Četrtek, 14. julija 2005, št. 28, leto X., ISSN 1408-0494, wsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK д Četrtek, 14. julija 2005, št. 28, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija INTČRI/JIJ S KflRLQiyi ЕШШШ La h kcf smo zelo trden ... -*• m s ж >»t irr r,- . ~ t . SLOVENIJA FINANCE Preplačali zastarela skladišča TUJINA Krvavi četrtek v Londonu Janeza in Mirande Kopač p.j. etilen Dnövncf^^lpo |/eliko vode, tudi če mirujemo. Vendar паШ Naša telesa so v skrbi za zdravje in lepiil|dez vedno v gibanju - na sprehodih v nafi^^^treningih, v fitnesu, med tekom in ... pri drugif^fc^/nostih. Zato moramo paziti, da popijemo dovolj vode. Voda sodeluje pri prav vseh procesih v naših telesih! Najpomembnejši se doaajaj^%ciožaanih. zato dobro razmislite - in oiiteZaii^fc, Albert Svetina OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 6.700 SIT Naročila sprejemamo na telefon 01/434 54 63 ali po e-pošti knjigarna@demokracija.si -w-^ k n j igarna Demokracija • v • v 1C je izvajal lili praktično vse. Albert Svetina (Od osvobodilnega boja do banditizma, str. 205) 11 12 Podkovana žaba Žaba ni bila zadovoljna, da je z dolgimi skoki lovila žuželke. Zahotelo se ji je, da bi bila hitra kot konj. In se je dala podkovati. Petindvajset let neke pobude Napad dvoličnih moralistov Izjava, s katero je 368 podpisnikov obsodilo "sovražni govor", ki naj bi se širil r po Sloveniji, bolj kot o tistih, ki naj bi takšen govor širili, govori o dvoličnosti I in političnih interesih njenih avtorjev in podpisnikov. Ko gre za "naše", ■ je sovražni govor sprejemljiv, ko gre za "njihove", ga je treba obsoditi. Moteči minister Za svoje interese (2) Zakonca Komac-Kopač sta si spletla številne vezi in prijateljstva z ljudmi z igralniškega, finančnega, nepremičninskega in elektroenergetskega področja, iz česar sta nedvomno kovala tudi osebni dobiček. Sporni zasavski zakon 22 Petrolov nespametni nakup 31 Krvavi četrtek v Londonu M i 1 ♦'У Tj ioU £ * Шт at Evropa si še ni dobro opomogla od lanskih terorističnih napadov v Madridu, ko so islamistični skrajneži znova udarili. Njihova tokratna tarča je bil London. 7. 7. 2005 bo v zgodovini ostal zapisan kot dan, ko so islamski skrajneži zahodnemu svetu spet dali vedeti, da se sveta vojna proti Zahodu nadaljuje. 34 Lahko smo zelo trden člen te koalicije 44 56 Pogovor s Karlom V. Erjavcem Ves čas pa trdim, da smo lahko zelo trden člen te koalicije, kolikor bomo vsi dosledno spoštovali koalicijsko pogodbo. Že od vsega začetka se predsednik vlade tega dosledno drži, tako da se ne bojim, da bi bil DeSUS najšibkejši člen koalicije. V koaliciji želimo uresničevati svoj program, izpolniti čim več predvolilnih obljub - zaradi tega smo v njej. Predsednik SLS in Narodnega odbora ^Ш^ЗгСг Z gumijasto glavo r V ЈД Adrenalin je hormon nadledvične žleze. Prosim, vbrizgajte mi injekcijo adrenalina, se zadere poslušalka v tretji vrsti. Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI; telefon: 01 -434-54-48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01 -434-54-63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si; faks: 01-434-54-62; Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Ana Müllner, Peter Avsenik; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Fotografija na naslovnici: SAFO Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. peta stran Fanatiki na Prvi človek zloglasne teroristične organizacije Al Kaida Osama bin Laden je leta 1999 izdal knjigo z naslovom Amerika in tretja svetovna vojna. Kot opozarja ameriški strokovnjak za terorizem Yossef Bodansky v svoji knjigi Mož, ki je napovedal vojno Ameriki - Korenine islamskega terorizma, je v njej mogoče najti neposredne ideološke korenine za tragične dogodke v naslednjih letih: za teroristični napad na New York in Washington 11. septembra 2001, za vrsto drugih manjših in večjih terorističnih napadov po vsem svetu, ki so lani dosegli vrh z napadom na Madrid in prejšnji četrtek na britansko prestolnico London. Bin Ladnova knjiga je nekakšen islamistični odgovor na zahodno doktrino glo-balizacije. V njej trdi, da mora islamizem glede na nove globalne trende prevzeti pobudo in začeti vse-obsežno sveto vojno - džihad. Za dosego islamis-tičnih ciljev so dovoljena vsa sredstva, tudi orožje za množično uničevanje in terorizem, če za to obstaja versko dovoljenje - fatva. "Knjiga je natančen, lahko razumljiv in avtoritativen 'priročnik', ki posamezniku razlaga, zakaj se mora na vsakem koraku posvečati predvsem sveti vojni, v kateri ni kompromisov in nobenih omejitev nasilja." Verska vojna z Združenimi državami Amerike, pravi bin Laden, je neizogibna in vsesplošna, in to ne le na vojaškem, temveč tudi na kulturnem in verskem področju. Džihad naj bi imel več prednostnih nalog. V prvi vrsti izgon Judov in kristjanov z Bližnjega vzhoda in ustanovitev muslimanskih držav. Vzpostavitev kalifata (vseislamska združena država) v zibelki islama, se pravi tam, kjer je muslimansko prebivalstvo v večini, in uveljavitev muslimanskega reda v preostalih delih sveta. Kot pravi Bodansky, bi bin Ladnov kalifat dovoljeval prevzem in uporabo znanja in visoke tehnologije Zahoda, vendar ne njegovih vrednot in politične demokracije. Ko bi bil ustanovljen, bo moral biti zahodni svet podrejen islamskemu. Po bin Ladnu bo enaindvajseto stoletje stoletje islama. Za Evropejce so to razmišljanja in načrti, ki nas ne morejo pustiti povsem hlad- sodčkih nafte nih. Hungtingtonov Trk civilizacij v najbolj črni različici. Lahko se tolažimo predvsem z dejstvom, da imajo omenjene ideje in zamisli podporo razmeroma ozkega kroga islamskih fanatikov, ki so sicer presenetljivo dobro izobraženi. Med njimi jih precej izhaja iz bogatih arabskih družin, ki mastno služijo s prodajo nafte Zahodu, pa jih kljub temu prav ta Zahod moti. Na žalost pa so ti islamski teroristi s svojimi akcijami dokaj "učinkoviti", kar niti ni tako presenetljivo, saj spretno izkoriščajo zahodno tehnologijo in demokracijo. Ne nazadnje so številni pripadniki Al Kaide izrabili gostoljubje ZDA in Evrope za to, da so uresničili svoje zle načrte. Ob tem je presenetljivo, da jim na neki način pomagajo razni levičarski "intelektualci in komentatorji", ko njihova dejanja opravičujejo z domnevnim imperializmom Zahoda in predvsem ZDA. "Boj proti mednarodnemu terorizmu se začne tam, kjer se začenja politično opravičevanje takšnih dejanj. Kolikor bi bil svet tukaj doslednejši, bi bilo tudi mednarodnega terorizma manj," je po terorističnih napadih na London dejal predsednik slovenske vlade Janez Janša. Nedvomno ima premier prav. Tako v evropskih kot slovenskih medijih je veliko takih, ki pretiravajo s pojasnjevanjem domnevnih vzrokov za islamski terorizem, pri tem pa pozabljajo, da gre za docela nesprejemljiva dejanja. Cilji pripadnikov Al Kaide so nedolžni ljudje ... Seveda se je treba soočiti tako z vzroki kot s posledicami mednarodnega terorizma, vendar