ftšk <»»« ^ in pra*nik*T daUj ueept 8*turro»urt: M67 SouVb UvndaU An OffiMof Publieation MI7 South Lawnd&l« A v«. Tclcphon«, Roekw«ll 4904 ^YEARXXm ^S^TJTtl ^toli^^JSTrSt chicago, ill., Četrtek, si. oktobka (octobkk si), mo ***** »m y-ny Stkv.-nijmbkr 2u jngleške ladje polagajo le ob grških obalah Acctptonc« for malling >t »p»cUl r«U of po«Uc« prori bojne ladje, ki so prihitele ^hodni Evropi, je dejal angle i pomoč Grčiji, polagajo mine v*h strategičnih lukah ob A obalah, ne glasi naznanilo liralitete. Mine so bile polo-v Korintskem zalivu, pri ilrg.su, v vodah ob Kreti in .jakem zalivu, kjer je vhod v rttni^no mesto Pirej. Angle-letalci so včeraj napadli Italiji® pomorsko bazo ob Dode- iih otokih. ... S" šilff \ i 1TENE, 31. okt. — Italijanke, ki so začele prodirati gorovja proti Janini, gr-u industrijskemu mestu, so •le na močan odpor £ri gr-brambovcih. Janina je od-90 milj od albanske Berlin, 30. okt. —■ Turčija bo vda kmalu dobila ultimat, sli-oiiemu, ki ga je naslovila Ita-Grčiji pred invazijo grškega ija. Tako je danes namig-napol uradna publikacija Di-utisehe Politische Korre%-Idence, ki ima tesne stflte t ikim zunanjim uradom. "Kjerkoli so angleške baze in rivilišča, jih je treba iztrebiti uničiti v interesu evropskega wtva," pravi ta publikacija, 'o naravno velja tudi za Sre-ilje." 'určija in po Italijanih inva-rina Grčija .sta zadnji balkan-državi, ki sta še povezani z lliko Britanijo. Alene Grčija, 30. okt. — Vr- 1o poveljstvo je danes nalilo, da močni italijanski top-ioddelki operirajo v Epiriju, nozapadni sekciji, ki meji na »nijo. "V zapadni Makedoniji drugem koncu meje, se si-ni izpremenila," se glasi unilo. "Italijanske letalske Nike aktivnosti so neznatne." objavljeno poročilo se je M. da grške čete držijo na-italijanske ob albanski meji. otokjj. Krfu bodo Angleži Mili letalske baze, s katerih ® teUlci odbijali italijanske "H grška mesta. Ta otok «"n<» dve milji proč od juŽ-»konca Albanije in 70 milj JJno '«1 Italije. Grški voja-°wlki odhajajo na Metaxa-trdnjavsko 'črto ob Alba- §ki miiitaristični veščak. Te divizije štejejo okrog 1,250,000 mož.. On je dalje rekel, da je Nemčija pričela pošiljati vojaštvo v južnovzhodno Evropo po kapitulaciji Francije. Ona noče, da bi se Rusija vmešavala v njeno kampanjo v balkanskih državah. Rim, 30. okt. — Italijanske čete, ki prodirajo proti Flormi, mestu v severni Grčiji, se zdaj nahajajo deset milj proč od albanske meje, pravi uradno poročilo. To je bilo objavljeno, ko je vrhovno poveljstvo naznanilo, da so italijanske čete udrle v Grčijo. Poročilo'pravi, da se prodiranje nadaljuje in da so italijanski letalci bombardirali stra-tegična grška oporišča. Belgrad, 30. okt. — Jugoslovanska vlada še ni pojasnila svojega! stališča glede italijansko-grške vojne. Premier Dragiša Cvetkovič je včeraj konferiral z regentom Pavlom, potem pa je sklical sejo vodilnih članov svojega kabineta. Poročila krožijo, da bo vlada pojasnila svoje sta-Iftče, ko bo natančno informirana o obsegu angleške pomoči Grčiji. Listi so objavili vesti o izbruhu sovražnosti na Balkanu z ve-ikimi naslovi na prvih straneh, toda rabili niso besede "vojna". Angleški poslanik v Belgradu je svetoval svojim rojakom, naj zapuste Jugoslavijo. Ameriška letala za Kitajsko ^ Pogajanja so se že pričela fck« A^ara. Turčija, 30. okt. — m*\ voditelji, katere je itali-invazija Grčije presene-»o mislili, da je nevar-M*nuTno minila, konferira-»Predstavniki Velike Brita-nevarnosti,'ki preti Tur-M posledica italijanskega * Naznanjeno je bilo, da ne t« fija v T0jn0f ie ^ *PMena, dasi je pričela utr-,v°io obrambo, da se za-m* proti napadu. * Ankaro j* dosje* genera ur sm*th, poveljnik angle- <*>roiene sile na Bližnjem je imel več razgo- 1 turikimi voditelji. Očit- I di- v Domače vesti - Oblaki • "Cftteago. — John Germ iz Pue-bla, Golo., gl. predsednik KSKJ, je 29. t. m. .obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete Dne 30. okt. je n^s pa obiskal John Ba-nič iz Willow Springsa, 111. Smrtna nesreča v rovu Hali, W. ..Va. — Dne 22. oktobra je bil pri delu v premogovniku ubit John Skarja, star 26 let in rojen v'Ameriki. Zapušča starše, štiri bratelin dve sestri. Bil je član društva 515 SNPJ. Naši bolniki v Detroitu Detroit, Mich. — Jos. Božič, član društva 518 SNPJ in predsednik nadzornega odbora pri tem društvu, se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom, kjer ga člani in prijatelji lahko obiščejo. Zelja je, da čim prej okreva. Puebltike novice,. Pueblo, Colo. — Tu je po dolgotrajni bolezni umrla Ana Ca-nak, stara 55 ^et in rojena na Hrvaškem. Bila je članica društva 21 SNPJ iri zapušča moža in šest hčera. —I Karolina Smjth, tudi članica omenjenega društva, je pred dnevi povila zdravo in krepko hčerko, katero gotovo pripelje pod okrilje naše jednote. Iz Pennsylvanlje Vandling, Pa. — Pred dnevi je tu umrla Katarina Kralj« stara 27 let is rojena tu. Bila je članica društva 45 SNPJ In zapuftča starše , Uir^vek bratov in sester. Nov grob v Ohiu East Palestine, O. — V tu kajšnji naselbini je te dni umrl John Tušar, star 46 \4t in roj ^ v arma- Brazilij! rabile slične knjig, kot R,uter in gara«jo. da ........................- li žive. New York, 30. okt. — Angle-1 ški in ameriški državljani v A-l tenah formirajo mednarodno brigado, s«? glasi londonsko ra-dij*ko naznanilo, kVje bilo tii I prestrašeno. Dvsjset angleških) letalcev, katere je rjrčlja int#r niral«, Je bilo izpuščenih, nskar so se pridružil grški letalski sili. Sedeča stavka v milwauski tovarni Milwaukee, Wis„ M. okL — Obrat v tovarni Allis Chalmers Mfg. Co. Je počival eno uro zaradi sedeče stavke članov avtne unije dO. Harold Chrlstoffel, predsednik unije, je dejal, da j« bila stavka oklkana v znak protesta. ker je kompanija odbila oni | HMT j delavce^', Moskva motri situacijo na Balkanu Kupovanj« življ«n-skifi potrebščin omejeno Mimkva, 30. okl. — Sovjelsk« vlada par.no zasleduje rszvoj situacije na Balkanu in italijanski napad na Grčijo, toda znano še mL. kakšno stališče bo zavzela Moskovska radlo|K»staJa Je poro čala o raz|)letu konflikta med Grčijo in Italijo. Poročila so^«' naslanjala - na vesti srncriHkih časopisnih agentur. Novi ja|K>riski isislanik Jošit-jsugu Tatekawa Je predloži! svojo povertlntao predsedniku Mlhs | elu Kalininu. Doslej še ni nob«»-1 nega znamenja, da boste Japon- j ska in Rusija sklenili nenapadal-ni |iakt, kot so nekateri diploma tlčni krogi napovedovali. V Moskvi se opaža izboljšanje odno-šajev s Turčijo, ki Je prijateljica Velike Britanije. Izboljšanj« j« očitno, odkar se Je turški po-slanlk vrnil v Moskvo in konferiral s premier jem in zunanjim komisarjem Molotovom, Rusija je poslala