti poštnega urada. , GLASI NARODA 5. tlAK. 1920. Vitez iz rdeče hiše (Le Chevalier de Mtinm Boufe.) SOMAN IZ ČASOV FRANCOSKE REVOLUCIJE. Spisal Aleksander Dumas star. ■ -■ J ' « t - ^ (Nadaljevanje.) ft£| •'»Br*-? Ta presenetljiva novica je Mau-( jica osupnila. IVedeeduik je nadaljeval: "Čitaj tajno noto policijskega1 ministra!" Maurice je C- it al: "Ker .smo tfotovl, da se ojvši vi-' i ez iz lldece lilše nahaja v Parizu, i za-stedili njegovo na-' vročno&t pri raznih. k «reči ne-. uspelih zarotah, poživljam sekcij-] «ke voditelje, da podvojijo *vojo, pazljivost. "No?" je dejal predsednik. "Moram ti verovati, občani 7>}*enL>«nlnlk' \ .it.* vzkliknil Mau-i IVO. Poročilo se je iiadaije glasilo: "Oznaka viteza »z Kdeče hiše: (pet /-evljev, trije palci, plavi lasje, iiimlre oči, raven iien vpliv kalil njogorvo življenje,! in videl je. kako se je vse inr&čiloi okoli njega. J "Ne tvegaj svoje priljubljeno-sti, Maurire'\ ji* nadaljeval pred-s«*dnik. "priljubljenost po menja »lam-s življenje. Varuj se. kajti naprti jubljenost te osumi izdajstva, a oIh'-hii Maurice Lindey ne sme hiti osumljen, da je izdajalec." Maurice ni nio se[ uiu zdeli hišni prebivalci zelo raz-'c burjeni, iu služabniki mu niso ho-! teli dovoliti vstopa. Dixmer inu jeta šel nasproti do vrat. j • "Vstopite" je dejal. vstopite, j' hul)' Maurice, vam vrata niso za-ji ,prta.M I !> "Kaj "m1 j«- pripetilo.'" .v* vprm-,1 šal mladi mož. jI "Ornevieva je bolna", jo dejal 1>i\ni«-r. "ima mre liro.'' "oh. ta moj Hoc' J«' vzkliknil; mladi unez, ganjen. 'Kaj pa jih jo?" P "Vi \e*tc, moj ljubi", je odvT-i ml l>ixmer, "nihče uc razume' ženakih bolezni, najmanj pa so-pnnc." ix-j mer živahno. "Geueviova j« imela' to *inoio, da je *la včeraj ven in' da je videla, *ako so na nesrečnem ra*>eljskem vozu peljali neko1 ultogo deklico, po imenu Heloiso.: na moriiiče. Od onega trenotka je1 im«4a OenovH'va še pet živčnih na-! padov in neprenehoma ponavlja! to ime." "Bila je pot»eibno potrta ", je dejal Morand. "ko je npoanola v deklici ono cvutliearko. ki vam je prodala na*?eljčk«\ kakor sami vesta." "Mannee", jr blerfla v m rzliei Genevi<-% a. *4 umoriti hočejo Mau-rwa. Pridite mu na pomoč, vitez, na peesae!" (Mobok molk je sledil tem bese-dam. .. f "VSasat" Ja čepet ifcpmla O*** r Tiera. "Vitwt" ■ m Za tiip je jel Maurice sumiti;j toda Je za hip. Hazuu tega ga je! Oenevievina bolezen tako -pretresla. da ni utegnil tolmačiti njenih < besed. J "Ali ste poklicaLi zdravnika'"; je vprašal Maurice. "Oh, saj ne bo nič ", je odvrnil|i L>ixiuer. "samo nekaj blodnje..."!; Stisnil je roko svoje soproge ta-j ko močno, da se je (J ene vie v a zavedla. ualaliku vzkliknila in od-j i prla oči. i t "Ah, vsi ste tukaj!" je dejala. "In Maurice je pri nas! Srečna I sem. ker vas vidim, prijatelj! Ko j bi bili vedeli, kako sem... (takoj je popravila) kako smo poslednja'1 dva dneva trpeli/' h "Dva. vsi smo tukaj", je odvr-| nil Maurice, "umirite se in ne de- j 1 sij te si več takih strahov. Obstoja zlasti neko ime. ki ga ne sinete več izgovarjati, kajti sedaj ni ravno j i 'na dobrem glasu." "Katero ime!" je naglo vpra-h šida t^eaievieva. "Viteza v. Rdeče hiše." j; "Imenovala sem viteza iz Rdeče i hiše!" je prestrašeno vzkliknila i i Genevieva. • "Da", je odgovarjal Dixmer s; premišljenim, smehom. "Toda vi j razumete, Maurice, da to ni nič J trudnega; saj se ja.vuo pripovedu-j | je. ;»a Dixmer zoq»e-t obJedeva!" "Geuevieva", je dejal Dixmer j .'svoji soprogi, "v posteljo moraš.! 'otrok, bolna si." .! Maurice je razumel, da ga od i Javlja jo: poljubil je tienevievij roko in se odstranil. Morand je š»-l ž njim i/, sobe in ga nekoliko'j ji>oispremil; nato ua je zapustil in'z spregovoril par besed s služabni-.< kom. ki jc držal uzdo osedlaucga;> | konja. jI Maiuiec jc Idil taJvO z.aglol>ljen i v samega. s»*be, da ui pazil na to..( ; \"es 2«unidj(ii .1«' do obrežja i < | reke Seine; tam se je vstavil in aejl prislonil k ograji mostu. •I i ji XXIX. 1 : . Patrulja i j 11 1 Medtem ko jo Maurice, poln o-j j ■j t oži lih m isti, zrl v vodo, je začul,, ■ kako se je bližala mala če4a z 1 enakoiucMiiini koraki vojaške pa-l trulje: bila je Htotnija narodne garde, ki je korakaJa od drugega » konca nvostu. V temi se je Mau-- ricu zdelo, da se je nahaja med ] njo Ix>rin. » Bil j«' v resnici on. Čim ga je i zagledal, je hitel k njemu, -j "Konečno vendar", je vzklik-i nil Lorin, "ti si. Morbleu! Nismo i te mogli najti tako lahko." "ICai pa hočeš tukaj s patru-a ljo?" je vprašal Maurice, s■ "Vodim neko ekaspedicijo, pri-; e jatelj; gre za to. da si zopet pri--Iddbiva svoj Izpodkopani ugled." t u Nato se je ohenil k svojim lju- J ! dem in vzkiiknii : "Pitske v roke. prezentujte, kvršku puške! Dobro, otroci, noč c ni dovolj temna. Kramljajte o »- svojih stvareh. Midva "bova tudi o [svojih." 