rešitev ni v opravičevanju nesprejemljivih dejanj. Morilci ne potrebujejo potuhe za svoja dejanja, saj to problemov ne rešuje, ampak jih kvečjemu še povečuje. Zato bo moral Zahod najti prave odgovore za tovrstni terorizem. Pri njem ne gre za boj za neodvisnost, kot na primer na Irskem, ampak za prevlado nad drugače mislečimi, za prevlado nad "neverniki". Po tragičnem četrtku in "temnih oblakih" je v nedeljo iz Luk-semburga prišla dobra novica. Luksemburžani so kot trinajsta članica Evropske unije potrdili evropsko ustavno pogodbo. Po referendumu v Franciji in na Nizozemskem, kjer so jo volivci zavrnili, je bil to prvi referendum, na katerem so ljudje temu evropskemu dokumentu rekli "da". Za luksemburškega premierja Jean-Clauda Junckerja je to dokaz, da evropska ustava kljub zavrnitvi na referendumu v Franciji in na Nizozemskem "ni mrtva". Za evropsko in slovensko politiko je to znamenje, da je evropska ustavna pogodba dokument, ki vsebuje večinoma prave odgovore na izzive, s katerimi se sooča Evropa. In če že ne bo mogoče uveljaviti celotnega dokumenta, bodo v prihodnosti v takšni ali drugačni obliki uveljavljeni vsaj njegovi deli... Metod Berlec Verska vojna z ZDA, pravi bin Laden, je neizogibna in vsesplošna, in to ne le na vojaškem, temveč tudi na kulturnem in verskem področju. Džihad naj bi imel več prednostnih nalog. V prvi vrsti izgon Judov in kristjanov z Bližnjega vzhoda... Solidarnost Se še spominjate znamenitega sindikata na Poljskem, imenovanega Solidarnost? Le kdo ne bi poznal Lecha Walense, prvega predsednika povojne demokratične Poljske. Tedaj se je tudi solidarnost z malo začetnico zelo izkazala, saj so se komunistični režimi sesipali po vsej vzhodni Evopi. Tudi pri nas. Pardon, pozabljamo, da ga pri nas nismo sesuli, pač pa je sam od sebe "sestopil z oblasti". In se, vprenov-ljeni obliki, povzpel nanjo. Do lanskih volitev seveda, čeprav je kar nekaj starih "mojstrov" ostalo na položajih v različnih institucijah, od koder kruha in iger lačnemu ljudstvu dokazujejo, kaj pomeni solidarnost. Na primer v gospodarstvu, kjer se lahko s solidarnostjo pohvali Mercator, ki bo po zaslugi odobritve ljubljanskega mestnega sveta širil svoj trgovski center, medtem ko je Spar dobil solidarno brco v rit. O solidarnosti se je vteh dneh govorilo tudi na Dragi mladih v Celju, čeprav ne tudi o tako imenovani politični solidarnosti. Vsaj tako lahko sklepamo po strumnih nastopih civilne družbe, ki se je zganila zaradi Ruparjevih napotkov dvema poslankama, češ da bi jima bilo treba pregledati mednožje. Zanimivo, da ni bilo takšne solidarnosti, ko je nekdanji poslanec Jelko Kacin s časopisom mahnil Iva Hvalico po glavi. Nekateri dušebrižniki so zlobno pripominjali, da je prava škoda, da Kacin ni uporabil kakšnega kola. Solidarnost se je torej takrat izkazala, čeprav po tradciji liberalci nanjo ne bi smeli prisegati. V liberalizmu bi se moral pobrigati vsak zase. Prav tako je nenavadno, da našim samooklicanim (psevdo)liberalcem ob Rupaijevem nastopu ni kapnilo v glavo, da svoboda govora velja za vse in ne samo za nekatere. Vsak drugačen, vsi enakopravni - le da so, kot bi dejal Orwell, nekateri bolj enakopravni od drugih. Zato so "oni drugi" večni nosilci sovražnega govora, šovinizma, seksizma, homofobije, ksenofobije. In ne nazadnje, ali niso bih liberalci vedno zavezniki svobodnjaške spolne morale? V tem primeru bi morah biti solidarni s poslancem Ruparjem, saj je pač presegel znani predsodek, da desničarji tabuizirajo spolnost. Solidarnost pa je lahko nadležna v napačnih zadevah. Tako bi naši varuhi morale po hitrem postopku zašili Karadžiča in Mladiča, režiserja genocida v Srebrenici. A ko beseda naleti na tovariša Ribičiča (starejšega, da ne bo pomote), se zadeva spremeni: pojavi se solidarnost z močno postar anim nekdanjim partijskim funkcionarjem, ki je do pravnomočnosti obsodbe nedolžen. In sedaj se lahko vprašamo, kdo je potem kriv za povojne poboje, če ne tisti, ki naše tovariše ščitijo. Saj veste, kriv je tudi tisti, ki drži vrečo, ne samo tisti, ki krade in zraven vpije: "Primite tatu!" Solidarnosti med pravimi in namišljenimi tatovi pa tako ali tako nikoli ni bilo ... Gašper Blažič diktafon "50 let po sklenitvi avstrijske državne pogodbe je čas preprosto dozorel, da pridemo do rešitev." (Avstrijski predsednik Heinz Fischer seje spomnil, da bi bilo po dolgih letih dobro spoštovati avstrijsko državno pogodbo.) "Jaz še tega ne verjamem, da Boga ni." (Marko Zorko je dvomljivec posebne vrste.) "Šestindvajset. Nisem bil prisoten, ampak so mi povedali." (Organizator prireditve Rock Otočec Franci Kek ima podatke o tem, koliko otrok je bilo spočetih na tej prireditvi.) "Če si 12-letnim mulcem takrat idol, moraš paziti, ker te poslušajo." (Katarina Čas je morala pred leti kot TV-voditeljica igrati pridno punčko.) "Bil sem zelo zadovoljen, prvič zato, ker sem dobil pol leta dopusta, ki sem ga nujno potreboval in sem zelo užival v njem; potem sem imel čas, da sem napisal knjigo in se pripravil na novo rundo, ki je, vsaj zame, bistveno bolj sproščena in bistveno primernejša za moj habitus, za politiko, ki jo želim." (Zunanji minister Dimitrij Rupel je hvaležen svojemu nekdanjemu strankarskemu in vladnemu šefu Antonu Rupu, ker gaje pred letom nagnal iz vlade.) "Janša je bil med omenjenimi osebami edini v arestu, ni se poskril v najbližjo prihiat-rično ustanovo. Ali to kaj pove?" (Komentator Boris Jež primerja psihiatrično zdravljenje Danila Kovačiča z Janezom Janšo iz časa procesa proti četverici. ) "In moja mama je stala tam in gledala, kako se njen sin odpira svetu igre. Na poti domov sem si samo ponavljal, o moj bog ... kakšna družina!" (Igralec Javier Bardem se je v vlogi transvestita, ki poljublja moške, in v navzočnosti svoje matere počutil precej nelagodno.) "Med vojno so me Nemci kar trikrat zajeli v takšnih situacijah, da bi me morali odpeljati ali pa na mestu ustreliti. Toda bil sem tako prepričljiv lažnivec, da so me izpustili." (Pesnik in partizan Ciril Zlobec je na lastni koži izkusil, da je laganje lahko zelo koristno.) "Če mi paparaci plačajo dopust, se bom z veseljem odpravila tja, kjer me bodo morali potem le še ujeti zgoraj brez." (Pevka Zana bi si rada privoščila spodoben dopust, skrivni zasledovalci je ne bi motili.) "Neki zdravnik je zapisal: ljudje bi bili takoj bolj zdravi, če bi vse tablete pometali v morje. Samo kaj bi bilo potem z ribami?" (Ivan Maršič opozarja na nerešljivost problema zdravil, ki so nujno zlo.) "Če ženska reče ne, je ne, to si zapomnite za prihodnjič!" (Sodnica je domnevnemu posiljevalcu iz Logatca na sodišču dala vedeti, da v njegovem primeru ne velja pregovor: Če dama reče ne, pomeni morda.) "Najteže je usklajevati datume gospoda Pahorja in gospoda Janše. To je Sizifovo delo." (Predsedniku državnega zbora Francetu Cuk-jatiju nekateri politiki preprosto niso usojeni.) Svečke za žrtve v Srebrenici__Ш modrosti tedna "Vsi odpori proti