novega poslanika v v Turčijo. Odredba, ki omejuj« kupovanje kruha, masla, mesa, krompirje in drugih živil, je danes stopila v veljavo v Moskvi. Avtorite* te niso izdale živilskih nakaznic, posvarile pa so vse one, ki bi se oglasili dvakrat v eni in isti trgovini. da kupijo potrebšltn«. da Imdo strogo kaznovani. Berlin, HO. okt. - Dr. Artliur Seyyss-Inqiiart, nemški komisar ns Holandakem, je |K»svarl( Ho landce, ki bojkotirajo Nernce, ds jih bodo doletele težke kaifal, poleg tega pa bodo morali plačati odškodnino za škodo, ki Jo utrpe Nemci zarlidl • bojkota. Nacljske avtoritete zatirajo o ne, ki kažejo svoje simpatije ua pram kraljici Vlljeminl in ho landskl vladi v Izgnanstvu Angliji. Posebno nacljsko so dišče v Amsterdamu je*nedavno obsodilo nekega Holandoa ns !r leta /.spora, ker je dejsl, da mo rajo biti b«*edi\ ki Jih Izreče kraljica, bolj upoštevane nego one, ki Jih izreče olwšal«H- papir jw (Hitler) v Berlinu. srditi letalski spopadi | nad anglijo Angleii sestrelili 27 nemških bombnikov . NAPAD NA NACIJ-SKA OPORIŠČA Umdon, 30. okt. — Nemški napadi so se po kratkem odmoru obnovili i naraščajočo silo. Na stotine nemških bombnikov se je pojavilo nad Anglijo včeraj. Angleški letalci so se takoj dvignili zrak in spopadli z Nemci. Dva napada sta bila iivrš« im ua Portsmouth in trije na London, kateri pa so bili odbiti. V napadih ao sodelovali tudi itall-janaki bombniki. Nemci to vrgli veliko število bomb ns lnduatrlj-ska mesta v Midlandiu In juš-nem obrežju. _ ^. . Letalski minister poroča, da so Nemci v bitki i Angleži nad Kentom v desetih minutah iigu-illi osefh bombnikov. Drugo po-ro^llo, objavljeno nekaj ur pozneje, pravi, da so Anglešl sestrelili 27 nemških letal, sami pa sH Izgubili sedem letal, štirje angleški plloll so se rešili. Uradno poročilo pravi, da ao Angleži izvršili uspešne napade ua nemška letalska In pomorska^ oporišča. Tarča bombardiranja z zraka so bila mesta Klel, Ham->urg, Bremen, Wllh«lmahsvenK Emden, Cushavan, Boulogne In Dunkirk. Angleži ao metal] bombo tudi na nemške vojaške kon-centraclje v Franciji In Belgiji In na akladlšča olja In munl«U«> Berlin. 30. okt. — Več ato uemških bombnikov J« sinoči od-letelo proti Angliji čei Kokav ski preliv. Tu trdijo, da ao nemške ls)mbe padale na važna angleška industrijska središča In povzročile ogromno škodo. Nšmci so ponovno bombardirali pomole ob reki Temsi In Še-leznlško postajo Waterloo v Londonu. Bombe so razdejale tovorni vlak pri Dungenessu. Dva parnika v Liver^oolu sta bila poškodovana. Zažigaine bombe ao Aanetil« požara v Ramagatu. Uradna časopisna agentu ra DNB poroča, da so Nemci ae* streli)I osem angleških letal v {včerajšnjih bitkah, sami pa ao Izgubili tri letala. Japonci odhajajo iz Nanninga » Revizija japonske politike napovedana Hongkong, 30. okt. - PovsIJ. nik Js|K>nske armade v Južni Kitajski je naznanit, ds vojaške dete zapuičajo Nanning, strategič-no komunikacijsko središče v provinci Kwangsi: To mesto so Japonci zasedli 24. novembra preteklega lets. Poveljstvo je naznanilo, da Je Italijansko-nemška ofenziva napovedana Beri., Švica, 30. okl - Tu m ^ j.pon.kih tet na širijo poročil«, da ao »voJo lastno iniciativo, "k«r bi lani načrti glede skupne lOTf*)^ nad(iril)J|| 0kupac«i» Nan-r nemške ofenzive ""/^ njng« hm j)om«na M Preilatav-Sredozemlju, temveč ludi j|( KjUjllkl. ^ na t0 odgovoril, _____ .I..I.. Ailmililiu 1'nrn. . . ...i ___a. mo v v južnem delu Atlantika. Poro čila bazirajo na med nemškimi, francoskimi in španskimi voditelji. Nemčija bi rada dobila ojsirisča na Kanarskih otokih In v španskih lukah, s katerih bi njena lelal- .. ids Japonci zapuščajo m««to iž rs/govorih j i^jug,, j pred obkroži t vijo. KIUJ-ske čete h<» v ofenzivi f^ več dni. Predstavnik je dalj« rekel, da bodo kitajski vojaki vkorakali v Nanking Jutri. Iz Jcaitesljivih virov je prišla «k* sila napadala angleško trgo- v pretrgals zvezo z Nemčijo in Italijo. Anglešks in amorlšks f»dloč|ts (tolltika na Daljnem vzhodu Je iirestrašila ja|H»nske voditelje in pričakuje so, dat bo vlada, kateri načeluje premier Fumlmsro Konoe, kmalu odstof)ila. Na vladno krmilo bodo prišli bolj liberalni eleDKfiitJ« Znamenja so s« pokazala, da Je Japonska za končanje sovražnosti a Kitajsko. 2 PBOSVETA r PROSVETA THE ENMGHTBNMBNT £ OUIILO IM LASTNINA ai>OVSNS** NANODN1 PODTOKNI JBDMOTB af aatf ,ulflitiir to Stovaaa Niti mm I ' M«iW.lu m JMruUM 4rta». II..« Cbk.rfm) to MM m Mo. HM k^Mi, II.M m latot MU; m CfcU^o to Oaara 174« aato »Ko. W.7» aa m ImmmI«* tac« \\— a«toarlpttoa r«U»i fer Um VmHM Stotoa (mm*« Ctoaaaa) u4 c«Md« M 00 jn ymr, CbU«co »d4 CMot* ft.M pw |wr. foratoa cou«trU. »M «w»v. Ca»a <«Km* p* Me^oru -B*e»MI 4<«to» to »aaaratoofe lluMf M M T»»toi». »«1m»P»«I IH«r«»«a imMm (totlaa. povesti. drmmm. pmml HA.) aa »raato poiiltotalju to v alutoju. to M »vtorfil pUvntB«. AiftHUhm »Ui «HI Mrfwrm*nt.—M«»w«*toto a# aattoto »Ml unaoJtelUd artlcMa «IU Mt k« nturnad. Ottar maaiMcrli^. au«h aa atorlaa, p Ur*, kmm. *ta.. vili ka aatoraatf to aaator ooljr vkaa aca«Bpsnia4 by aalf a»4 ' PROSVETA IIII N M. Urtratoto Ara.. CMtof*. ____B OF fll rKDBBATBD --- ^ IMtoa« v tAMpaiu na primar (Ortotonr II. 1»40>. polaf tona* »aatovu ponanf. to to a to« <«tw t"U MtolM. Faaovtto to pravotoaoo. to aa vaoa IM « aMtovl. Letvis in Willkie Glasovi naselbin Volitve v Mhme%oti ( hi*ho1m, MInn. — Cas we hitre bliža, ko bodo šli v©Wei ze-pet na voMšče. Vem, da je v tem delu Minnesote že vsem znano, (la bo na glasovnici poleg dragih kandidatov tudi naš Jehn A. Blatnik, ki kandidira za državnega senatorja v okraju M. Naš John je zelo nadarjen, sposoben in pošten, tako da ne lahko nanj zanesemo. Je tudi član SNPJ in še par drugih društev. It tet/a je razvidno, da je naša dolžnost, da mu pomagamo" do izvolitve, ker s tem botootpokazali, da znamo ceniti njegovo delo, kakor tudi njega kot človeka, ki je v resnici vreden, da ga pošljejo v teh prostorov vsaj polovica mle-državno zbornico. ikarn. Gotovo bi potem tudi mi Prav tako apeliram na volilce (opustili pitje "železne" in bi ra-v 61. okraju,, da oddaste sv^je x u< tudi družino Joh«a Roperta, ki je Um imela salun, a sedaj so ga prodali. V Barbertonu so se domenili, da ewis zahteval od Roosevelta,. a je ni dobil; Roosevelt je vsekakor nare«HI taktično napako, ker nI poveril tajništva za delo predstavniku delavskih unij, toda popolnima prav je storil, da ni vzel Levvisa. Gn dobro pozna! Največja ironija je, ko Lewis — z vsemi ameriškimi reakcionarji vred — očita Roosevelt u diktatorske cilje, jdasi j« vsemu poštenemu delavstvu Amerike znano, da se je I.