'i| Nat*> je sjopil k M^ nncu in nui i- j rekel: c. "Danes aem zvedel v sekciji dve vetiki novosti.". H "Kaki pa?" "Da postajava, ti in jaz. sunir i^Vj**." i "Vera... "in potem?" "Druga novost je, da je bil vo-|si ditelj zarote z nageljčkom vitez iz»n Kdeče hiše." s< "Tudi to vem." V "Toda ti ne veš. da sta rdeči (ti nageljček in i>odzeniski hodnik v V zvezi s to zaroto." P * * Seveda vem.'* ,k 'Toda preidimo k tretji novo- v isti Te gotovo ne poznaš. Nocoj p ujamemo viteza iz Rdeče hiše. d "Viteza iz Kdeče hiše.'" u "Da." • 2 Torej si postal oix>žuik "Ne. Toda jaz sem patriot. Pa- u t riot je dolžan samega seDi donio-.n | vini." , n "Vseeno se mi zdi čudno, da si. sprejel ta nalog." :t< "Nisem ga sprejel rador\'oljno;1 naložili so mi ga; -sicer moram re- c ;či, da bi se bil zavzel zanj... Mi- - dva potrebujeva nekaj nenavad- jnega, storiti morava nekaj, kar bo vzbujalo pozornost. ako hočeva .zopet uživati pre.išnji ugled. In I vzpostavi j en.je tega ugleda bo po- s i menjalo tudi gotovost najinega f ; življenja in praA^co. da zasadiva L ' pri prvi priliki gnjusnemu Simonu ^ I nož v trebuh." . | " Toda kako so zvedeli, da je bil 1 i vite« na čelu zarote v podzem-;11 iskem hodniku?" 's "Ko sem čul kričati: Velika za-P irota. odki-ka, od občana Simona... . * t"! i — ta lopov je povsod! — sem se i hotel .prepričati o resničnosti teh ° ] besed. Xo, govorili so o podzemskem liodniku." k "Ti si ga torej videl?" |tJ "Podzemski hodnik? Ponav--ljam ti, da sem ga videl, da sem ga prehodil in da je tvoril zvezo j med kletjo občanke Plumeau ter |'' neko hišo v Rue de la Corderio. j hišo št. 12 ali 14, ne spominjam se: več natančno." |P "Zdi s«- mi", je dejal Maurice.:" ! •' d i bi bili morali prej aretirati • h stanovalce hrše v Rue de la Cor- i š jderie." 1,1 "To hi bili tudi storili ko bi ne jt !bila hiša ostavljena od najemni-\z i kov." i2 "Toda hiša .ie bila vendarle ne-j1 Ikoda?" ji j "Da. pripadala je novemu last-j^ niku, toda nihče ga ni poznal; lep j toliko je bilo znano, da je imela 'luša že štirinajst dni ali tri tedne jI novega gospodarja. Sosedje so si-j2 •jeer čuli šum, toda ker je poslopje1* i j staro, .so menili, da je popravljajo, p J Govoril sem s SanlerrouL ki se jej* » nahajal v veliki zadregi radi te; 11zadeve. Kiizložil sem mu svoj na-'--jčrt. i>o katerem naj bi poizvedo-i vali pri vseh pariških notarjih, da j bi se na ta način ugotovilo kupce, i vo ime. — "Načrt je dober", je i .'dejal Sauicriv. "iu tega človeka 1 jobdolžujojo, da je slab patriot,'® Ijoriu! ^'uj me. Lorin, jaz ti vzpostavim dobra ime, ali vrag naj me 1 j vzame!" — Skratka", jc nadaljeval Lorin. "rečeno, storjeno. Iskali so notarja, našli listino in: na njej ime hi stanovanje krivca, j , Siuiterre nu je naročil, naj ixvniain1 'aretacijo." ,t "In ta moiž je bil vitez iz Rdeče j :,hiSe?" "Ne. najbrže samo njegov so-i i krivec." i "Toda kako moreš reči, da ho-, • češ aretirati viteza ? " l "Aretiramo jih vse skupaj. Po-; znam viteza. ' Santerre mi ga je » opisal; sicer sem ga videl danes/' "Ti si ga videl?" "In ti tudi. Majhni, plavolasi > mladenič, ki naju je osvobodil davi, saj ves, ki je poveljeval oddel-- ku aristokrator in ki je tako ; krepko udriha!.*' -; "On je bil torej?" je vprašal -»Maurice, * * ■ "On sam. Zasledovali so ga, to--|da zgubHi kd -ga aapred oči v bli-I žini stanovanja hišnega lastnika v Rue de la Coarderie. Pravijo, da bi-i i* vata skupaj." i> "Toda zdi se mi, Lorin". je pri-d pomnil Maurice, "da se bos pregrešil proti hvaležnosti, ako areti-u j ras nocoj onega, ki nabi je rešil e "Tiho vendar! Ali meniš, da so ■ naju rešili z namenom, da rešijo 'naju!" u "Zakaj ne?" "Nikakor ne! Bali so v zasedi, da bi ugrabili ubogo Heloiso T»- iiin, ki je imela priti juimo. Najini < lapadalci so jim bili napoti; zato j »o j>ae planili nanje. Ker gre tu:( Mvdvsein za liameu, si nimam oči-1 uti niti najmanjše neuvaležnosti. i ridiš. Maurice, glavna stvar je »ri tem nujna potreba,, tla si na eak presenetljiv način/ vzpostavila svoje dciljQ-o ime. Jamčil seiu' jri SanteiTU zate. Rekel