privatizaciji v tej državi, vključno s šolstvom, izvirajo iz privilegijev in monopolov, ki so se gradili več desetletij. Demokratični centralizem je mogoče zamenjati s pomočjo privatnega šolstva na vseh ravneh in s sistemom reelekcije v celotni državni upravi, vključno s šolstvom. Če si bo to sedanja vlada drznila narediti, bo končala tranzicijo na področju največjih rezervatov v tej državi." (Teolog dr. Ivan Štuhec) • •• "Resnica osvobaja, tudi državo, o ranah pa imajo pravico govoriti le svojci žrtev. Nihče jim nima pravice vsiljevati mnenja - to je ena izmed oblik boljševiškega totalitarizma. Njegovi nosilci se lahko le kesajo, popraviti tako in tako ne morejo ničesar. Duh resnice je ušel iz skrbno varovane in zaprte posode. Ne bo dolgo, ko bodo morali priznati tudi vzrok: revolucionarna teorijo in prakso boljševiške revolucije." (Zgodovinar dr. Stane Granda) Kučanovi fantje se poslavljajo predlagala vlada z drugačno politično opcijo, kot je njegova. Pri tem je pomembno, da vlada Ko-reličeve zamenjave ni načrtovala. Peter Verlič, državni sekretar na ministrstvu za promet, mu je na zadnji skupščini namreč jasno povedal, da ostaja na mestu glavnega direktorja z vsemi pooblastili. Korelič pa se je odločil drugače. Po napovedih bo Luka Koper dobila začasno vodstvo, skupščina pa bo podobno kot v drugih primerih, kjer je prišlo do menjave članov uprav, objavila javni razpis. Luka Koper je namreč zelo pomembna tako za Obalo kot za državo, saj zaposluje 650 ljudi. Morda ni nepomembno dodati, da je Korelič pretekla leta ignoriral novo koprsko mestno oblast, ki ima drugačne politične poglede od njegovih. V. K. njegovo pomanjkljivo število pravnikov na upravnih enotah in prostorska stiska. Šturm je napovedal tudi občutno znižanje notarskih tarif. Kuc-ler Dolinarjeva je dejala, da je NSi s prevzemom vodenja ministrstva za pravosodje pokazala, da se je odgovorno lotila izpolnjevanja predvolilnega programa. Pri delu odbora DZ za pravosodje je izpostavila spremembe zakona o prekrških in zakon o aboliciji, ki bo pripomogel k zmanjšanju sodnih zaostankov. Slednje pa mora biti projekt vseh treh vej oblasti. Poslanka je govorila tudi o spremembi zakona o popravi krivic, kjer niso še dosegli cilja, a so bili storjeni koraki v pravo smer. Še letos pa naj bi spremenili zakon o notariatu in zakon o sodniški,službi. M. V. Slovenska veja gibanja za človekove pravice Amnesty International je na Tromostovju v Ljubljani pripravila simbolično akcijo ob deseti obletnici pokola v Srebrenici. Akcije pod geslom Srebrenica -10 let je predolgo čakati se je udeležilo tudi več predstavnikov slovenskega političnega vrha, med drugim premier Janez Janša, predsednik državnega zbo'a France Cukjati, zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za šolstvo Milan Zver. Akcije se je udeležilo tudi več poslancev in veleposlaniki BiH, Makedonije in Nemčije. "Takšen spomin je dvojno pomemben; počastimo s pomin na nedolžne žrtve in pomagamo, da ta spomin ne tone v pozabo in da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo," je ob tej priložnosti dejal predsednik vlade in se pridružil okoli tristo ljudem, ki so pobitim prižgali svečke in jim namenili minuto molka. Po Janševem mnenju bi za vzroke tega pokola težko krivili mednarodno skupnost, čeprav bi lahko, kot pravi premier, leta 1992, ko je pošiljala mirovne enote na Hrvaško, nekaj teh enot p oslala tudi v BiH in preprečila konflikt. V ponedeljek je spominska slovesnost potekala v Potočari na vzhodu BiH, kjer so med drugim pokopali posmrtne ostanke 610 od 2.070 identificiranih srebreniških žrtev. I\la slovesnosti je bilo rajveč sorodnikov pobitih in preživelih v tej moriji, udeležili pa so se je tudi številni tuji gostje. Ti so poudarjali predvsem želje in zahteve po aretaciji odgovornih za kruti poboj okoli 8.000 Boš njakov. Morda nas Srebrenica še bolj prizadeva zato, ker se je tragedija zgodila v času našega življenja in v naši neposredni bližini. Največji pokol po drugi svetovni vojni nas nehote spomni na povojne poboje v Sloveniji, ki javnosti niso bili in še vedno niso predstavljeni v realni luči. Takšna dejanja so vredna vse obsodbe, z razkritjem resnice in storilcev pa moramo preprečiti, da bi se to še kdaj ponovilo. P. A. Srebreniškim žrtvam so se poklonil tudi slovenski premier Janez Janša in številni drugi predstavniki države. V začetku tega tedna je Bruno Korelič, ki je Luko Koper vodil leta 1996, drugi mandat pa bi se mu iztekel 1. avgusta 2006, na- pisal izjavo, s katero nepreklicno odstopa z mesta glavnega rektorja družbe. Očitno se Korelič, ki je tudi član Kučanovega Foruma 21, ni strinjal stem, da bo skupščina na predlog lastnikov kmalu odločala o tem, da bi upravo družbe razširili na štiri člane, prav tako naj se ne bi strinjal z imeni novih članov nadzornega sveta. Skupščina družbe, v kateri ima država 51-odstotni delež je 7. julija letos potrdila zamenjavo predstavnikov države v nadzornem svetu. Peter Verlič, Marko Starman in Bojan Zadel so tako nadomestili Janeza Požarja, Igorja Jakomina in Tomaža Možeta. Poleg tega so člani skupščine odpoklicali še dva nadzornika, in sicer Miho Kozinca in Boruta Jamnika, na njuno mesto pa imer o-vali Marka Valentinčiča in Metoda Mezka. Vsi prejšnji člani nadzornega sveta so bili iz vrst LDS in SD in očitno je, daje Koreli 5 z njimi dobro sodeloval, ne more pa sodelovati z ljudmi, ki jih je Minister Šturm je zadovoljen z dosedanjim delom na področju pravosodja, priznal pa je, da jih čaka še veliko dela. Uresničevanje ciljev Nove Slovenije na dev je bilo v dosedii kovni konferenci m ter Lovro Šturm in politiko, javno upra nar. Za Šturma so za njihovo odpravo ter je s predlogi sli kov in poslovanjerr nad pravosodno up za izboljšanje razm^ stva. Med svojimi vedel popravo krivi stopki denacionali koalicijske pogodbe in programa področju pravosodja in notranjih za-njem mandatu uspešno, sta natis-inuli torek dejala pravosodni minis-predsednica odbora DZ za notranjo vo in pravosodje Mojca Kucler Doli-največji problem sodni zaostanki in bosta potrebna dva mandata. Minis-ižbenih nadzorov nad delom sodni-sodišč že uvedel "učinkovit nadzor ravo", še naprej pa si bo prizadeval r ob upoštevanju neodvisnosti sod-ffrednostnimi nalogami je Šturm na-pri čemer so na prvem mestu po-zacije. Največja problema sta po ___________Luke Koper Bruno Korelič je nepreklicno odstopil. pro&contra Errare humanuni est Opozicijska naveza LDS-SD mora biti nadvse panična, če upoštevamo, da kot protiutež vladni politiki Janeza Janše v parlamentu daje prednost argumentom, kot so istospolnost partnerjev, izbrisani, človekove pravice po Hanžkovi meri in podobno. Videti je, da nima resnejših vprašanj za zavlačevanje dela DZ. Najbolj jih sicer žuli novi zakon o RTV, zato hočejo prej vzpostaviti ozračje nezaupanja in predstaviti javnosti parlamentarno delovanje kot cirkuški poligon, kjer domujeta sovraštvo in nestrpnost. Po