*?wis sam neštetokrat obnašal v sporih s člaui lastne unij* kot pravi diktator in je neštetokrat pokazal, da mu je toliko za demokracijo kot za lanski nneg. Popolnoma pravilno je torej, da se je John I,ewia javno pridružil ljudem, ki se dobrikajo delavcem le danes, tik pred volitvami — ki ao pa še včeraj — in ImhIo spet, čim bodo volitve končane — očitno pokazali, di* so največji sovražniki organiziranega delavstva v Združen nih državah. Sijajna družba je" to! V ospredju največji demagogi, burbouski demokratje in republikanci a la stari Al Smith iz New Yor-ka in bankrotirani llerbert Hoover, ki dane« korakat* akupaj. v ozadju pa vodilni kapitalistični magnatje a la Weir. Girdler, Ford, Ro-ekefeller. Du Pont in drugi, ki ho še včeraj vodili krvavo ofenzivo proti unijam CIO —*in kateri komaj čakajo, da dobe vlado v svoje roke, nakar l>odo ^»opolnoma uničili delavske unije. Da bo ta sijajna lwis je našel v VVIIN kiejevi druthi tudi ameriške fašiste, klerofnAi-ste (coughIInovce) in vse oNtale totalitarce domačega in tujega kova ter "aplzarje" vsake vrste. Mit Vprašat k..liko pojde za Lewisom. Na to vprašanje bodo odgovorile vohtve. David Duhin«ky, predsednik unije krojaških delavcev, ki ixdrhrjejo ientke __• (Dalja v aufloj* komiil ) glasove poslancu mr. VukelichU. Vam vsem je dobro znano, da je zadnji dve leti zastopal v zbornici delavske interese. TudTon je član jednote. Torej vam priporočam, da greste 6. novembra na volišče in storite svojo dolžnost. Vzemite si čas, d^ne napravite pomote in komu drugemu oddaste svoj glas.- Frank Klune, 110. Seja ProHvetne mutice v Wau-kef/unu Chicago. — Prihodnjo nedeljo«» 3. n0vembwu.. ie vrši jesensko zborovanje okrožne Prosvetne matice J6Z v Slovenskem narodnem domu v VVaukeganu, priče-tek ob 10. dopoldne. Vsi zastopniki klubov in društev naj to u-poštevajo jn naj bodo na mesto ob določenem času. Ifcjnik. i —... VetHflicu t banketom Detroit, Mich. — Ženski odsek SOD obhaja svojo 18-Jetnico v nedeljo, 3. novembra, z banketom in veselico v Slovenskem delavskem domu na 237 S. Livernois/ Vsi vemo, da bi bil dom mrtev brez ženskega ali gospodinjskega odseka. Vaša obilna udeležba nas bo razveselila in nam dala še več veselja za bodoče delo. . Vstopnina k banketu je 76c, samo za ples pa 16c. Pričetek ob 1. uri popoldne. Servirale bomo kurjo pečenko in druge najboljše jedi in pijačo. Vabimo delničarje in vse druge rojake v naselbini, ker je potrebno, da skupaj delujemo. Ni lepo, ko se sliši od delničarja: "Ja, če bi bil dom tam, bi šel, ker je tukaj, pa ne grem." Ako nočemo ali ne moremo graditi, tudi podirati ni treba. Na svidenje v nedeljo v SDI). Mary Tehovnik. &18. je pili belo mleko, čeprav bi bilo od črnih krav. Tudi v Milwau-keeju sem slišal, da so nekateri zelo veseli, ker so delavci izgubili župana Hoana. Pravijo, naj gre k vragu gospodarstvo, samo da ni socialist župan. Oni imajo rajši fašiste a la Coughlfn in Korošec v Jugoslaviji. Tam sem obiskal tudi Mihaela in Kristino Podjavoršek, mrs. Oven, ki ima tri hčerke-muzikantinje, i« gostilničarja Joeva Smrekarja,.ki je možak in pol. Naj popravim tudi to, da je bolan gostilničar Lu-stig, ne gostolničar Kamnikar. V Chicagu sem obiskal tudi Matt* Turka, bivšega tajnika S. N. P. J., ki se je takoj naročil na Cankarjfv Glasnik za vse leto. Tudi pogovorila sva se marsikaj. Povabljen sem bil tudi k družini Franka Udovicha. Zdi se mi, da oni sprejmejo in pogostijo vsakega popotnika. Naročili so se tudi na Cankarjev Glasnik in tudi lepo hčerko imajo. Mary mi je pravila, kako so ženske nekoč na nekem pikniku namočile Toneta Terbovca v koritu vode, da je potem dolarje sušil na "fen-cu". Takrat je bil Tone še zlatar in je imel dosti copakov. Anton Janftovich, zastopnik. Dodatno poročilo Jankovicha Cleveland. — Naj še nekaj dodam k vtisom z mejega zadnjega potovanja. V Oglesbyju, III., sem v družbi obiskal tudi znano dopisovalko Terezijo Dušak. Tudi jaz sem bil flrbčen, kakšna je ta cvetka, ta "punca za devet," ker z vdovicaml sem in.$$ vedno simpatiziram. Skoraj ne mi smilijo, ker bile so navajene z možem spati in jim je potem gotovo dolgčas. —^ Prav je zapišala Tončka Može pred nekaj tertnt, naj v <>gle*by» ju |«zijo, da večnega popotnika ne preplavša tista Rezika. Ona je res "punca za devet"". Res škoda, O obiskih i Weat Middle*ex, Pa. — Dne 16. oktobra so prišli na mojo skromno farmo obiskovalci z Elyja, Minn., namreč Anton in Lojzka Sime, ki na Elyju vodita mesnico in grocerijo. Anton je doma iz Spodnje Slivnice pri Grosupljem, po domače Cverg-lev, Lojzka pa je iz moje fare, iz Šentjurja, hči pokojnega stare ga župana Janeza Sipla, po domače Kovačeva, kjer so imeli in še imajo gostilno (zdaj Jo vodi njen brat Jože). Tone in Lojzka sta se name nila, da obiščeta svojce po raznih državah. On je 2. oktobra natla-čil bencina v avto, namazal kolesa, naložil vse potrebno za dolgo pot in rekel Lojzki, naj gleda, da bo v redu o pravem času, ker zjutraj zgodaj odideta. Veste, ženam je treba zmeraj nekaj ur prej povedati, včasih še celo en dan prej, pa še ni v redu, še ved-nc kaj pozabi. Tako sta 3. okt. odrinila z Ely-ja čez hribe in doline in čež dva dni sta se že znašla pri svojcih v Pueblu, tolo. On ima tam dosti sorodnikov, Lojzka pa je tam obiskala svojo sestro, Gričarje-vo mater iz naše vasi, ki je stara že "preko 80 let. V Ameriko je prišla k sinom in hčeram leta ker sameva. Ampak tejta menda ni sama kriva. marVeč tisti kisli, |l921. (Tudi njen mož je bil tam. zmrznjeni ali strahopetni bečlar- Nekega zimskega dne pred 26 Moja žena je Vila »ania doma, zaposlena s hjšnitn delom, jaz pa sem kopal krompir. Zeni, ki ni vseh poznala, so povedali, da so nas prišli obiskat iz daljne Min-nesote. Lojzka Sime ji pravi: "Vaš mož je krščen pri istem kamnu kakor jaz, hodila sva v isto šolo m videti ga hočem tudi radi lepih in smešnih dopisov v Prosveti." Ko me moja žena pokaže, da na njivi krompir kop-Ijem, so jo kar k meni ubrali. _ Ko jih ugledam, da gredo drug za drogim in mahajo z rokam i, si mislim, no, saj bo, ker dobim pomagače. Pripomnim Grmu, ki mi je pomagal, če jih pozna. "Ja, če jih Bog bolje ne kakor jaz, bo slabo zanje," mi odgovori. Spoznal sem fcose Grebene iz Cleveland,a in Rupertove iz Barberto-na, "a Bog pa naj vas pozna," pravim SimenoVim. "No, kaj me.ne.poznaš?" Nič. "No Kovačeva sem iz Šentjurja." Njen mož je ogledoval moje konje, ki ho stali vpreženi v plug za oranje krompirja. "Kaj tega poznaš?" vpraša Lojzka. Nisem ga. "Jaz pa tebe poznam, ker si podoben očetu," pravi Tone. "Samo konje imaš malo bolj rejene kot (ste jih imeli doma. "No, to je pa Cverg-lev iz Slivnice," pravi Lojzka. "Saj bi ga mora) poznati, ker je k vam hodil režat prešiče in junce," "Ja, vse. lahko," odgovorim, "ali 40 