sem mu, la bo imela ta ekspedicija gotovo« izpeli, ako ji boš ti poveljevaL, in| tato da pojdem tudi k tebi." i "Moj ljubi Lorin, Jaz setu ob-jpau. toda ta ekspedicija mi prav lič ne diši: porečeš, da me nisi. lasel." "Nemogoče, vsi naši ljudje so :c videli." "Ne. torej porečeš, da si me si-j ier našel, a jaz se nočem priklju-! siti." _ S * * Tudi neiuoigoče. * * m _"Zakaj pa.'" "Ker te potem ne bodo več smatrali za mlačneža, temveč za! iiuuljivega... in ti veš, kaj delajo iz osumljencev. Spremljajo jih na revolueijski trg in jih poživljajo, la pozdravijo kip Svobode; raz-j lika jc ta, da spozdrtLvijajo z glavo mesto s klobukom." (Revolucij-j ski trg. franeosiko Place de la Rč-j volution, je bil trg, kjer se-je na-; baj&la giljotina, francosko guillo-j tine, s katero so obglavili na smrti obsojenih.) "No, dobro. Lorin, naj se zgodi, kar hoče; toda v resnici, čudno se ti bo zdelo, kar ti povem." Lorin je pogled aJ Ma*irica z izbuljenimi očrni. j "Cuj me", je dejal Maurice,;, "naveličal sem se že življenja." Lorin se jc giašno zakrohotal. "Dobro", je rekel Lorin, "pre-i pirava se s svojo -ljubico in to na-1 ma vzbuja otožne misli. Naprej.! lepi Amadis. postaniva zopet mo-j ška in pojdiva tja k občanu! Jaz.; nasprotno, nikoli niffem holjši triot nego tedaj, ko se skregam i I z Aitemizo. Ali. kmadu hi bil po- I zabil! Njena božaiL'ttvenost. bogi- I nja Pameti, te sporoča tisoč pri-i i jaznih reči." i "Zahvali se ji v mojem imenu, i Zbogom. Lorin!" i "Kako, zbogom! Ouj. prijatelj!|j Ko sem pretdlagal Santerru tebe ( j zii voditelja ekgpedieije, me je on j J svaril pred t»t>oj. češ. da so te že j J ^večkrat videli v bližini vitezcvega! j stanovanja." j i "V kaki bližini?" je vprašal;-i Maairiee. j ! t.y Viktorjevem predmestju." • ! "V kateri uliu?" "V Rue Saii^t Jacques." i "Ah, ti moj Bog!" je šepetali! I Maurice, kakor zaslepljen od bli- 1 laka. ter si zakril z rokami oči; ka- ! kor da Hi hotrl v tem "trenotku ! febrati ves s*-oj pogum, je vpraše-: j val dalje: ! "Njegov stan?" j ! "Strojarski rno.TSter." j i "Tn ime?" ] i "Dixmer." ] "Prav imaš. Iiorin*', je dejal i j Maurice in jc skušal z vso silo; | j premagovati svoje zunanje raz- | jburjenje, "pojdem z vami!" | "Prav storiš. Ali si oborožen?" "Imam pri sebi sroj meč. kakor j | | vedno." "Vzemi še ti dve pištoli.*" "In ti?" "Imam svojo karabino.." Nato. je zaklical patrulji: "Puške naj, rame! S4flg>aj!" (Dalje prihodnjU.} ' i - /r [ 600 AGITATORJEV ARETI- i RANIH. -! Ko je dal W. J. F*lynn areti-i " rati šeststo političnih ekstremi-; " |stov. je izjavil, da sta izgubila v!-jXew Yorku i a v Ameriki sploh j " bUjšrvi*em in anarhija vso opo-ro. Fl^*nn je kot načelnik pre-j j iskovalnega itrada justičnega de-! partmenta vodil pogone na tri-^ j n:\ist glavnih stanov komunisti«-j D.ue stranke v Manhattanu. Brook-: :lynu in Bronxu ter v drugih delih mesta. [, | Na razpolago je imel dvatisoč! i-jagrentov jiističneg* department«. ; ! mestnih detektivov in patrolma-i nov. Največ aretacij se je izvršilo ob poldevetih zvečer, ko so iineli radikalei svoja zborovanja. Fivnn je imel pri sebi blo va- i rantov. Pozno zvečer je izjavil.! se bodo aretacije toliko časa1 nadaljevale, dokler ne bodo na' varnem vse osebe, za katere >o bile izdani varanti. Izmed a re r i ra lice v so izpustili dvajset mož in tri ženske. Zapisnik so sestavili v glavnem stanu' jjustičnega departmenta v Park. How BUlg. New York l itv. I "_' - i i Arabski slovar i _, Vse slovarje sveta presejra arab; ski slovar, ki j< bil izdan pred več kot 500 leti in kateretra se št*, danes poslužujejo vsi, ki se zani-. mu jo za arabski jezik. Ta rabski slovar obsega dvajset J zvezkov v kvarlu ter je težak, približno sto funtov. Petdeset i funtov jc določenih za "domačo" uporabo, dočim so ostali name-1 ijeni za učenjake. Vsi arabski slo-i varji so bili sestavljeni v času ve-j jlikega kalifa Harun-al-Rašida. ; Islamski imperij značita dve i .veliki dobi. Prva doba je bila do- iba osvojevanja. ko je bila pisana ' zgodovina le s pomočjo meča. Na-. to so prišla stoletja mohamedan- jske nadvlade, tekom katerih so moLiamedanci niirno držali cesar-, i .. . stva in pokrajine, katere so si pri- j dobili v Aziji ter na španskem |polotoku. Tekom teh stoletij sta j cvetela znanost in literatura in Itakral je bil tudi rojen arabski slovar. Vsaka izmed besed, ki so bile ' običajne v dnevnem življenju nomadskih Arabcev skozi stoletja, ima velikansko število sorodnih izrazov, ki pomenijo isto. Tako '.so se naprimer domačini bali leva ter ga lovili, ne le za zabavo, j temveč i/, potrebe. V arabskem "! slovarju ima lev približno sto raz-jličnih imen. Kamela je bila edino transpor-jtačijsko sredstvo preko puš«'-čiv lin vsled tega jo počaščena v arabskem slovarju s 122 različnimi imeni. Pred vsem pa sta bila konji in meč, ki sta Zahtevala zase sko-i I ro vse misli Arabcev. Več kot 'dvesto različnih besed je. ki o ; jzuačujejo pomena konj in meč.' I Vse druge familijarne besed* kot! Išotor. čreda, voda, ženska, soln- '<.