stari revolucionarni strategiji je treba načrt diskreditacije parlamenta izvesti pred referendumom o zakonu o RTVS, da bo to početje negativno vplivalo na volilce. Zato so takoj pripravili izjavo za javnost z 80 podpisi partijske smetane, ki je tako pri-dehtna, da bo lahko imela vpliv le na primitivne indoktrinirane volilce. Na tiste, ki so pokazali zadostno zrelost pri zadnjih volitvah, pa dvomim, da bi taka izjava imela zaželen učinek. Mislim, da veliko tvegajo. Volilno telo je že dokazalo, da se ne da več vleči za nos po ustaljenih retoričnih formulah. Zato so si izmislil "notranje- Gd besed k dejanjem parjeve besede, ki so prišle kot nalašč za senzacije željno opozicijo. Ko sem poslušal mnenja in tudi bral komentarje na spletnih straneh, sem dobil občutek, da je javnost ta Ruparjev dogodek sprejela veliko bolj modro in celo s humorjem kot pa opozicijski parlamentarci, ki so hoteli izjavo napihniti v nedopustno skrajno žalitev poslank. Vsake toliko časa se obudijo razprave o malih in mikropodjet-nikih ter o tem, kako je slovensko poslovno okolje neprijazno do njih, da jim je treba pomagati in podobno. Spomnimo se člana LDS, povzpetnika Mateja Lahovnika, ki je lani obljubljal, da bo v vsega nekaj mesecih za podjetnike naredil "čudež", in se pri tem osredinil na skrajšanje ga stebra za mala podjetja. Dejal je, da želi vlada z dragim stebrom, ki ga bo gradila okoli Nove Kreditne banke Maribor, Zavarovalnice Maribor in Pozavarovalnice Sava, ustvariti vseslovensko banko, katere poslovni cilj bi bil delovati predvsem za razvoj malega podjetništva. Gre torej za novost na tem področju. Oblikovanje drugega finančnega steb- Malim podjetnikom v Sloveniji se po napovedih finančnega ministra obetajo boljši časi. Vreščanje "nežnega" spola je bilo tako zabavno, da sem čisto po butalsko pomislil: v parlamentu imamo nevarnega posiljevalca, ki je napadel dve poslanki, a je takoj spregledal, da seje obnašal kot tisti jež, ki je zajahal krtačo in rekel v opravičilo. "Errare humanum est." Toda prepozno: "Zločin" seje dogodil in tega je treba izrabiti proti ksenofobiji, nestrpnosti, fašistoidnosti in seksizmu vlade Janeza Janše. Naj se ubogi Janez še tako vneto otepa nepotrebnih zapletov, se vedno najde motiv, s katerim ga skušajo diskreditirati. Toda sedaj brez humorja. Žalostno je, da opozicija, ki bi morala biti verodostojna in konstruktivna, da bi volilci zaznali njeno resnost in mod- postopkov za registracijo dejavnosti. V resnici se ni zgodilo nič. Lahov-nik ni več minister, kmalu niti Ropov pribočnik in glasnik ne bo več, saj se Rop poslavlja z mesta predsednika stranke. Tudi zdajšnja vlada je podjetnikom veliko obljubljala, a s to razliko, da je nekatere stvari že začela udejanjati. Tako je Gregor Vi-rant, minister za javno upravo, objavil podatek, da bodo samostojni podjetniki poslej svojo dejavnost lahko hitrejše registrirali, predvsem pa jim bo od 1. januaija prihodnje leto, ko začne veljati zakon, prihranjena prenekatera pot, ker bodo zadevo lahko opravili prek računalnika. Vendar pa hitra registracija ni dovolj za uspešno poslovanje malih podjet- Po revolucionarni strategiji je treba diskreditacije parlamenta izvesti pred referendumom o RTVS. ga sovražnika" in izrabili ponesrečeno izjavo P. Rupaija, da so razširili in napihnili vso stvar na raven ksenofo-bije, seksizma, nestrpnosti in sovraštva. Sama Ruparjeva izjava ni tako relevantna, da bi izstopala iz parlamentarnega dogajanja in presegala dosedanje sporadično neprimerno obnašanje posameznih poslancev. Tega je büo na pretek v preteklosti, celo v obliki nasilne nestrpnosti, a dogodka ni nihče tako napihnil kot Ru- rost, ne premore dragega, kot da izrablja banalno besedičenje poslanca, ki je uporabil neprimeren besednjak. Neprimernih in tudi žaljivih besed je bilo že ničkoliko v preteklih mandatih, pa ni bilo nanje tako bombastičnega odziva. Izrabljati ta banalni dogodek kot podlago izjave za javnost, ki naj bi dokazovala širjenje sovraštva iz parlamenta na vso državo, pa je cinizem in skrajna zlobnost. Pavel Ferluga nikov. Če je Ropu in njegovemu arogantnemu pribočniku na to temo zmanjkalo besed, če je kaj pozabil, so ga tudi novinarji "pozabili" opomniti, se zdajšnja vlada ni potuhnila in še manj okitila s petjem, "kaj vse je storila za podjetništvo". Vladna ekipa se zaveda, da samo registracija dejavnosti ni dovolj. Tako je finančni minister Andrej Ba-juk v pogovoru za revijo Obrtnik napovedal oblikovanje novega bančne- ra Ropu in LDS nikoli ni uspelo. Namesto tega so podjetnike prepuščali bančnim vampirjem, ki denarja niso želeH nalagati v malo gospodarstvo. Veliko donosneje je bilo denar posojati državnim ustanovam za nemoteno delovanje državnega proračuna. Poroštva za vračilo so bila velika, banke so brez tveganja iz posojil kovale visoke dobičke. Za to je kriv nekdanji vladni predsednik Anton Rop, saj je, ko je za potrebe državnega proračuna najemal denar pri domačih bankah, le-tega odžiral drugim. Rop je rad poudarjal manjše zadolževanje države v tujini, zamolčal pa je, kolikšne vsote si je država sposojala pri domačih bankah. Kdaj bo zdajšnji vladi uspelo oblikovati drugi steber, je sicer vprašanje, vendar na uresničitev obljub finančnega ministra in vladne koalicije v celoti ne bi smeli predolgo čakati. Ko bodo stvari zaživele, si bodo podjetniki lahko oddahnili, pred bančnimi uradniki pa se jim ne bo treba več poniževati. Zadeve se bodo tudi pri nas uredile tako, kot so urejene v tujini. Čas je že za to. Vida Kocjan Dr. Marijan IVI. Klemenčič Žaba ni bila zadovoljna s tem, da je z dolgimi skoki lovila žuželke. Zahotelo se ji je, da bi bila hitra kot iskri konj. In se je dala podkovati. Prav zabavno je brati, poslušati in gledati zagovornike treh kohezijskih regij. Zabavno je to, kako so odgovorni iz vrst današnjih zagovornikov treh regij ustvarili eno samo. Pustimo zabavo; upravljanje države je preveč resna in odgovorna zadeva. Podkovana žaba iniiki i ko: Že kar izključujoči znač aj zagovornikov treh kohezij: obrambne okope zagovo regij se je očitno naslonil izhodišča, ki otežujejo (pre racionalno iskanje najbolj: Povrh vsega imata obe str; dobre argumente, ki pa si različnih ravneh. Tri kohea je odražajo realnost sloven;;] torskega razvoja, ki je v bi: len: na eni strani je (razmeri vito osrednjeslovensko obi drugi pa družbenogospod; tajajoči del Slovenije. Za dveh regij pa ima očitno läge v odnosu do normativ vi argumenti imajo torej n venski pomen, drugi dr: V življenju si je treba po: soke, najvišje cilje, a na jeti realnost njihovega Navidezna iluzija se v dol: podpisano dr. Alenko S še vprašanje, zakaj so se čili napisati šele zdaj in i odgovorila: "Po izjavi g. Ruparja smo se odločile podpisati gornjo izjavo bila izjava o pregledu mednožja izrečena v drž ru, osrednjem in najvišj ! šele va neodvi-ne družbe, ažni govor enta, je iz IV jasno, da nterese nekako je med nov in sim-ijskih