let tudi niso mačkine solze in takrat smo se mogoče zad njič videli. Velika sprememba, kaj ne, da 4e drug drugega ne spoznamo. Povedala sta, da sta si zaželela, da obiščeta znance. Jaz sem bil malo v zadregi. Bil sem v pla vi h hlačali in zadaj se je skoraj svetild, pa tudi £eWji so bili,taki, da je šel zrak v nje spodaj in zgoraj. Izgovarjam se, češ tako je na farmah, toda kadar grem v mesto, se bolje opravim, vsaj sedaj še, ne vem pa, kaj bo v bodoče. Preneham z delom ln grem z njimi, da jim razkažem moj grad. Začnemo v kevdru, ampak s čim naj jim postrežem, iker ja-bolčnik še ni za piti. Nič ni treba, pravijo, jaz pa jim pritrdim, da bo res tako. Iz kevdra v kuhinjo m naprej. Njim se mudi nazaj v Sharon in naprej v Cleveland. Hitro sem jih malo za držal s tem, da sem jim pokazal slike, ki sem jih snel leta 1937 v^Btart domovini. Poslovimo se in se jim zahvalim za obisk ter jim želim srečno rajžo. Dne 20. oktobra sem bil pokli can po telefonu, naj hitro pridem v Sharon v Slovenski dom z ženo, da me nekdo hoče videti. Hitro se "sfiksam" in pravim sinu, naj brž zapreže avto, ker je mogoče kaj posebnega. Ko pridemo tja, vidim tri avte z ohijskimi licencami, v domu pa veliko družbo. Bili so iz Clevelanda, oziroma iz predmestja West Parka: mr. in mrs. Zorman, mr. m mrs. Brodnik, mr. in mrs. Mlakar, miC in mrs. MišmaS, mr. in mrs. Košak, mr. Prušek ter mr. in mrs. Papež, ki sta jim bila kažipot v Sharon. Najprej smo se pozdravili in potem so naju potretali. Povedali so, da so čitali dopis Milana Medveška, ki je hvalil, kako imamo v Sharonu lep in pripraven dom, prej pa si hočejo ogledati razne domove. Torej bili so nekakšni odborniki. Z Joevom O sla vnostni otvoritvi novega SN doma v lndianav0 gevljev pred hčerino j prostore našega doma. Dopadlo je ne lioste utrgali domači, bo- farmo.|. J*ojzka Seme je obiska- *e jim je. toda oni se l>olJe po-do prišli iz metropole ali Akrona |H Um tudi grob/svoje sesfre Ičutijo in bodo zgradili večjega, in vam ukradli Retiko z njeno vi-, Uršule Skul. ki j«j umrla pred 30 j Posedli smo se zopet k mizam in jolico vrni. In potem Umte do- leti. (Tudi jaa-sem jo poznal, ker!se pogovarjali. Seveda, pri pijači mači bečlar j i imeli — figo! Ta- sem zahajal k njun v salun. Po^j imamo marsikaj povedati. Mr, je šeTnjcn mož Ru rej Rezika. le še kaj piši in deluj za napredne stvari. K La Sallu naj to dodam, da tam šive naprednjakl in katoličani v nekakem kompromisu. Ta komt>romis hi morda bil pravl-1e-in se pogovorita s tem in onim. pa hvala vrem. Ko boste dogra-potem pa sta jo mahnila uueaj dili svoj dom, |>a še nas povabite preko Chicaga v Cleveland k k otvoritvi, svojcem. l manjše veselice in zabave in tudi tu je točilnica, na koncu pa dvoje stranišč. Poslopje, kakor že rečeno, Je precej dobro in lepo urejeno. So nekatere manjše in večje pomanjkljivosti, katere bo treba še dozidati in potrošiti mogoče sčasoma še par tisočakov, pa bo vse v redu in odgovarjalo njih splošnim potrebam. Tako bo, kakor sem rekel Še meseca julija, ko sem se nahajal Um, stalo vse skupaj z zemljiščem vred okrog $30,000, kar je izredno poceni In hvalevredno. Slavnostna otvoritev tega Slovenskega narodnega doma se je vršila v soboto, 19. oktobra 1940 in v nedeljo so imeli slavnosten banket. Kakor ie rečeno, obljuba dela dolg. Tako smo se odpravili naša družina in > Frank ČETRTEK 31 A^T^ Gospodarske in socialne reforme Napredek je mogoč samo z izpreme^ J Liberalni ka ne oblike xebi\ ru .1 . , Hzem ** 16 *»vnaj owk liberalne metode. Neomejevana pro Jl m neovirana medsebojna konkurenca pJZ ponutfbe in prodaje, se je polagoma omejev2 Izpočetka se je to vršilo prostovoljno zle sebojnimi sporazumi, s sklepanji kanelo/ i Hlliiimi T>- ______to ■ ^' trustov. Ko so gospodarske motnje, nem,*! ni opremljevalci kapiUliatičnega «istema H segle tak razmah, da so grozile z nevarnim , podkopavanjem sodobnega gospodarja pohtfčnega družabnega reda, so nos*ci liben nega kapiUlizma sami zahtevali in klic; državno intervencijo gospodarskega razvo držav. Državna intervencija je dobivala b, in bolj statno obliko trajne državne funkd Blede kontrole ali aktivne udeležbe v proitvr. nji, kupovanju in prodaji dobrin. Sistem avUrkičnega gospodarstva s polit nim totalitarizmom in socialnim korporativ mom je samo pospešil in do maksimuma raz vlačenje države v gospodarsko življenje dri ve. Od države organizirano in kontrolizira gospodarstvo je zamenjalo liberalni držav kapitalizem. Zamenjane scf vloge: name-posameznikov ali skupin kot privatnih lasti kov, je gospodarstvo prešlo v roke nosilca c *žavne uprave in zakonodajne oblasti izdaja ukr4pe in državna administhracija kot izvri organ, uveljavlja te ukrepe v življenju. Prt tično pomeni to: tfradniški aparat upravr oblasti organizira wi upravlja gospodarske stanove ali neposredno ali poBr^no z dirigii ki v rokah p jo aa imiijr. r»mo da Ijttdi dofct* vfcWa še 2g let. R*»h veselo avi-bolj imi svojo stran. Ako hI bili denie po .tolikih letih. U Cleve-pri tem Ukreui. bi člivek nič ne landa so se odpeljali v Barler- rekel.v toda tetko Je \erjeti Iju-^on, % njimi ludi Roae Grebene, dem, ki sc i»c včeraj pobijali stav- Tam so obiskali tega in bnega, njo. omolena Roae Grebene,-To- dal prvi snfg lo jenen. I*ni smo!Vidmar ml. z nami v soboto in ne pa brata, s katerim ae niaU tes dobili teden prej. 12. oktobra, odrinili od doma ob osmih zju- V zadnjem mojem dopisu je bilo t raj ter se znašli ob tem novem nekaj pomote v sredini. GlanH^domu v Indianapolisu ob drugI bi se moralo: ' VhUmiIinčič" !uri popoldne. Ob tret ji uri se je in ne "Klemenčič." izbrala množica ljudi zunaj na Anton Valentinčič, 262. (I>aljc aa 3. «trani.) njem gospodarskih ustanov, vatnih lastnikov. Liberalna oblika se s tčm, o tem ni dvon temeljito izpreminja. Ali izprememba obli ni popolnoma nič jzpremenila jedra in rei Tudi od države dirigirano gospodarstvo ostalo povsem kapiUlistično. Privatno last štvo, dober in defevni odnošaj onih, ki z del« proizvajajo, je ostal nedotaknjen. To pomei kapitalistična oblik^ proizvodnje ni v niče« izpremenjena. Potrebno je to povedati, da bolj jasno si znamo jedro gosjjodarskih in socialnih refoi o katerih se tudi pri nas dan na dan #ov< Želimo, da s tem opozorimo tudi na to, da r tode gospodarskih in socialnih reform, o ka • rih govorfe, po našem prepričanju ne vodij< načrtnemu sistemu preorientacije gospodi stva in socialnopolitične zaščite. * Dirigirano gospodarstvo ni načrtno go*i darstvo. Dirigirano gospodarstvo je nast - radi krize, zaradi želje po avtarkiji, ki jo izzvalo vojno gospodarstvo kot uvod v voji Dirigirano gospodarstvo ni nič drugega kal vrsU {črpanj, vrsta slučajnih