•.- in zrak imajo dolir seznam. istovetnih besed, ki se izmenjuje-j i jo in ki so r slalni rabi. \'se to i nam približno pojasnil j vzrok e za- jkaj je arabski slovar tako obse-j želi. Arabci pravijo, da je bil arab-j ski jezik oni Babiloncev in neka-, teri med njimi trdijo celo. da jej i v tem jeziku govoril Abraham, i Iz Jugoslavije . I I Proti nepismenosti na Hrvatskem st je v zadnjem čaMt začelo z«*lo živahno delo tako po mestih k:i-kor lici deželi. Pouk je v velikem I obsegu sprej- lo dijaštvo in n«"-i-'tfljstvo. V Za^rit-bu se med dru-igim vrže analfaoetski tečaji za |služkinje. Ker nekatere gospodi- nje služkiiijai j dajo potivbne-g: časa za obisk tečaja, groze u- i čitelji akadem.j. da bodo spravili v javnost imena vseh lakih I gospodinj. Zdravje ali dva centa? iKaj boste izbrali? ^Ha Ej Ct trpite vaied ie- fj ASjF! lodčnnih 'ali .ledič-nih. okorelih jeter. ^^^HflL izpehavarija. zaprt- I ja, qlavcbola. iiaw- 4 te teka, nečiste v,-- , JS""' Si^^J vi. neprebave, rev - *• mut.ifna, če ate i1- : tr«jjeni. izdelani ter vas holl v križu ' J L'V t TO TABLETE, sestavljene «r -lio ; z ra!rrv. z oa potrebujete. Pošli-te ei dola • I za er.o ali p»t dolar,ev z i-st tXateij. ' Pr.derute stin cente ia vojni davek pri jvF.-iV-.i 'katlji. Če hr'ete Dosk.^.m *o iiCov.to naravno zdravi!'- oreOno t.a« <či:e. r.am pišite p.i rjolne tridnevno BRfcZPLAČNO ZDRAV- l_JE.fs;JE brez vsak'h nadaljnlh otavez-ncsti z v.-.ie strar,i. Ni.-.slov: JUVITO LABORATORY, South M "s Branch 5, PITTSBURGH, PA. P. S. Krasen, večbarvni. 20 Inčev vise < in 15 inčev širok stenski koledar JUGOSLAVIJE za leto 1920 ho poslan z vsakim naročilom brezplačno. iW55] [Wp 1W53 i^S |WŠ5] n ROJAKI - BERITE povečal svojo slov. ^^^BSSSS^BBBSfi^^StiilSi' Colubia slovenske ličnih inštrumen-tov. za godbe ali orkestre. Kadar si kako društvo namerava kupiti baiulero. zastavo, regal i e. kape. prekoramnice. uiiifornic. ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Stem si bodete prihranili -larje. Moje blago je prve vrsle in po zmernih ccnali. Kn poskus in pripričani bodete. Cenike za gramofon«'. Columbia slovenske plošče ter društvene potrebščine pošljem takoj na zahtevo. Pišite še danes po cenik na: VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET CONEMAUGH, PA. Kašlji in prehladi sedaj skoraj povsod prevladujejo. Da jih preženote ter da vstavite tvorjenje novih bolezni, vzemite Severa's Balsam for Lungs (Severov Balzam za pljuča}, ki je izborno zdravilo za kašelj in pečico. Cena 25e. in i»0c. ter 1 ali 2 centa takse. Influence kakortudi vsakega navadnega prehlada se ne sme nikdar zanemariti. Severn's Cold aid Grippe Tablets (Se ve rove Tablete za prehlad in gripo), se priporočajo za zdravljenje teh bolezni. Cena "0c. in 2c. tak. Glavobol zahteva takojšne pomoči, lla jo dobite vzemite eno ali dve Severn's Tablets ior Headache and Neuralgia fSeverovc Tablete za glavobol in neuralgijo) kar ponavadi. zadostuje. Poskušajte jih. Cena 25c. in le. takse. ■ »■»■'■.■•■.■•■•■•H — . I Neprebava napravi človeka boln. ga ter ji i Kledi zaprtje in despep>ija. Severa s Balsam J of Life, 'Severov Življenski Ualzami. je na- j nieiijen v tO. da preganja te bolezni. Okrepča j ves sistem ter uravna drob. Cena >r»c. in 41. j taksi-. ___j --- " i - • • ' Za grgranje ill izpiranje nos;; v slučaj m- j flueiice priporočamo uporabo Severa's Anti- j sepsol Antisepsol . To j«' ug«>dno zdravilo za zgoraj namenjene svrhe. Ozdravi vneto žleze. Cena 33c. iu 2»-. takse._ . Slabi Živci večkrat povzročajo nervo/. j nost. nespečnost, histerijo nervozno izčrpanje. ('<■ hočete ojačiti svoj sistem, vzemite Se-vera s Nervoton iSeverovo Nervoton . To jc izborno zdravilo iu tonika za živce. <*«■!!» in ~>r. tak><'. Ženske, deklice »o večkrat podvržene tv>lr-rnim in nerodnostim. ki *o lactn« nji-howmu spolu. Severa' % Regulator (Severov v nejfulatori. je večkrat izkazal svojo vrednost ▼ zdravljenju ravnotakih bolemi. Cena $1.25 in takse Otroci jokajo Ktmn zato, ker je kak nered v njihovom de-11 kalnem sistem.. Tega se ne sme prezreti, -pa£ pa ozdraviti. S«v«ra's Ooottiina Drops (Severov mi-rltelj ocrok) so velik prijatelj marši katers matere v takih kočljivih slučajih. Cena. 25c. in le. takse. Almanah Zastonj! To leto smo znova razposlali veliko množino Severov Almanahov in sicer lekarnarjem po raznih krajih v brezplačno razdelitev. SEVEROV Almanah za Slovence 1920 Vprašajte zanj v lekarni ali pa pišite nam. Presega vse prejšnje izdaje. O barvanem o-vitku govori vsak. kdor ga je videl. Njega vsebina tvori priročno knjižico. Povejte svo-% jim prijateljem o tem. W. F. SEVBUH&, CEDAR RAPIDS, IOWA Linement ni. r< biti v v.-;tki 'J) i zintM jnnjo Hi- rali'« v f-luvaj jKjtrtU . Severa') Cothard Oil (Rcverovo liolhardako olj«*) nnj 1>" I"' r»»kali. kajt izkri*:«!« j»- kot ravno tako potrebno liniment. *"i-nii. 20 in I" centov ali - oziroma cente takne. Lepi lasje polni življenja in bleska |irijKi!nor«-ji k iz-Kl**du v«aWega inož-k<'g;i ali ženske. I'o-akuAajt«' Severa'« Hair Pomade <\ — ii to s«* zgodi le raditega, da se odvrne našo pozornost od neke dru Ig j;e strani, kjer s«, nahaja resnična nevarnost. ,s. (ki tam bo prišla, 1«- vrjemi mi. -— je rekel Pepe. — Če bo dodanih še pet ali šest takih kož. bo nastal tam zid. ki bo neprodi-1* i"ii za naše Kroglje m naj je razdalj;, še takti majhna. Komaj je izn-kel P»-p«' svojo pripombo, ko j.- padel drugi plašči" I reko prvega. -- Naj se zarodi Kai hoče. j.- dostavil Kenudee, jaz boni opa/ovul grmičevja. n» niti eno oko in- bo pok;i>alo med pr«-.sled i« i. ne tla bi jra jaz ne videl. j1 Tretja k«»/.a j«> kiuulu f>iišl«i k prvima dvema Kmalu so lovni" lahko našteli pet ko/, ki >o predstavljale tak j lieprodirno oviri« % kot bi bil pet čevljev debel zid. * Te je brez d\ouia delo tega psa. Mesti/; . je rekel Pepe. \*se|i slojih <>ei n> bomo imeli i imel višj«. 1 postojanko kot pa mi. — Ah, - j<- rekel Kaiiadee. tam na levi »trani vidim, kako s«- * premika jrrmičevje »». iinlijanee. ki s.» premika s a njim. misli za^ro 1 tovo. da smatramo to igranje vetra, ne pa za človeške roke. I Mesto, katero je označil Bois-Rose se ie naiiajalo na skrajnem I1 kouesi skal Pomol skal je pokrival odprl ino. po kateri se je ialiko A . lovek bf-z nevarnosti približal ter vrgel pogled navzdol. ' — Bah, - je rekel pepe. — pusti lopova tej- se rajše boj blesti z.j in njegovega ostudnega očeta. 5 — Ne rečem ti, nebo samo nam je izročilo povzročtelja tega pe klenskega namena, --- je odvrnil Bois-Rose jezno. — Ali ga vidiš? ' Pod varstvom pomola, skoro neviden, jc ležal neki človek, koje pa položaj je ostro oko Kanadca preje uganilo kot pa dejanski vi delo. Ležal je nepremično ter si ni upal popolnoma potisniti na stran jI zavese zelenja. — Položi eev svo.i« puške počez, tako, — je rekel Kanadee pro ti Pepetu, — tako. . . .dobro. . .. sedaj pa. . . . Strel iz puške španskega lovca je prekinil Kanadca, ki je odsto pil Pepetu skrb, da se osveti. , Baraba je bil zadet v glavo. Obrnil se jc kot ranjena kača in ker ui imel nobene opore, j< : zdrčal ob strani skab navzdol, odtrgal kos zelene ograje ter padel \ Zlato dolino. Tam to zadnje krčevite kretnjo njegove roke na . pravil*« dolgo zarezo v zlato, za katero je bil dal svoje življenje. Slu ' čaj pa je hotel, da j" zelena ruša, katero je potegnil seboj navzdol zopet pokrila zaklad 7 izjemo Diazi in treh levev je stalo vsake ga drugega poznavanje zaklada njegovo življenje. U oda Barabe je bila dobro zaslužena. Kazen povračila ga je za ib-la z neizprosno strogostjo. Moralične muke. katere je moral pr«. trpeti na mučilnem kolen so bile plačilo, kater., je plačal za muk« Orocha in prav kot j • vzel slednji svoje zlato s »teboj v prepad, tako i je tudi Baraba zadnjikrat vzdihnil na zakladu, po katerem je hre : penel s tako strastjo. Lopov b-ži v ."Matu prav do vratu, .je rekel Pepe fiiozo fično Hog je pravičen, — je dostavil Kanadec. Iš« i sedaj zaklad, ki so ga 'i obljubili. peklenski Mestizo j«- rekel Špaee. - - Odločno prav sem storil, ko sem pokril površino doline. Nebo se je po tem novem dogodku zopet pokrilo z oblaki in lovcem je prihajalo na uho prvo zamolklo grmenje. Prvim znamo njem bližajočega se viharja je nato sledil slovesen molk. - Strašna noč ra> čaka. rekel Bois-Uoj c. — v