strank, ikisonapri-ihpredsed-:, gospodar-rnosti. pletli tudi ministri, la je moral mjske afe-vodil leta to je zara-paj s štiri-bil osum-aaliurad-azenskega naj bi si rjevLjub-listrovanja iimbni mina inšpek-:no troše-računske-iiih usluž-mandatu ci Demšar, ki mu sicer niso očitali nobene afere, ampak so ga zamenjali ob nastopu Bajukove vlade, ko je obrambni minister spet postal Janez Janša. Kdo ustvarja afere? Na ministrstvu za obrambo očitno obstajajo močni interesni lobiji, ki pa so javnosti skriti in delujejo iz ozadja. Kmalu potem ko je Kari Erjavec napovedal čistko znotraj svojega ministrstva in tistim, ld "hodijo na ministrstvo samo po plačo", zagrozil s prerazporeditvijo ali celo odpovedjo delovnega razmerja, se je znotraj ministrstva pojavil strah pred trdo ministrovo roko. O lobiju je govoril že nekdanji minister Tit Turnšek, ko je dejal, "da na ministrstvo prihajajo močni trgovci z orožjem, ki pri nas vidijo velik trg. Tako pritiskajo na nekatere zaposlene znotraj ministrstva, ti potem pritiskajo na ministra in ta je stalno pod nekim pritiskom. Če se minister potem odloči za dru- gačen nakup, kot si žeHjo posamezniki ali skupine, ki lobirajo, se začnejo na ministrstvu dogajati afere". Na lo-bije opozarja tudi sedanji minister. Verjetno ni mogoče govoriti o oro-žarskih mogotcih, še vedno pa so znotraj ministrstva ljudje, ki ne morejo doumeti, da bodo odslej za svojo plačo dejansko morali nekaj narediti in si jo zaslužiti. Prav tako se nekateri še niso sprijaznili z dejstvom, da resorja ne obvladuje več leva politična opcija (predvsem LDS). Minister Erjavec si je torej že na začetku svojega mandata nakopal kar nekaj "sovražnikov" znotraj ministrstva, ld samo čakajo na to, da ga bodo lahko vjavnosti diskrediti-rali. S tem mu hočejo zmanjšati ugled in ga prisiliti k odstopu. Vendar bodo morale biti obtožbe utemeljene in ne takšne, kot je bila zadnja "pasja bombica", ki je prišla z ministrstva, mediji pa so iz nje naredili bombo. Gregor Drnovšek Po dobrem letu ministrovanja je zaradi izgubljenega vohunskega kombija odneslo Tita Turnška. Nekateri namigujejo, da za napadi na Karla Erjavca stoji krog Ijtidi, zbranih okrog Milana Kučana, ki jih moti, da je DeSUS vstopil v Janševo vlado. Radi smo radio Oživljamo črke, barvamo besede, v melodijo ujamemo življenje Izidor Šček, vodja tehnike Zakonca Komac-Kopač sta si spletla številne vezi in prijateljstva z ljudmi z igralniškega, finančnega, nepremičninskega in elektroenergetskega področja, iz česar sta nedvomno kovala tudi osebni dobiček. Pretekli teden smo podrobneje opisali poklicno pot Janeza Kopača, nekdanjega ministra za okolje, prostor in energijo, in pri tem navedli podatek, da si sedem mesecev po prenehanju mandata ministra še vedno ni našel službe, ampak izrablja zakonsko pravico do f I 2. del i Za prejemanja plače še 12 mesecev po prenehanju ministrske funkcije. Tako iz državnega proračuna vsak mesec prejme nekaj več kot 1,300.000 tolarjev brutoplače. Ob tem je za nekatere časnike potožil, da je v zadnjih mesecih poslal prošnjo za zaposlitev v več velikih gospodarskih družb, vendar so ga povsod zavrnili. Menda naj bi bilo njegovo članstvo v LDS preveliko breme. Vsaj tako si to razlaga Janez Kopač, magister ekonomije. Pravi, da se bo moral očitno zaposliti v eni od manjših družb. Ker so ga nekateri videli, da je obiskal zasebno družbo Ultra iz Zagorja, v kateri je zaposlen tudi Gregor Golobič - Kopač velja na eni strani za Golobičevega, na drugi pa za Kučanovega človeka - so se pojavila ugibanja, ali bo njegov naslednji delodajalec Miloš Urbanija, direktor in solastnik Ultre. Ultro je javnost podrobneje spoznala lani spomladi in takrat, ko so v državnem zboru na izrednem zasedanju o korupciji in klientelizmu poslanci takratnih opozicijskih strank SDS in NSi predstavili podatke o tem, da je Ultra dohodkovno "pripeta" na večino velikih sistemov, ki so v državni lasti. To so Telekom, Mobitel, večina elektropodjetij, Pošta Slovenije, Ljubljanski potniški promet in drugi. Skratka, Ultra je predvsem poli- tično naravnana družba, ki svoje proizvode prodaja podjetjem in ustanovam v državni lasti, cene pa so tudi do trinajstkrat višje od običajnih. Poleg tega so naročila dobivali mimo javnih razpisov ali pa so bili ti pripravljeni tako, da je na njih vedno "zmagala" Ultra. V tej družbi je bil včasih zaposlen tudi Zoran Thaler, nekdanji minister za zunanje zadeve. Zagorjani so že lani pripovedovali, da je Kopač Ultro obiskoval že prej in menda naj bi bil "delal" za njo leta 2000, ko je padla Drnovškova vlada. Kopač je svojo zaposlitev v Ultri leta 2000 sicer zanikal, obstaja pa možnost, da je delal prek katere od družb, katerih soustanovitelj je skupaj z ženo Mirando Ko-mac Kopač, ali pa po pogodbi o delu, česar pa seveda ne moremo preveriti, saj gre za zasebne družbe in t. i. tajne osebne podatke. Poleg tega ni zanemarljivo, da je bil Kopač vsa leta v politiki, Janez Kopač je dobro unovčil svoj politični kapital. njegova delovna doba v gospodarstva! je zanemarljiva. Pred osamosvojitvijo je bil zaposlen v družbi Iskra Delta, znani kot nekdanji "politični" gospodarski družbi, kjer so se zaposlovali večinoma kadri nekdanje zveze komunistov. Nobena skrivnost ni, da se je Kopač zelo dobro počutil le na ministrskem položaju, kjer je imel v rokah velike vzvode moči. Tako je v času, ko je bil štirinajstdnevni finančni minister, podpisal odločitev, s katero je igralnicam omogočil velike dobičke, na koncu zadnjega ministrovanja pa je družbo Geoplin dobesedno podaril Petrolu. Vmes so ga ves čas spremljale le afere, o čemer smo obširneje pisali v prejšnji številki Demokracije. Družbeno premoženje v zasebno V uredništvu smo Kopačevo delovanje raziskovali še naprej in ugotovili, da se za njegovo prihodnost ni bati. Ugotovili smo, da sta bila Miranda in Janez Kopač v preteklih letih dejavna na marsikaterem področju. Če se je Janez ukvarjal s politiko, je Miranda, diplomirana ekonomistka, to udejanjala v praksi. Včasih je bila zaposlena v Avtomontaži, ki je pozneje propadla (njene dolgove davkoplačevalci še vedno odplačujemo kot javni dolg), inšpektorji nekdanje SDK pa so ugotovili, da je bilo veliko nekdanjega družbenega premoženja prelitega v obvodno (by pass) družbo Amma Leasing, katere ustanoviteljica je bila družba Kopač in otroci, d. n. o., v lasti zakoncev Kopač. Ta družba seje nekaj let ukvarjala predvsem s finančnimi posli in večino svojega dohodka in dobička (tega je bilo letno tudi do 150 milijonov tolarjev) dosegala s posojanjem denarja. Razkrilo se je še to, da si je Miranda Kopač denar sposojala tudi pri novogoriškem Hitu in v Dravskih elektrarnah, ga nato posojala naprej po izredno visokih, lahko bi rekli oderuških obrestih in iz tega kovala velik dobiček. Takega "poslovanja" seje naučila v družbah Avtomontaža Leasing in Beta Leasing, kjer je bila zastopnica. Prva je šla v stečaj še pred ustanovitvijo družbe Amma Leasing. Stečajni