ukrepov, ki država mora ukreniti, da zakrpa enkrat to, i krat ono luknjo. Obenem se enkrat rešuji banke v škodo kmetijstva, drugič kmetijstva škodo industrije, tretjič industrija v ftk< vseh ostalih, dolžniki v škod v smislu zakona Selective 102AK PRI DOLGEM MOSTU Ljubljana, 13. avgusta. — Da-lob)5.30 so bili iz mitnice na Ifiaški cesti telefonično pozvani jubljanski poklichi gasilci k polni, ki je nenadno izbruhnil v ispodarskem poslopju posest-iee Francke Prebilove naspro-I" gostilne pri Dolgem mostu, ft železniške proge. Po 15. uri eje posestnica Prebilova vračali polja in že oddaleč zagleda-sumljiv dim, ki se je vil iz fladiača za steljo v gopodar-kem poslopju; to je bilo do vr-(napolnjeno s tflamo in senom, kkoj so že švignili prvi plame-i in r trenutku oblizali ostrešje. Wi podstrešni prostori nad hfe-|b *> bili natlačeni s senom in j« ogenj na široko ratmahnil. Vw prestrašena je Pri bi lova klicala domače, ki so ničesar "kga sluteči bili zbrani v hiši. poklicnimi ljubljanskimi ga-ki so nemudno pridrveli z diko brizgalno in s trenskim "»m pod poveljstvom vodje Htna, so prišlj s svojo brizgalki ljubljanski prostovoljni 'ki in končno še gasilska četa i^a. S skupnimi močmi so se uprli gasilci razbesnelemu *»iu. ki mu je dajala velika P*ina sena in slame obilo hra-tPo enoumnem, precej napor-? Wšenju so požar zadušili, pk) je ostrešje in steljnica, Nkodovan pa je ostal oboka-iz katerega so seveda **Who spravili živino in pa f.Vsi "»tali zidovi. Po lokalizi-'> imeli gasilci še opravka za razmetavanjem »Mame, kjer je tu pa tam £*rom tlel skrit ogenj, i« cenjena na približno m (l" |X't naj s t tisočakov, v i" moglo presoditi na P»*M. Pribilova je zavaro-1 * *<•»<» in za |H>slopje za dinarjev. Kako je ogenj 'U ugotovljeno. Ljudje, M. jf zbrala cela množica r; so govorili raz- '■ je zažgal po ne-neki otrok, ki ae je I i!jnk*ifer*l * vžigalica- "^mara pa je požar povzro- , ',n' ogorek, ki ga je *twidneati vrgel v "<> MCIIIJANSKIH JTAH IN zEN1NlH statistika porok, da so bili ženini tehle poklicev J 52 kmetovalcev, 718 obrtnikov, trgovčev oziroma nameščencev v, teh bran-žah, 154 uradnikov ozirbma javnih uslužbencev, 32 iz svobodnih poklicev, 43 pa zasebnikov, rent-nikov in upokojencev. Kar zadeva poklic nevest, jih je bilo pa največ delavskega stanu, t. j. 173, ter hišnih pomočnic 146, ki so se ponajveč poročile z obrtniki, trgovci, industrijci in možmi sorodnih poklicev. — Kar nam spet razodeva to, da je ljubezen demokratična in da še vedno lahko napravi dobro partijo revno, a pridno in pošteno dekle. To ni sšmo v romanih tako In v filmu, ampak tudi v resničnem življenju. Toliko v kratkem o tem tisoču porok, sklenjenih,v Ljubljani v letu Gospodovem 1939, o katerem pravi splošni;. statistični jfregled o naravnem gibanju ljubljanskega prebivalstva še to, da se je rodilo 1088 živih otrok (571 degkov, 517 deklic, od teh 1008 zakonskih, 80 nezakonskih), umrlo pa je 863 ljudi, tako da je znašal naravni prirastek 225 oseb, in je štela Ljubljana koncem lanskega leta 87,-425 prebivalcev. ROKOVNJAC SEVSR . V ROKAH PRAVIC«: Kamnik, 15. avgusta. — Poročali smo o pustolovcu in vlomilcu Antonu Severju, doma iz Ježice pri Ljubljani, ki je znan pod domačim imenom Mihov Tone. Dolgo časa se je klatil po kamniškem okraju, kjer j[e izvršil več vlomov. Znan je bil tudi v okolici Ihana. Sever je nedavno vlomil tudi v lovske kočo odvetnika dr. Benkoviča iz Ljub-jane ter odnesel iz nje odeje in razno posodo v vrednosti čez 1000 din. Orožniki v kamniškem okraju so bili marljivo na delu, da izglede tega nevarnega naslednik^ razbojnikov Haceta in Bradeškc. Prvo sled za Severjem so Odkrili Kako se vrši nabor Training and Military Service Act. Red, po katerem bodo ti re-gistriranci vpoklicani v vojsko, se določi z narodno loterijo, ki se izvrši v Washingtonu ta teden. , Visok federalni uradnik bo z zavezanimi očmi izžrebal iz velike steklene posode zavitke, noseče gotovo številko. Te redne številke se začenjajo z "1" in gredo zaporedoma do najvišje številke, registrirane s katerimkoli lokalnim "boardom" Širom Združenih držav. Pred tem bo vsak lokalni "board" z izžrebancem nakazal vsakemu registrira ncu njegovo serialno številko. Oni, katerih serjalna številka bo najprej izžrebana v narodni loteriji, bodo najprej poklicani v vojaško službo. Recimo, da je ljanstvo, (2) dolgost bivanja v Združenih državah. (3) da ^l je zaprosil za prvi državljanski papir, kje in kdaj, (4) da Ii je že vložil prošnjo za drugi |>apir, kje in kdaj in (5) da li se je registriral kot inozemec in številko potrdila, ako ga je dobil. Vsak lokalni board> ima posvetovalen odbor, ki imniaga izpolnjevati vprašalno polo. Treba je povrniti board u vprašalno polo v teku petih dni, od dneva, ko je bila izročena. Ako kdo drugi hoče zahtevati zapostavljeni a na listi obvezancev, na pr. delodajalec, ki trdi, da je zajioslenje ob-vezanca neizogibno poircbno za narodno obrambo, mora izpolniti posebno tiskovino v istem roku. Na podlagi podanih informacij bo board porazredi) obvezance v sledeče razrede: 1. Oni, ki so na razpolago za takojšnjo vojaško službo. 2. Zapostavljeni radi zaposle-nja v bistveno potrebnih obrtih; to je, ako je njihovo delo prepo-trebno za narodno dobro in so stežka nadomestljivi. 3. Zapostavljeni radi odvisnih sorodnikov, ako bi nabor imel za posledico težave za take odvisne ljudi. Dotični odvisni sorodnik mora živeti v Združenih državah. 4. Zapostavljeni radi telesne ali ^ Nada kasnjcne razrede nekateri Iju-dje* ki so že odslužili vojaščino, nekateri vladni nameščenci, ino-zemci brez prvega papirja, duhovniki in bogoslovci in oni, ki jim vest zabranjuje vojaščino. Torej ino^mourki nimajo prvega papirja, niso podvrženi vojaški službi, marveč bodo postavljeni v razred 4; dočim oni, ki imajo prvi papir, bodo postav-Ueni v isti razred kakor državljani. | Vsak lokalni bonrd mora dati razmerno število .akupnegfe Šte-\iln vpoklicanih vojakov. l*rva skupina, kakih 80,000, bo pozvala v vojsko okoli 15. novembra. Common Couneil — FLIS. Tokio, 30. okt. — Tukajšnji list Nichi Nichi je objuvil vest prva izžrebana številka 1445 Hftnoja, da so francoske avto- druga 768. Tedaj v vsakem lokalnem okraju bodo vsi ljudje, ki jim je bi bi dana serialna številka 1445 oziroma 768, najprej pozvani, da zadostijo_yaiaški ob* veznosti. Ako v kake ni distrik-tu ni tako visoke številke kot 1445, tedaj bo oni, ki ima številko 768, dobil red štev. 1. Predno bo narodna»loterija, mora vsak lokalni board objaviti ifi javno nabiti seznam serialnih številk, odkazanih vsakemu re-gistrirancu, tako da more vsakdo vedeti, katero Številko ima. Dasi oni, ki je dobil redno Številko