kateri se i l omo morali boriti proti ljudem in proti razjarjenim elementom. Splezaj sedaj na nasprotno stran platforme. Fabijan, in glej, če je naš smodnik za slnče.i, da l>i vihar izbruhnil š - pred nočjo, dobro Edino Columbia Gramofon Vam more dati čisti, prejetni in jasni glas. Stane Vas samo $32.50 Igra dve plošče z enim navi-i janjem. poje tako glasno, da ga slišite na miljo daleč. Kadar greste v staro domovino, ga lahko v kufru domov nesete bras vsake eolnine. Columbia Co. ima tovarne v Vaštm starem kraju in lahko kupite prave kranjske rekorde pri na« ali pa r starem kraju, če greste domov. To je dokaz, da ni boljtib gramofonov na svetu. Mi smo pravi in edini trgoveci, ki prodajamo prave Columbia kranjske plošče in gramofone v Conemaugh, Pa. Nove cenike smo ravnokar iztiskali Pišite pojn takoj. Pošljemo ga Vam zastonj prvi dan. Pazite na naš naslov, ne dajte se prevarati od tujcev, da sc ne boste kesali za Vaš denar. IVAN PAJK Columbia Dept. 24 MAIN STREET S CONEMAUGH, PA NAŠI IMlWIUil i 11 i t las riBMiHm, OsLx IiM Lnfli : Domr, Oda: Lools iktlulhO Is j Frank fiknbee. PaakU, Calais Pater Oallc. Itfei i Germ, Frank Jeneab tn A. Eocbevat QlHtllff Bi—rt, Gete.: Mata. Kane*, lailsf ilia, ImL: Alois Badmaa. CUdIm, Iai: Lambert Bolakar. CUeage, DL: Joe. Boettt. Joa. BUsfe Joa. Beri"" Jrilet, DL: Frana Baablrfc. Fraa) i Laurlch ln John Zaletel. M—mUk ULt rt. Aii-da La SeB* DL: Matija r:i nagel popled navzdiol ter sc prepričaj, če niso oni štirje lopovi zapustili svoje luknjic. Ko sc je mladi mož brez vsake besede odstranil, da izvede n kaze Kanadca, jc slednji vzdihnil ter rekel Špancu: — Moja duša je temna kot so ti oblaki, ki nosijo s seboj dež ir. j grmenje. Čutim, da je moje srce slabo kot ono stare ženske. Temne siutnje, katerih bi ne Iiotel sporočiti detetu, so zlomile oni pogum, na j katerega sem bil uo danes tako ponosen. Pepe. :!i ne veš tolažbe za !starega tovariša v nevarnosti — Za nobeno ne vem, moj ubogi Bois-Kosv*, je odvrnil špa-inee, — če ne za to. kar pa naj 15og obvaruje da bi te namreč zadela ' kroglja tega vraga.... — Jaz ne govorna •> s«'bi. — ^a je prekinil st:iri gozdni romar. — C'e pripisujem sedaj svojemu življenju kako vrednost, se -rodi to le iu d i teb»- in radi Kabijana. Moja odkritosrčnost naj te nikar ne žali. i kajti po mojemu mnenju se bodo nagnili moji dnevi k koncu sredi 'vaju. -Ta/, se bojim za n-kaj drugega kot za to, da izgubim svoje žh-ljenje. — Razumem te. - je odvrnil 1'epe. — l»ojiš >«*. da bi bili ločeni, ne da bi umrli, kot s» je to že enkrat zgodilo. — To je, 1'epe, in dotaknil si st* s tem bolestne strani. C'e bi to-11-j padel v roke teb indija eev. potem se ne izpostavljaj nevarnosti ler me ne zasleduj skozi tedne kot si storil takrat. Prepusti brezpo-trebnega starca njegovi usodi, spravi Kabijana nazaj na Špansko ter mu pomagaj, da dol i nazaj to. kar so mu odvzeli. Le tega mu 11» pusti pozabiti, Pepe, kajti mladost je pozabi ji va, — da je bil nekoč • na svetu človek, za katerega je bil pogled nanj to, kar je senea drevesa za potnika v puščavi, kar je oblak dima za iovca. ki se je izgubil ter polarna zvezda za mornarja. Starci* je umolknil ter se zamislil. Fabijan je zopet zavzel svoje stališče. — Naša municija je na varnem. Na ravnini pa nisem videl ničesar. ' — Ti banditi so ostali v svoji luknji, da se pokažejo ponoči, — i je rekel Pepe. — - Nato bomo videli, kako se bodo približali vznožju ;piramide, kajti brez dvoma ne čakajo na nič drugega kot na prihod ;teme. (Dalje prihodnjič) Pismo iz ujetniitva J Anton Novak, vojni jetnik na j Italjan&kcin, nam. poroča na&led- nje: Dobil sem obvestilo, da jc umrla 17. novembra v vasi Višajc, pošta Hinje, Dolenjsko, Marija Novak, mati šestih otrok. Ob njeni smrti so bili samo trije navzooi. Ostali so po svet/u. Eden je v ita-Ijanskcm jetivjštviu. dve hčeri sta pa v Lead vilic, Colo, Anton Novak. Prigionicjro di Guerra, Castelnuovo del Sabioue. Italia. ž>. Giovanni.; • e * Jaz Jožef Klopčar, podomače Skrb e iz Uradnih Sel, sedaj vojni jetnik v Italiji, iščem svoje brate, ki so nekje v Ameriki. Naj sc mi J oglasijo na naslov: Ji»žel" Klopčar, i PrLgioniero d i Guen-^ t Cam.po Concentramento, j I tata. Pese ara. t NOVA IZJAVA PR£DS£DNIKA GLEDE LIGE. "i __ ___ Washington, D. C., 3. jan. — . Ljudje, ki .v) v tesnem stiku j _ i vladnimi posli, so prepričani, da - bo predsednik Wilson v kratkem izdal poziv na prvi sestanek sveta . J