postopek je dočakala tudi družba Beta Leasing. Dejavnost vseh teh družb je bila ista, iz finančne baze podatkov I-bon pa je razvidno, da je imela družba Beta Leasing še leta 1997 nekaj manj kot 320 milijonov tolarjev celotnega prihodka, zaposlovala pa je le dva človeka. Pri tem je izkazala minimalni dobiček v višini manj kot 300.000 tolarjev. Po tem letu se je poslovanje družbe začelo "ustavljati", danes je v stečaju. Zakaj se je to zgodilo, navadnemu človeku ni jasno. Če pa se nekoliko poglobimo, ugotovimo, da je bila družba ustanovljena z določenim namenom, ki se je pokazal v letu 1997 s 320 milijoni tolarjev prihodkov. Druge razlage ni, če vemo, da so bili ustanovitelji, ki so družbo ustanovili, dokaj "resni". Poleg Branka Drobnaka, ustanovitelja borzno-posredniške hiše Poteza in A-Cos-mosa, d. d., ter še nekaterih je bila ustanoviteljica družba Amma Leasing, ki je v lasti zakoncev Kopač. Prijateljevanje s stečajnim upraviteljem Ni zanemarljivo, da je stečajni upravitelj družbe Beta Leasing Igor Bončina, zaupnik Igorja Omerze (LDS), zdajšnjega ljubljanskega podžupana in predsednika nadzornega sveta družbe Casino Ljubljana. Zanimiva je tudi Bončinova biografija. Licenco za stečajnega upravitelja si je pridobil leta 2000, od takrat pa vodi zanimive stečajne postopke. Po podatkih baze Ipis je ta čas stečajni upravitelj najmanj 14 gospodarskih družb, med njimi tovarne pla-tenin iz Sežane, Gradisa Koper, Aspekta Ljubljana, družbe Factor, zasebnega podjetja za svetovanje in zunanjo trgovino, ki se je ukvarjalo tudi z avtomobilskimi lizinškimi posli. Po naših informacijah so Bončina, Omerza in zakonca Kopač prijatelji. Bončnina je bil tudi stečajni upravitelj družbe Julijana in po informacijah ene izmed oškodovank naj bi si bil zelo prizadeval za prerekarj oškodovancev Sicure (nj naj bi bil med drugim po lijani). Oškodovanci so Bončini očitali, da hoče cure "pripraviti do pravi tegovati živce varčevalce: edini denar zaslužili z pa so nas oropali in naša žava dopusti, da uživajo šega dela tisti, ki ga niso so na lahek način pridobili Dodajmo, da sta Miraj Kopač in Janez Kopač tu vedenca ekonomske stri bilo zanimivo vedeti, njun prijatelj Bončina stečajnih postopkov po plačeval) njune tovrstni Niso jim tuji niti borzni Kopačev prijatelj naj Branko Drobnak. Njegi Poteza deluje na organizi organiziranem trgu vredr piijev. Prav Janez Kopač ko je bil v politiki, zelo p: so bili novodobni bogatiš: premoženja prišli v času ko: Г Miranda Komat; Kopač Avto/noniaia - Leasing dt o. zastopnica Bela-Leasing &.O.O., zastopnica UscanoiHloljl o ruibe B«|a Luting d o.o. so. firankO Drobrv* - ustanovitelj POIEZA Amma-Leaaing d.o.o A - COSMOS [I fl.. dlrekiorNestor Msnhofc/ZIL inženiring, vpleten v številne nepiemlimnsta alere e terjatev cije, dobro zavarovani. Drobnakje ta- ihov denar ko bogat, da je zanj Matjaž Gantar v niknil v Ju- enem izmed pogovorov novinarki na :e leta 2003 vprašanje, koga vidi kot morebitnega upnike Si- domačega partnerja pri privatizaciji danja in na- NKBM, odvrnil, da kot mogoče vla- m, ki smo gatelje (poleg drugih, op. av.) vidi še lom, tatovi Darka Horvata oziroma Aktivo Gro- pravna dr- up in Branka Drobnaka iz Poteze, sadove na- zaslužili ali Preselili so se na i svoj plen", področje urbanizma Komac Tretji soustanovitelj družbe Bedi sodna iz- ta Leasing je bila delniška družba A-ipke, zato bi Cosmos, ki sicer še deluje na Celov-ilikokrat je ški cesti 182 v Ljubljani, vendar pori vodenju časi "ugaša". Družba je v državni las-itjreboval (in ti, včasih je tako kot Avtomontaža storitve, sodila v sklop mariborskega Tama. Medtem ko so v A-Cosmosu še leta posredniki 1994 ustvarili več kot 3 milijarde to- bi bil tudi larjev prihodkov, zaposlenih pa je Dva družba bilo 135 delavcev, sta se poslovanje ,em in ne- in uspešnost družbe po tem letu ne- nostnih pa- nehno slabšala. Največji padec pri- si je v času, hodkov je bil leta 1996, lani pa so 'ijizadeval, da ustvarili vsega 1,2 milijarde tolarjev li, ki so do prihodka, zaposlenih pa je bilo le še t. i. tranzi- 30 ljudi. Mordaje naključje, da seje kopač in otroci d.n.o. poslovanje družbe začelo bistveno slabšati po letu 1995, ko so nastale vse prej navedene družbe, v katerih sta sodelovala zakonca Kopač-Ko-mac. Po naših podatkih je za marsikaj odgovoren nekdanji direktor A-Cosmosa Nestor Mankoč. Po naših informacijah je A-Cosmos so-ustanovil družbo Beta Leasing v času, ko je bil Mankoč direktor. Mankoč, prijatelj Komac-Kopačevih, je danes direktor družbe ZIL Inženiring na Kersnikovi ulici 10 v Ljubljani, na istem naslovu pa pod njegovim vodstvom deluje družba R.E-Z., d. o. o., Ljubljana, ki se ukvarja s približno istimi posli kot ZIL Inženiring, le ustanovitelji so drugi. Na istem naslovu je še družba Dial, katere direktor je prav tako Mankoč. Poleg tega je Mankoč direktor družbe PUN Nepremičnine, ki deluje na Kersnikovi 10 A v Ljubljani. Skratka, Mankoč je direktor najmanj v štirih družbah, ki se ukvarjajo s projektiranjem in nepremičninami. To pa kaže na morebitne povezave s Stanovanjskim skladom RS, kjer je bil Kopač zadnja leta predsednik nadzornega odbora, direktor Jože Novak pa je bil njegova izbira. EkoleUI a hlad RS, javni sklad, «an NS ELES d.d., tiso NS Kopač In ottcci, ustanovitelj druibe AMMA-Uasing d.o.o. 1 jT/MO |)1H lili smt JgjT Igor BonCina. uilopnlk - sieisj - osebni zaupnik Igoija Omerze . predsednik NS Casino LJubljana Shema prikazuje odnose med podjetji, ki so v navezi z Janezom Kopačem. V 20 letih delovanja si je tako Kopač ustvaril krog prijateljev iz igralništva, finančnega posredništva, trgovanja z vrednostnimi papirji, projektiranja in inženirstva na stanovanjskem področju, da o elektrogospodarstvu, kamor gaje zaneslo po letu 2000, niti ne govorimo. Kopač je namreč še vedno član nadzornega sveta Elesa. Pred tem je bil član nadzornega sveta Ekološkega sklada RS, ki ostaja še nerazkrita zgodba, v njem pa se obrača precej denarja Povezave so torej obsežne. Vida Kocjan Pri ustanavljanju družbe Beta Leasing je sodelovala tudi družba A-Cosmos, ki počasi tone v izgube. V stavbi na Celovški cesti 180 so ustanovili družbo Beta Leasing in jo kmalu spravili v steiaj; vodil ga je Igor Bončina, prijatelj zakoncev Komac-Kopač. Zakoncema Komac-Kopač je veliko pomagalo tudi prijateljevanje z Igorjem Omerzo ali obratno. Kdo ve? Za konec T. i. zasavskemu zakonu, iz katerega so denar davkoplačevalcev doslej črpali le izbrani, pa tudi podeljevali so ga izbranci iz vrst LDS in SD, se čas izteka. Denar za Zasavje je nedvomno potreben, vendar Regionalni center za razvoj Zagorje ali pa njegovo vodstvo le nista prava za to, da bi ga delila. Doslej je bilo namreč preveč nepravilnosti, da bi jima to lahko zaupali še naprej. Г—I j M J. rj Pretekli teden so se v javnosti pojavile informacije o tem, da bi morala vlada podaljšati veljavnost t. i. zasavskega zakona, po katerem se je iz državnega proračuna na račune nekaterih