j>rvega izžrebanja, ni še s tem rečeno, da bo on prvi, ki bo poklican v vojsko. Mogoče, da ne bo nikoli poklican. Nekoliko dni po loteriji bo vsak lokalni board poslal vprašalno polo (question-aire) ljudem po redu, kakor so bili izžrebani. Podane informaci je utegnejo imeti za posledico, da bo izstavljen .v zakasnjen (deferred) razredj Ob izpolnjevanju vprašalne pole mora vsakdo podati informacije o svojem telesnem stanju, vzgoji, zaposlenju, odvisnih sorodnikih, kriminalnosti, vojaški službi, državljanstvu itd. Inoze mec mora izjaviti (1) svoje se- i. /jci j >< ' ih^ie nesposobnosti. Nadalje bodo postavljeni v za- Dogovor med Japonsko in Indokino : ritete v Indokini -sklenile dogovor z japonskimi vojaškimi/avtoritetami glede transportacije japonskega vojaštva po indokin-skifi Železnicah; List piše, da bo dogovor omogočil končanje so-vražnosti na Kitajskem. S = Oče poštne znamke -Slovenec! Kanada dobi norveška letala v Santa Monica, Cal„ 30. okt. — Uradniki Douglas Aircraft Corp. so naznanili, da bodo bojna letala, katera je naročila Norveška, dostavljena i Kanadi. Kn-j mandant Kristjan Ostby, načel-nik norveške vojaške misije, ki se nahaja v Ameriki, si je ogledal letala. Ta sličijo onim, ki jih rabijo ameriški letalski zbori. F rancoeko-nemška pogajanja obnovljena Vichy, Francija, 29. okl. — Pogajarlja med Francijo in Nemčijo, ki so bila prteJšhVzadri]! teden, so bila včeraj obnovljena. Cilj teh je kooperacija med Francijo In osiščem. Uradniki v V1-chyju so zanikali poročila iz Lon- dona o sklenilvt pakta med Fran da^je ožrroma poslednje držav-!cijo, Nemčijo in Italijo. ! '-iuMjančank je ope-[•'"ren. Zato pa imajo ka dekleta ženinov na M jim z možitvijo nič Jnudl' PO drugi strani pa dekliških IZ "tatističnega leto- Kobal-Marnc Ves kulturni svet se letos spominja očeta poštne znarrtke. Upeljava poštne znamke se pri-pisujf Angležu Rowlandu Hillu, kateri naj bi^leta 1887 predlagal poenostavljenje poštne pristojbine, kasneje, leta 1839 je pa na pobudo tiskarja Jamesa Oial-mersa predlagal uporabo* znamke. Leta 1837 je škilil pri pokrajinskem državnem knjigovodstvu kot račttnski ingroaist Lovrenc Košir in po njegovi (Koširjevi) trditvi je on leta I8H6 (to-rej še pred R. Hillom) v Ljubljani v pogovoru z nekim Angležem po imenu Galway omenil sistem enostavne pisemske tarife, kar je, kakor je Košir aam poznajo zatrjeval, dalo povod Hillovi reformi. To idejo poštne znamke in tarifno reformo ao Angleii uveljavljali vse do leta 1840, ko je bila reforma sprejeta in upeljan nov poštni sistemt Ker pn je postajalo Ime Rowlan-da Hilla radi njegovega penny-sistema preveč popularno in al je Hill lastil zamisel upeljnve poštne znamke^se je leta 1858, takrat kot namestnik državnega knjigovodje, na Dunaju živeči Lovrenc "Košir zasedel pomena in začel trditi, da je on iznajdi-t ulj poštne znamke. Na to Koširjevo trditev je saksonsko finančno ministrstvo naročilo višjemu poštnemu ravnateljstvu v Leipzigu, da poizveduje p Jej Koširjevi trditvi in potem poroča. Odgovor, ki g* je dobilo sak-aonsko fin. ministrstvo, je moral biti za Koširja zelo ugoden, ker so spisi, ki jih je Košir predložil višji poštni direkcij, jasno dokazali, da je Košir že leta 1830 poslal avstrijski vladi predlog, da odpravi pobiranje pristojbine v gotovini in naj uvede — poštne jtnemke. S tem je dokazano, da se je misel po upeljavi in uporabi poštne znamke rodila v Koširjevi glavi In da je moral Košir, če Je Že leta 1835 govoril z Angležem Galwayem, o tem premišljevati Že davno prej. Ce je Košir že leta 1836 stavil svoje predloge o poštni reformi avstrijski vladi In ti predlogi n4so bili sprejeti ne zmanjšuje to Koširjeve za aluge, kajti on kot državni urad-nit-nl mogel in tudi ni smel u|»e Ijavatl novih reform, kar je bi lo Angležem lahko, ker ao imeli v tem oziru popolnoma proste roke. Ce se tedaj slavi Angleža Hilla in Chalmersa, je vsekakor pravično, da ae ob njiju postavi očeta jKištne reforme In zumi sleca po upeljavi poštne znamke Slovenca Ix>vrenca Koširja Nemško - saksonsko finančno minfstrstvorin višja poštna direkcija v l^eipzigu bi gotovo ne bila sprejela In potrdila Koširje-vlh dokazov, če bi ti ne bili resnični in kar nam priznavajo celo tuja, nam ne preveč naklonjena oblastva, tega ne ainemo sami zavreči in zanemarjati, 4x)vrenc Košir ae je rodil 29. julija 1804 v Spodnji Luši št. M (okraj ftkofja lx>ka) od očeta Janeza in Marije roj. Kalan. Ko se je l^ovrenc rodil, je bilo njegovemu očetu ie preko 50 let. njegoVI mladosti ni ničesar znanega. <4*r«d odhodom v ljubljansko gimnazijo se je Košir učil najbrže doma ali je pa inuil kakega sorodnika, ki ga Jt\i>ri-pravljal za vstop v gimnazijdarja "Fojkar". Letos ob stolotnici prve poštne znamke je dolžnost, da se mu prizna zasluga, katero si je pridobil S s\ojo hlejo lil HilMMHi koristil vsemu svetu. Menda gu ni po človeku naseljenega kraja ua kulturnem svetu, kamor bi ko ne bilo prišlo malo pismo s neznatnim lističem—poštno znamko in duševni oče toga lističa je bil Slovenec Lovrepc Košir. NJniamo može pa jih no pozna-m brezbrižni in brez bojn ^trrpuščumo slavo drugim. Vsa tozadevna poizvedovanja vrši filatelističnl klub Ljubljana. Vfri: Schweizer-Lerchenfeld: "Das neue Buch der Weltpost" str. 358; Kmst Kiesskalt t "Knt-stehung der deutschmr Post" str. 278; Fr. Sem rov r Ljubljanska pošta 1927; Jos. Mah ' Zgodovina slovenskega naroda"; Izvest-ja Narodnega muzeja; "Juven-tus Gy m na si i acudemici" Labaci 1820-i 825. ^Filatelista", Glasnik Jugoslo-vanškog Filatelističkog Saveza, it. 9, sept. 1940. —Jugoslovanski Kurir. Odklej uporabljam Žepni robec - Medicinski strokovnjaki trdijo, da je nahod toliko star kot človeštvo. Iz tega nekateri sklo-pajo, du je bil tudi Žepni robec Od nekdaj stalen del človeške garderobe. Vendar nI verjetno, da bi se pručlovek vseka val v lepo nežno duhteče žepne rutice. Ce je fte dobil nahod, jelnja-gove posledice "kunailzlrsl" gb-tovo- «~*3rugiml, primitlvnejši-mi sredstvi. Veiidur pa- b<>»l<> točne ugotovitve, da J« robec že dolgo spremljevalec človeškega nahodfc, posebno ps nahoda odličnejših slojev. Samo njegove oblike so bile nekdaj precej drugačne. Pa tudi po barvi in materialu so bili staroveški in sred-njeveški rola?l precej različni od dunažnjih kvadrstastih. Nekdaj so nosili v torbah, ali na v^ratu cele brisačo In prte, kadur su dobili nahod uli če so kam potovali. Tako Je bilo v Franciji, Angliji, Nemčiji in tudi drugod vse do 18. stol, Nosili so rolnie takih oblik, ki nikakor niso bi II v skladu niti s tedanjo modo. ' Konec tej anarhiji v modi žepnih robčkov je namili francoski kralj Ludvik XVI. malo pred revolucijo. Posebni kralje -vi dekret Je