Lige narodov, ne dabi pri tem pozval vlado Združenih držav, naj - j se vdeleži tozadevnega sestanka, i i Poziv bo objavljen Takoj po- Item, ko bo francoski oficijelni list priobčil proidamaeijo, tikajočo - se odobrenja mirovne pogodl>c. Ta č! proklamacija bo objavljena te- 1 kom enega tedna. ——; T NAZNANILO IN ZAHVALA. . i- Tuisiim srcem naznanjam znan-; cem in pinjateljem žalostno vest,: J _ |da je nemila smrt pretrgala nit j i življenja moji ženi , ANTONIJI 8KA&ADNIK, roj. Polntnik. Dne 17. decembra zvečer je na-j 'stal ogenj v stanovanju, kjer wa! stan m-aia, in nesreča je hotela, daj so zgoraj imenovana ni mogla ro-tdtd in nobeden ni bil v stanu re-'" siti jo, torej je zgorela. I Rojena je bila 26. aprila 1903 ;" na Nemškem ter v Canadi je bi-j vala čez 8 let. Omožena je bila od; 2. junija 1919. Ostanke smo izro-: čpH materi zemlji dne 19. decembra na pokopališču na Banff; ka-' tolzske obrede je opravil Father! i Hermes. i Srčna hvala društvu "Kudar" j st. 58 SDPZ., katerega članica je bila rajna, za krasni venec in vde- j j ležbo pri pogrebu, kakor tudi1 ; vsem, ki so darovali vence in me! | tolažili v Času to nesreče. Dalje i ; hvala Norijo Fedafcu in njegovi j ženi. oziroma sestri rajne, ker sta' j se vdele-žila pogreba, dasi sta da-I od tu. So enkrat hvala "vsem. | kateri ste mi kaj pripomogli vtem' j žalostnem času. Ti, ljuba žena, pa spavaj a- mi-, . ru in na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: Josip Skaradnik, mož. Anton in Marija Polntnik, starisi.. Anton iu Prane, brata. Štefanija Fedato, sestra. Clarniore, Alta.. Canada. 27. [ decembra 191 M._ ^mmamtmmm i----——--—— Kje je moj brat FRANC MIHEL-C1C ? Doma je iz Planine pri i Rakeku. Prosim cenjene rojake.; ; ee kdo ve za njega, naj mi naznani, za kar mu bom zelo hva-! ležen: če pa sam čita ta oglas., naj se mi oglasi, ker mu imam dosti novega sporočiti. — An-j drew Mibelčič, P. O. Box 1050. Union town. Pa. (5-6—1) j . ; i Začimbe, želišča in najrasnovrvt-nejša domača zdravila : | katera priporoča msgr. Kneipp.j imam vedno v alogi Mi^TRVEZDlR P. O. Bok 772, City Hall Station i mew You omr. ®OsdrBTi katar iamb. ✓-s Kje je RUDOLtF QKAJH iz Pre-zida? Zadnji čas ae je nahajal v Brooklvnu ali New Torku in j si je premenil ime na Janez Po-j je. Kdor vo kaj o njem, naj na-zuani na naslov: Eva Urais. 128 Hudson St., New York Gity. Eva Graja ima pisiao od nje go-, vc žene iz Prezida. C5-6—1> Oglasi naj se rojak JOHN BUKO-I VAC. Mislim, da sc nahaja 6ej v Kansas City, Kansas. Doma jo iz vasi Vimol št. D, podomače pri luši Figinof, 1'ara Nemška' Loka pri Kočevju. Pisal sem i mu žc več pisem, ali noče odpi-•j sati. Prosim cenjene rojake v Kansas City, da mi liaznaiujo ' njegov naslov, za kar bom zelo' 1 hvaležen; ali pa če sam čita ta ; oglas, naj se mi javi, če ne, bom v 1 potem naznanil, zakaj da ga»3 iščem. Tudi bi rad izvedel za rojaka GEORGE MULEL1Č. tu di iz tiste fare doma kot prvi, iz vasi Ceplanc št. 26, podomače[t Starčev iz l*ula. Menda se na- , haja v l*ueblo ali v Denverju. Colo. I*rosim, da nii kdo naznani njegov naslov, ali pa naj se i sam javi. — John C. Maurin,!' 518 Douglas. Eveleth, Miiui. ? (5-6—1) ________ 11 licem sina MARTINA KRAŠO-;1 VEC, sedaj si je spremenil ime,( na Witupah. Rojen je v Sent Jurju ob Taboru na Štajerskem. Tukaj jc že kakih 16 let. Zad njič jc bil na Midland. Pa., od tistega časa pa ne vem za njega. On naj rajne dela v majni. Po njem poizveduje njegova mati. Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njega, da mi naznani, rada mu dam nagrado; ako pa sam bere te vrstice, naj se mi nemudoma oglasi. — Juliana i Ocvirk, Box 31, Maitland. Colo.i , (5-6—1) -j i Rad bi iavedel za naslov .MARIJE BUKOVEC, doma iz Žurg št. 9, občina Osilnica, okraj Kočevje. VeČ let je stanovala v New Yorku. Naj se oglasi pri Glasu Naroda, ali pa naravnost ! meni: Joe Janež, c/o A. Wind-•liam, Itoutc 1, Box 33, Monroe, Ga. (5-7—1) i ■ . j Jaz Franc Maj?r, po poklicu zla-| tar; doma iz Ljubljane, ižčem svojo KC»tro IVANO MAJER, ki i jc do vojne bivala v New Yor-: kn. Jaz se nahajam kot prosto-: i voliee v jugoslovanski vojski v Sibiriji, odk'nlcr sera ji že več-krat pisal, toda ne dobim nobe-! nega odgovora. Žito prosim ee-j njene rojake in rojakinje, nko bi kdo znal za njeno bival'see, | da mi blagovoli naznaniti ujen i natančni naslov, za kar bom ze-i: lo hvaležen. Ako pa ona roma bere te vrstice, jo prosim, da mi takoj piše. Moj