podjetij in ustanov v Zasavju v preteklih letih nateklo več milijard tolarjev. Tako je državna Slovenska tiskovna agencija (STA) v soboto objavila daljši prispevek z naslovom Pozitivni učinki zasavskega zakona osnova za njegovo podaljšanje. V prispevku je STA objavila predvsem tisto, kar je novinarju STA povedal Tomo Garantini, direktor Regionalnega centra za razvoj Zagorje. Dejal je, da so učinki izvajanja zakona razmeroma ugodni, od začetka izvajanja zakona v letu 2001 pa do konca lanskega leta naj bi jim bilo s pomočjo tega zakona s prezaposlovanjem ru-daijev v regiji uspelo ustvariti okrog 400 novih delovnih mest, letos pa naj bi jih zagotovili še 100. Garantini je še dodal, da "uradnih političnih pobud na temo podaljševanja aktivnosti v okviru zasavskega zakona doslej še ni bilo, čeprav naj bi podaljšanje zapiran ja rudnikov predstavl jalo dobro osnovo za podaljšanje tudi tega dela zakona". Dejal je še, da je "sicer učinke zakona, ki ga izvajajo predzadnje leto, težko že danes ocenjeva- ti, saj naj bi bile njegove pozitivne posledice vidne šele čez leta". S podatki o uspešnosti skušajo državi dokazati, da je smiselno projekt (to je podaljšanje veljavnosti zakona) nadaljevati. To menda nameravajo storiti po počitnicah, ko bodo dosedanje "uspehe" predstavili tudi vladi. Po Garantinijevih besedah so s pomočjo tega zakona in prek zasavske garancijske sheme razvili tudi primerne finančne vzpodbude znotraj Zasavja, ki so primerljive z evropskimi. Denar bogatašem, ne pa za razvoj S strani večine podjetnikov iz te- ga dela Slovenije pa je o porabi denarja po t. i. zasavskem zakonu in o načinu delovanja centra, ki ga vodi Garantini, slišati povsem drugačne informacije. O centru smo pisali že lani ob spremljanju dela zagorskega podjetja Ultra in nekaterih drugih zasavskih podjetij in ugotavljali, da center sicer deli denar, vendar le izbranim podjetjem, novih delovnih mest pa je v Zagorju doslej ustvaril bore malo. Predvsem pa denarja niso dobili tisti, ki bi bili do njega upravičeni. Po pripovedovanju nekaterih zasavskih podjetnikov niso imeli prav nobene možnosti za to. Denar, tega Poslovanje na pol zasebne družbe Renionalni center za razvoj Zaoorie Leto Celotni prihodek Čisti dobiček Št. zaposlenih 1997 34,6 16,5 0 1998 41,4 0 0 1999 144,0 1,5 22 2000 150,9 2,6 17 2001 193,5 19,4 17 2002 305,3 33,9 17 2003 302,5 29,8 19 (v milijonih tolarjev) Ustanovitev družbe: januar 1997 Ustanovitelji: Eti, d. d., Mehanika Trbovlje, d. d.. Območne obrtne zbornice Litija, Trbovlje, Zagorje, Občine Hrastnik, Litija, Zagorje, Republika Slovenija, RTH, d. o. o., Trbovlje, Spekter, d. o. o., Studio Modema, Svea, d. d., TET, d. o. o., Tomo Garantini, Ultra Zagorje, Zavarovalnica Triglav, d. d„ Območna enota Trbovlje Direktor: Tomo Garantini je bilo v letih od 2001 do 2004 več kot 3 milijarde tolarjev, je bil namenjen le izbrancem. Med prejemniki denarja po t. i. zasavskem zakonu sta bila na primer Ultra in Studio Modema. Prva ie v solasti Miloša Urba-nije, druga pa v lasti Sandija Češka, Kučanovega spremljevalca v Forumu 21. Prav za Moderno je značilno, da ima v Zagorju Ie sedež, poslovne prostore pa naj bi bile v celoti preselili na Koprsko. A pojdimo po vrsti. Kaj sploh je zasavski zakon? Zasavski zakon oziroma program ukrepov za razvo jno prestrukturiranje regije je začel veljati leta 2001, denar pa se je iz državnega proračuna v Zasavje prelival predvsem prek Regionalnega centra za razvoj Zagorje, ki ga vodi Garantini. Najprej je šlo za dveletni zakon, za katerega je takratna vlada najprej predvidela milijardo tolarjev, v začetku leta 2003 pa je bila ta proračunska postavka znižana na 850 milijonov tolarjev. Hkrati s spremembo in dopolnitvijo zasavskega zakona se je programsko obdobje podaljšalo za dve leti, tako da kljub zniževanju letnih zneskov sofinanciranja razvojnega prestrukturiranja regije skupna vsota ostaja enaka; to je 4,9 mili- jarde tolarjev, denar pa se bo razdeljeval do porabe - predvidoma do leta 2006. Po podatkih s spletne strani t. i. Garantinijevega centra je bilo do konca lanskega leta porabljenih dobre 3 milijarde tolarjev. Zanimivo je, kdo vse vodi omenjeni center. Ta ima poleg direktorja še programski odbor, ki kot krovni organ vsebinsko usmerja pripravo in izvajanje regionalnega razvojnega programa. Sestavlja ga 31 predstavnikov ministrstev, vključenih občin, zasavskih podjetij in zainteresiranih ustanov. Predsednik odbora je mag. Stojan Binder, člani pa so: Jelka Arh, Staša Baloh Plahutnik, Bogdan Barovič, Aleš Berger, Ljubo Cvar, Zdenko Fritz, Tomo Garantini, Tomaž Gradišek, Miran Jerič, Mirko Kaplja, Sonja Klopčič, Alojz Koncilija, Rudi Kozlevčar, Franci Kremžar, Franc Lesjak, Franci Lipo-glavšek, Oto Muzga, dr. Andro Oc-virk, Samo Pajer, Rado Perger, Jože Renko, Borut Slanšek, Jože Smrkolj, Helena Šolar, mag. Mojca Steblaj, mag. Miroslav Strajhar, Matjaž Sva-gan, Tea Urbanija, Lijana Vidic Ris-tič in Janez Vidmar. Nekateri so v svetu zato, ker zastopajo ustanovitelje centra, med njimi pa so tudi takšni, ki nastopajo v dvojnih vlogah. Na eni strani odmerjajo denar, na drugi se pojavljajo kot prejemniki pomoči, seveda posredno, saj so direktorji, ustanovitelji ali solastniki družb, ki prejemajo denar iz centra. RCR delno v zasebni lasti Regionalni center za razvoj (RCR) je registriran kot družba z omejeno odgovornostjo, njegova dejavnost pa je podjetniško in poslovno svetovanje (skrajšano). Med ustanovitelji družbe so vse zasavske občine, območne obrtne zbornice, Republika Slovenija, nekaj večjih delniških družb v Zasavju, Zavarovalnica Triglav, Studio Moderna (vodi ga Sandi Češko) in Ultra. Po podatkih za leto 2003 ima RCR 19 zaposlenih z letnim prihodkom 302 milijona tolarjev in 29,9 milijona tolarjev dobička. RCR je med prejemniki državnih nepovratnih sredstev. Samo v analizi javnih razpisov za razvoj podjetniškega sektorja in Državni denar so prejela tudi podjetja v zasebni lasti, ki jih vodijo eldeesovi ljudje (Ultra, RCR Zagorje, MTO in druge). konkurenčnosti ministrstva za gospodarstvo za leto 2003 (oktobra 2003 jo je pripravil Vesko Andmč, višji svetovalec) smo zasledili, da je RCR iz tega vira lani prejel 3,699.086 tolarjev državne pomoči. Spomnimo, da analize niso objavljene za vse razpise ministrstva, kar pomeni, da smo znesek skoraj 4 milijonov tolarjev za RCR našli naključno. RCR ima izdelano svojo spletno stran, s katere lahko razberemo, da objavlja vse razpise za tehnične in finančne podjetniške spodbude, sodeluje pa tudi pri različnih projektih, kot so razvoj podeželja, turizma, okolje in prostor ter podobno. Se največ informacij smo našli v reviji Razvoj. Revijo v 3.000 izvodih i ^daja RCR in je brezplačna. Vendar pa RCR ni edina tovrstna družba v t< :m delu dr- žave. Julija 2001 je bil v Hrastniku ustanovljen Regionalni tehnološki center Zasavje. Lastniki družbe, ki je leta 2002 imela 2 zaposlena, ustvarila pa sta 55,7 milijona tolarjev