prepovedal nošenj« žepnlk robčkov, če niso akroje-nl v kvadratni obliki. Iniciativo za dekret je dala kraljica Marija Antoinetta, ki je smatrala take oblike za najlepše in naj praktičnejše. Dekret je Ml objavljen 2. Jan. 1785, in pravi med drugim: "V Franciji ae smejo Izdelovati samo taki žep nI robčki, ki merijo v širino In dolžino enako." Pravijo, da so d rža vi lani upirali tudi tej kraljevi samovolji in nosili naprej tudi druge robčka. Sele stroge kazni ao uvedle monopol štirioglatih robčkov tudi v Slika kaže moške v nekem poslopju v New Vorku. kjer ae regUtrirajo za vojaško »tožb, Ljubljano in leta 1819 stopil V prvi razred gimnazije. Prvikrat srečamo njegovo ime v poročilu: "Juventus Gymnasii academici" leta 1820. T*ga leta Je Imel razred samo 1 oddelek, kajti v II. razredu dobimo L. Koširja ali kakor so ga takrat pimili "Ko-schier Laurentlua, Carniola, fckd-zacb In { gacttone" in v prvem oddelku je ostat vše do l«ta 1825, ko je dovrširtudi oba humani« stična razreda.'Bil Je prav dober učenec in je imel vsa leta šolanja in v- vseh razredih in predmetih prvi red. Kam se je bil Košir obrnil po lovršenl gimnaziji ni znano. Najbrže je bil V-Ljubljani v zasebni službi in je šele kasneje vstopil v služlio pri guberniju, kajti fcmrov navaja v avoji knjigi: "PregleduJoč Sematizme, sem naletel v letniku 1H37 na Ix>vren-ca Ko«chierja kot računskega in- Kot 15-letnl deček je prišel v ^ v življenje. Danea sicer ta oblika še vedno prevladuje rmtdnem svetu, vendar bi natan čna statfstlka predmetov, s ka terlml si briše človeštvo po šir nem svetu nosove, še dandattsš nji bila verjetno dokaj pestra. Ce bi kdo raztegnil dekret francoskega monarha danes na ves svet, bi sa dale terjati precej hude kazni. Kak bi pa bil uspeh teh terjatev, pa naj razglabljajo finančniki, ki so pozvani akr-ibeti za nove vire, kadar so bla gaj ne prazne. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« z I. strani.) hodnikih fn na zemljišču; v posameznih grupah so bili odborniki in člani raznih oruštev a svojimi zastavami pripravljeni, da z godbo na Čelu odkorakajo v novi Slov. narodni dom. • , f - In res. godba je zaigrala, po-vorku se je pomaknila do glavnih vrat, kjer sta dve.mladl dekleti nosili velik "tlat" kljač, s katerim je mra. Louise Reinhold odprla vrata, nakar je vsa po-< orka vkorakala v dvorano inee IHistavlla v velik krog, najprej »IruAtveniki s svojimi zastavami in drugo občinstvo za njimi. Na odru strMdeli direktorji in trije pari botrov, in sicer Jože v.ačnik in soproga, Anton Urbančič in soproga/ ter Louis Znldariič in soproga. Ti so botrovali in darovali, prvi 1100, drugi $75 in tretji $50, skupaj $225, kar je že lepa vsota. Brat Val. Stroj, predsednik direktorlja, je navzoče pozdravil in se zahvalil vsem za udeležbo ter izročil nadaljnje vodstvo Phllipu toay?u ml., ki }e v ungleškem jeziku n spravil primeren nagovor In nato T^dsts-vfl mestnega Župana mv, StiHva-na. Nadalje je predstavili govornike in zastopnike br. Lonts Knl-daršič, ki je najprvo predstavil Mkaškega jugoslovanskega konzula g. Mlrkovlča, sa njim br. ovubil vse v spodnje prostore, kjer Je bilo vaega na razpolago, za žejna grla in f'.e želodce. Zvečer se Je imela Vršiti Igra "Kakršen gospod, tak shiga", katera se pa ni vršila, ker sla vsteil medsebojnega nesporazuma od->ovedala glavni igralec In mas-cer. Tako Igre nI bito. Zvečer je &il v gornji dvorani ples, katerega se Je udeležilo precejšnje Število mladine, spodaj se je pa pilo in peto ter pozneje tudi ne-koliko plesalo, ko J* prišel wekf rojak s harmoniko. Mi »mo zapustili prostor okrog dveh »Jutra j, a je bilo še vse polno ljudstva v točilnici. Drugi dan, v nedeljo, je pa bil banket, kateri je bil naznanjen ob peti url sveder. Prijatelji, vse se Je Izvršilo v lepi slogi, ampak ena gru|»a ljudi Je nrnrala trdo, trdo in težko delati cele dneve in večere, fte posebno gONpodinjafci klub osifr-ma njih članice ao neumorno delale in stregte gostom, domačim in iz vseh drugih naselbin* kot ia Ter »v HaiJta, Clevelanda, ChlcU-ga In drugod. Mi smo pa zjutraj hiteli ottiskat še nekaj našfh prijateljev, katerih Imamo tam precej in naenkrat jv bila ura poldne. opoldne nmo šiT na kosilo k dnižinl A. Berko|iec In kmalu zatem smo se odpravili še enkrat poetov It I se od znancev v doniM. ob 2:30 popoldne smo a« pa odpeljali nazaj p»ti (^hicagu. Tako smo prebili t»ar dni v družbi prijateljev in starih znancev v In-dian«fK>li»ur katerim izrekam v imenu moje druMne lepit hvala. 1'hiHp <*odina, 1. F ranči ja objavila eeznam prepove• danih kjnig 1'ariz, 29, okt. — Avti»rltet<» so olijavile nov aesnam knjig, kata rih prodaja Je prerKivedana. M* znam uključuj«- delf 6 človeško klavnico pa ne grem, če vas tudi vae skupaj vrag viame. Cemu bi u-bijal nedolžne ljudi, svoje ruske brate ali kogarkoli že, ki mi niso storili nič žalega. Ne, jaz ne bom napadal drugega, ker ne vem čemu naj ga. Dobro vem, da boni takoj ustreljen, če me dobijo, pa rajše umrem take smrti, nego bi jaz nešteto drugih pobil in naposled drugi mene. Tudi če me pri vedejo pred cesarja, njemu povem to in mu vržem v obraz, da to je krivica, kakor je povedal Cankarjev hlapec Jernej, ko je šel k cesarju pO pravico, da se njemu godi krivica. Gromska strela naj me ubije, če ne govorim resnice. Ce bi bili vsi Ukš-nega mišljenja kot sem jaz, voj ne sploh ne bi bilo in bi se cesarji in kralji sami med seboj potolkli. Toda to se ne bo zgodilo, kaj ti te kronane glave, ki živijo na rameh nevednega ljudstva, ka; takega ne bodo storile. Cesarj in kralji hočejo, da gredo drugi zanje v žerjavico po kostanj." Dezerter je govoril v tako o-gnjevitih besedah, da me je kar navdušil. Takoj sem bil prepričan, da se je opogumil, ko ni bi več lačen. Nisem si mogel kaj da ga ne bi potrepljal po rami in mu potrdil kar je rekel. V sobi se je že dobro stemnilo, kajti temno je postalo tudi zu naj in na nebu so zamigljale številne zvezde. Kmet Jovo ni hotel da bi še dalje kramljali v temni sobi. Zato je prižgal petrolejko in v sobi je nastala medla svetloba. ki se je odbijala od na stropu obešene svetilke. Jovo se je parkrat zazibaj po sobi. zasuka si dolge mustafie, nato je zopet pristopil k mizi in natočil z vinom v stekleniel vse tri kozarce Ponovno je bodril in silil oba gosta, naj pljeU. Prijeli so vsi tri dobneža in tako se bosU prepri čala, da tudi jaz nisem," sem ju i j^za^ozarceln si nazdravili. Ko Wrt»vil. | jim je vino spolzelo po grlu, je Poiskal sem steklenico in od- jyf|j vprašal JovoU: šel v klet toda ubežnika mi ni-i ..Rj|ko bik) ^ g t|8tlma sU zaupala in zato me je eden|dvemil dezerterjema?" Juriju je bilo namreč fe'znano kako so u-bežnika lovili, toda je želel, da b t « "Tu s puško spremenil v klet in nazaj. To je izgledalo, kot ne bi bil več gospodar v hiši. Toda|j0V0 ^ dalje pripovedoval in ta-zavedal nem se, kakšen je polo- ko naj bi $ul vso zgodbo tudi nje žaj dezerterja in zato jima ni- g0v tovariš.Stipčič. ker mu o tej sem zameril, če mi nista zaupala tadevi še ni bilo znano, in sta me strašila, kot v resnici "(), saj res, povedati moram prava razbojnika. ' do konca, kako se je končalo Bosanski hrust si je natočilfobalnikoma," se oglasi kmet Jo kozarec in nato še svojemu tov«->vo. rlšu. 