sedanji naslov je: Frane Majer, t jugoslovanski polk. 7. vtotnija, Stancija ; Nižneiidinsk. Siberia. Via Pacific. (2-5—1) i IŠČE SF DRVARJE /a sekanje iesa, nainenjene.ua za kemikalije in papir. y\\ hočemo podvojiti naše Število drvaijev Hol-er prostor doHer le-s in izbor-oe plače. Posebn" tr^vlnosti ; :i»tdijo bossom Pišite po podi oh-inosti. — Wheeler & DiLS^uburv Fudeavor, Forest County (>■ 1 6\\ i Kje je moj brat JOŽEF DOLENC podomače Mežnarjev? Doma je od Sv. Tomaža, pošta Selca nad škofijo I»ko. Ker mu imam poročati jako važne stvari iz starega kraja, zato prosim cenjene rojake, da ga onozore na ta o-glas, da sc mi čim preje javi. — Mrs. Mary Bernik, Box 18. Rdngo, Kansas. (5-6—1) ;-- Dr. MOT je nsp«*nc ozdravil na> duho, boijast, atakxijo rodenioc I •• free, jetrn, ledld . ^^jjjj^jj^ iii^^ bole-Sine na čudežen ^HJ^Wfi n-tčin. Bolečine i jH^J < ttrebuhu, t prt tU ! : W ^ M BOgnh, ro | teb aH krilu; a 11/ f UMi^f '1 tekline. rermati vem, koine boles ni, ispničaje, ogree. Molke M ienake bolezni ali slabo kri se lab ko oedi i vi brez operacije t najkrajšem času in po najnižji ceni UreSne uret ob del**nUdh od a dop.de l pop. Ob nedeljeh «n prunlklh: oč 9. Sov JBFUEY MW NUmtSM mrauRW, FA Cosulich Line 1 Direktna pot na 6rSko in 1 v Trst I Parni k "Prmm. Wllaon" edplej f fg 6. lanujrja. ^ Parnih "Argentine** odpluje krog ® 10. januarja. ^S Parnikl odplujejo cd pomola 7. & » vtnolju 41. ulloe, So. Brooklyn W Za ccn« In drupe Informacije ee I okrnita na K PHELPS BROTHERS & CO. I Paaeenper Department 4 Weet Street New T«k M kje ao? S Sbdeči vojaki j»rvega jugoslo- ■ vanskega polkj v Sibiriji v-č«\jo B 1 >v jp SOI orb like i Metelko Josip i/ J{akr, iCiurij- 1 jsUo. iA"e brata in sestro Metelko Sii jA!oj?ija in Pirman Marijo Do le- I !ta l'»15 ita bila v Westmorilnnu. J ! \V. Va 1 j Svilitroj Franc in Debenjik Ru- ■ doh* iz Dobrave na Primorskem |:>.'pta Karola Prinčiea, ki je bil do ivjjne v < i.-vei.indu, Oh:o. Strojin Frane iz Ko.'it.mj.i' ie" r.n Kranjskem išče Franceti ] Kurja. Zavratnik Ferdinand iz T. ič jm 'Štajerskem išče Josipa Piv-ivtfk Praznik Jožef is. Po'-ke »>'•>■ Alojzija Grosii. Naslov vseh je: Tine. .. . 1. jugoslovanski nolV- ^ -»toiiiija, > 1 ' Nižneudinsk, Irkiitska Via Pacitie. Siberia. i (3-0—1) i ~ ———— i i Kje se nahaja JAKOB LTNDlC? -! Doma je iz Bre^ke vasi pii Beli cerkvi na IMenjskem. Jaz trn imam poročati nekaj zelo važ I . nega. zato ga prosim, da se m' oglasi • obenem prosim cenjene s rojake, da tra opomore na ta o- irlas. ako slučajno sam ne bere Frank Hagan, 252 Washington j Street, Milwaukee, "Wis. (3-6-D % ) T5čem svojega brata JOTIN'A PE-KOL, doma iz ^mavra, ^ara Do-berniče, Dolenjsko. Nahajal so ^ je v Breezy Hill, Kansas, in od . tam mi je pisal, da bo šel v voj-! no v Francijo. Od tirte^a čn^a ne vem nič več o njem CeejeU'* Tojake prosim, ako kateri vc za ; ' njegov naslov, naj mi blagovoli j naznaniti, ali pa če sam čita, *~t naj se mi sam oclasi. — Anton Pekol. 102 ITazel St., Wauke-gan, III. * i •**:--- n: Kje j«- FRANCE LEG AN ? Doina a je iz Reber št. 5. Zadnjič ?em tj prejel njega poročilo iz Ferry, v Mich., in to še v m aren 1P15, j. i potem sem cul. da se nahaja n<* aj kje v bolnišnici. Prosim cenjene j.j rojake, če kdo kaj ve, da mi ja \ v:, a!i pn če sam to jila naj se _ oglasi .svojemu bratu Janezu na 'lomu a!i pa meni Tiuk.*; Le^au, 10 Hamlin St., Lincoln P.ir!.. N. Y. f;>.6--I ) o -—_ OGLASI NAJ SE j LOUIS MODERC. Pri nas ima več r_|pisem iz starega kreju. ' CpravniStvo Glasa Naroda, (2 5—1» ji Dr. Koler xi i »LOVIMB zdka VMIK J 138 Pe— PkUtnrgk. Pe a-1 eMS Dr. Keler fe naj ^^^^^ etareJM elorsnak1 ^^■L \ laraTBlk. tpee^a- O r ^^^B Bet ▼ Plttabmgba ~ k? kJ taa n-kt» prakao e eflrevlje 8. | ^fj^ ajj^reek ■oftfl tm attwIn^lS«1 _ eevltte »0«. Id *a Je (eomel dr. preC. » Srtlck. Ce Imate neadj* att ubai 0 £k* pe taleea. e grlu, lepadanje la« . boleCine t koatek. pridite la ledatS * nm bom krt Ne iakajta, ker ta be- S ee neHee | ■ ▼ee molke boleenl adra lm pe oferaf •tal metodL Kakor bltrj opaalta. Si ▼am prenehale adrar}* se Čakajte , teorreC pridite ta |ae earn sa bom a eopet povralL 0 fTydrnee»< aS rodno kdo leflinto ^ e M arak In rtoer brea tymmjn Mm v httt Ii HrMaTSSl M B er^palftonje rod«, eadierlm e gkte b tJLBiir^mbegte^^^^ ^hrflTaen^ L eta krvi. eadrarlm v kratkem SmS 1 m potiekoo leAatL » Uradne are: !■■!■■■ eS M. mm I 5J JJ a mtait yttn^el^gM A _ BSmwlm. mmm sw^B ew^^i d