'Kar nagloma je zvrnil ko- "Da, da. žeW bi vedeti, kako SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA •daja »»»i« publikacije in it ^ liat Proaveta ia koristi. Ur p«^ afitacijo svojih druatev in cl«n.t», sa propagando svojih idej. Nit pa ae za propagando drugih Mr organizacij. Vsaka organisacjja običajno svoje glasilo. Torej rlčnl dopisi in naznanil« drugih m pornih organizacij in njih druiu, se m pošiljajo listu Prosveu. Sedaj! Danes! Si nah vite Triner jevo grenko vino, vsebujoče Vitamin B-l Vitamin B-l je zelo vsien u v zdravje. Pomanjkanje tega vodi nevarne posledice. Slabo zdravje rado pojavi ako nimate dovolj Vi mina B-l v vaii hrani. Vitamin je bil pridjan v forniulo dobro« želodčne tonike Trinerjevega gren ga vina, katero vživa ie nad 50 slavnost zanesljivosti za želodčne rednosti. Njega nova prime« Vita na B-l povspeii a peti t in prebavo, velika podpora nervoznim tivc vam daje moč in zdrave živce, htevajte od vašega lekarnarja im izboljšano Trinerjevo grenko vin Vitamindm B-l in ničesar drug« Ako ga ne dobite v vaii toseiK tedaj pišite na Joseph Trmer Co 1333-45 So. Ashland Ave., Chicago, MHI^^H -(A gi ubežnik, ki je bil doma od Kar-lovca, se je pa bliskovito kakor maček vrgel na orožnika, ga zgrabil za vrat in potisnil k tlom. tosanec Videč spretnost in pogum svojega tovariša, se je tudi iiakoj opogumil in se osvobodil, "ako je bil v par minutah orožnik njun jetnik in lahko bi ga bila umorila, če ga bi hotela. Toda nista bila Uko kruta, le razorožila sta ga in tako je odšel ves srečen, kajti lahko je bil zadovoljen, da jo je tako poceni odnesel. Ubežnika sta bila potem dobro oborožena in o-njima ni bilo kmalu slišati. Ljudje so le ugibali, kje se mudita. Orožniki so ; u pa dobro očrnili, da sU kruta morilca, razbojnika in da ljudje v njuni, bližini niso življenja varni. Ko so ljudje to čuli, so se ju res bali in malo kdo se je upal sam doma ostati in potovati skozi gozd. Cez nekaj dni pa ju je glad zopet prignal v neko vas, zatekla sta se k neki kmetici in jo prisi lila, da jima je skuhala koruznih žgancev. Ljudje so pa že zaznali, da sta dezerterja dospela h kme tiči in orožniki so bili hitro obveščeni. Baš ko sta si zalagala u sta z zabel jenimi žganci, so-trije orožniki obkolili hišo. Cim sU videla, da sta ujeU kakor v kleti, sta se močno prestrašila. Takoj jima je bilo jasno, da ju je ne kdo izdat. Iz veže se je pa že razlegal orožniški glas: "Ali se podasta ali bomo prisiljeni rabiti silo?" 1 V'Ne živa!" je glasno zavpi Bosanec. Kmalu so počili streli in en o-rožnik je obležal mrtev. Nato se je začelo streljanje kot bi šlo za sUvo. Karlovški dezerter je hotel odnesti zdravo kožo z begom in zato se je pognil skozi okno A en orožnik mu je prekrižal načrt, z enim strelom mu je pogna kroglo v glavo, da se je zakoUli in obležal mrtev zunaj pod o-knom. Bosanec je pa imel več sreče, dasi je imel veliko močno telo in je bil s tem bolj izposUv-ljen strelom, je srečno utekel Bežat je dalje in se skril v bližnjem gozdu. Po par tednih se je zopet raznesla novica, da se ubežnik Bosanec nahaja nekje v Gornjancih in se tam skriva. Tedaj se je tudi izvadefo. da je njegovo ime Rnaut Tu pa tam se Je kdo o-glasil, da ga je videl, ljudje so kar trepeUli pred njim, dasi ni on nikomur nič Ulega storil. Ti- Garden Encyclopedi; 1400 STRANI — 750 SLIK ~ vključno 250 FOTOGRAFU NAPISALI NAJBOLJfil AMBKlSKI VRTNAR SKI VBSČAKI IN IZDAL j E. L. D. SEYMOUB, B. S. A. Ena T— knjiga, ki vaa vsebino eele »r-tto vrtnarskih knjig. Ta knjiga je beU pepolpa. bolj natanfns (MJ razumljiv« in bolj uporabi ji va, koi katerakoli druga vrtnaraka knjiga. Čudili se booto ia voaeU boste, ko boste videli, kako natančno m /THE GABDEN ENCYCLOPEDIA pouči o vsaki najmanjši podrob-1 nootl ▼ obdelovanju vrta. Knjiga Jo bila skrbno sestavljena, lako da i nI lapušfisoo prav nI«, kar Je ainlmlvo in potrebno sa vrt. Kar je| knjigi. Jo bilo vse skrbno prelskušeno, tako da je vse po|wliw, Js Isno, prlprooto, pa natančno To Jo nava vrtnarska priročna knjiga 'popolna, praktična, priljudna ia lahko razumljiva.. l*rei»kualU jo kar najbolj natančno sami. Prepričali se boste, da ftoljle Trtaar ^ske knjige ni kot Jo THE GARDEN ENCYCLOPEDIA. NAROČITE PRI KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CC 216 We«t 18th Street, New Tork, K. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEJO Po sklopa 11. rodno konrenelje ae lahko naroči as !lst Pro«T.t« " prišteje eden, dra. tri. »ttri aH pot članov U one družins k esln.r^ ninL List Proovota stane sa vae enake, sa člane aU nečlan« H " » eno letno naročnino. Ker pa člaal fte plačajo pri asesaents » tednik, ae jim to prUHoje k naročnini. TereJ sedaj ai vzreks. rea Jo list predrag sa člana 8NPJ. Ust Prometa le vašs ' gotovo Jo t vsaki družini nekdo, ki M rad čttsl Hst vsak daa. U« lista Proorota fet Izpolnite spodnji kopon, priložite potrebno vsoto denarje sli Mee»f Order t pismu In al naročite Prosveto, Ust, ki Je vala listama Pojasnilo t—Vselej kakor hitro kateri teh članov prtnehs biti fiw SNPJ, ali če se proeeli proč od druiine in bo «ahte»el um W tednik, bode moral Usti član is doiične druiine, ki je tako smj» naročena n« dnemik ProsTeto, to takoj ■ssasalti opjivailt*« "J tn obenem doplačati dotično vsoto listo Proerota. Ako tega tedaj mora upravniltro aniiaU datum ss to rtoto naročnin. Za Zdrui. driav. la Kanado * H Za Cleoro ia Ckieage |e....lWJ 1 tednik In.............4Ji I tednik In............. # t tednika in............ S.M t tednika la............ ^ t tadnlke In............ IA* • tednike ia............ 4 tednike In............ lJt 4 tednike In............ M • tednikov ta........... tf! • torkov la........... MM Za K »rope Je. hmlimii« PROSVB1 A, SNPJ, 2S47 k Lawadale Aro, Chicago. * Prileiene poilljem asročaiao sa Hat Preeveta veete $. 1) ČL druitvs *....... .......... ** 1 ..............- ....................a la k s^fl naročata! ed sledečih Ustavite tednik In ga pri z) •«•••••«•••••••••..».«••• .1 •)• e e e e e e e e • e • e e e ee e « e e e •• e .I* e e| d)e e•e e e e e e e e e e e••e e e e «••e e e St••< S| ,i,,,|t«