celotnega prihodka in minimalno izgubo, so podobni kot v primeru RCR, ki je tudi solastnik hrastniške družbe. Solastnik družbe je tudi Oria Computers iz Zagorja. Tudi ta družba je v razpisu za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti ministrstva za gospodarstvo lani prejela 11,2 milijona tolarjev državne pomoči (vir: Analiza javnih razpisov za leto 2003, spletna stran ministrstva za gospodarstvo, avtor Vesko Andrič). Kršitve in pomanjkljivosti pri izvajanju zakonov Na eni strani imamo t. i. zasavski zakon, po katerem se bo na to področje prelilo 4,9 milijarde tolar- jev, hkrati pa je bilo za zapiranje Rudnika Zagorje predvidenih slabih 15 milijard tolarjev denarne pomoči; k temu je treba prišteti še 35 milijard tolarjev za zapiranje Rudnikov Trbovlje in Hrastnik. Po podatkih poročila Računskega sodišča RS o revidiranju Rudnika Zagorje je razvidno, da je rudnik samo do konca leta 2000 prejel 11,2 milijarde tolarjev, denar pa še vedno priteka. V tem znesku je bil del denarja namenjen za prezaposlovanje nekdanjih zaposlenih v aidni-ku. Za to bi moral poskrbeti Regionalni center za razvoj Zagorje, vendar so revizorji lani ugotovili, da je bil delež izpolnitve programa prezaposlovanja "komaj 52-odstoten". Tudi sicer ugotavljajo, da je prezaposlovanje nekdanjih zaposlenih v rudniku izredno problematično. Za konec Iz vseh navedenih podatkov je razvidno, da je v Zasavje v zadnjem desedetju priteklo veliko denarja, pravih učinkov pa ni videti. Celo Garantini priznava, da "se učinkov ne da izmeriti na kratek rok in da bodo vidni čez leta". Po drugi strani pa je Zasavje (podobno kot marsikatera druga regija) nedvomno potrebno pomoči, zato bi zdajšnja vlada morala razmisliti predvsem o tem, ali se ta pomoč deli prek prave ustanove. RCR je doslej s svojim vodstvom dokazal, da nikakor ni bil pravi naslov za to. Vida Kocjan \ Petroiova uprava naj bi nameravala skoraj petkrat prepla-čati zastarela skladišča na Hrvaškem. Kupnino bi zavarovali s kršem. Petroiova uprava načrtuje nakup rezervoarjev za skladiščenje naftnih derivatov v sosednji Hrvaški. Na prvi pogled se zdi to logična poteza, saj Petrol že več let (ne preveč uspešno) posluje tudi v naši južni sosedi. Pogoji nakupa in nekatere druge okoliščine načrtovanega posla pa se z vidika dobrega gospodarja zdijo vse prej kot logični. Nespametni Nepremičnine, ki jih želi kupiti Petroiova uprava, so v industrijski coni Žitnjak v Zagrebu. nakup Nepremičnine, ki jih želi kupiti Pe- Kasneje se je vodstvo Petrola do-trolova uprava, so v industrijski coni govorilo za nakup zemljišča večje po-Žitnjak v Zagrebu. Njihov lastnik je vršine (236.000 kvadratnih metrov), petrokemijsko podjetje DIOKI, kije eden največjih hrvaških izvoznikov. Ob tem povejmo, da je nekdaj enovito podjetje razdeljeno na dve družbi, saj poleg Diokija iz Zagreba v Omišlju na otoku Krku posluje še sestrska družba DINA, procesna industrija. Podjetji večinsko obvladuje firma zelo podobnega imena (Di- kar ob ceni zemljišča iz prvega cenil-nega poročila pomeni, da bi morala biti poštena tržna vrednost nepremičnin 3,323.000 evrov. Toda tokrat je dogovorjena cena kar 15 milijonov evrov oziroma skoraj petkrat višja. Za tako veliko razliko v ceni ni videti nobene razumne utemeljitve. Argument, da Petrol nujno potrebu- oki holding) s sedežem v švicarskem je skladišča na Hrvaškem, sicer drži, kantonu Zug. Upoštevaje, da je Zug vendar pa ne za vsako ceno. Razlika t. i. off shore območje (za katera je je zares prevelika, da bi jo lahko poleg zelo nizkih davkov značilna tu- upravičila potreba po skladiščih. di anonimnost dejanskih lastnikov podjetij in slaba preglednost finančnih transakcij), je praktično nemogoče določiti pravega lastnika Diokija in njegove poslovne navade. Nelogični načrti Petrolove uprave Petrol seje z Diokijem prvotno pogovarjal za nakup 101.000 kvadratnih metrov zemljišča s pripadajočimi rezervoarji in instalacijami. Cena za te nepremičnine je bila takrat 2,245.000 evrov (od tega: 810.000 evrov za zemljišče, 700.000 evrov za upravno stavbo in 735.000 evrov za rezervoarje, instalacije in drugo opremo). To pomeni 8 evrov na kvadratni meter. Naj omenimo še, da se vrednost zemljišča brez gradbenega dovoljenja na območju industrijske cone Žitnjak giblje od 7 do 10 evrov na kvadratni meter. Vrednost zemljišča z gradbenim dovoljenjem, namenjenega za graditev poslovnih objektov, na tem območju pa znaša 30, največ 40 evrov na kvadratni meter. Če zaokrožimo in povzamemo bistvo, je cena, ki jo plačuje Petrol (ob upoštevanju vrednosti iz cenilnega poročila za tehnološke instalacije 735.000 evrov in upravno stavbo 700.000 evrov), veliko večja in znaša kar 57,5 evra na kvadratni meter. Velikanska razlika v zneskih je torej več kot očitna. Ničvredna in zastarela skladišča Povedati moramo tudi, da po izjavah cenilcev, ki so ocenjevali tehnološki del skladišča (v katerega spadajo rezervoarji, cevovodi, črpalke, preta-kališča, polnilnice), naj bi bila tržna vrednost tega dela enaka ničli. To argumentirajo z dejstvom, da so rezervoarji in instalacije stari že 40 let in zato povsem dotrajani ter tehnološko, ekološko kot varnostno neuporabni in zreli za odstranitev. Petrol ■jJS^^PP^ jtđ Skladišča so prevelika za Petrolov obseg poslovanja na Hrvaškem. bo torej poleg kupnine moral verjetno precej denarja nameniti še za odstranitev starih rezervoarjev in graditev novih skladiščnih zmogljivosti. Drugi očitek je, da skladišče, četudi ga Petrol kupi, ni primerno za skladiščenje naftnih derivatov. Skladišče je bilo namreč projektirano in zgrajeno kot vstopno skladišče kemikalij, potrebnih za proizvodni proces v tovarni, in ne za bencin ali nafto. Pomemben je tudi očitek, da imajo rezervoarji vsak zase majhno prostornino, kar posledično pomeni večje stroške za manipulacijo z gorivi oziroma pretakanje med rezervoarji. Skupno gledano pa so zmogljivosti skladišč tudi veliko Zakaj se Petroiova uprava loteva tega spornega posla? večje od Petrolovih dejanskih potreb na Hrvaškem. Petrol ima namreč v tej državi le osemnajst bencinskih servisov, kupuje pa zmogljivosti, ki bi zadostovale za do 200 servisov. Zakaj bi torej Petrol naložil sredstva v zmogljivosti, ki bodo verjetno v veliki meri neizkoriščene? Oel infrastrukture bo uporabljala konkurenca To pa še ni vse. V skupni površini 236.000 kvadratnih metrov je tudi približno 76.000 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem je železniška infrastruktura (tiri, pretakališča, tehtnica, ranžirna postaja ...), ki je v svojem obsegu za potrebe Petrola preobsežna in zato nepotrebna. Postavlja se vprašanje, zakaj Petrol kupuje toliko zemljišča, če mu bo to le v breme. Petrol bi se lahko za uporabo te infrastrukture dogovoril drugače, na primer za najem, služnost ali celo za brezplačno uporabo. Na tem zemljišču ima svoja osnovna sredstva - železniške tire - tudi INA, s katero je bil Dioki v sodnem sporu, vendar so spor pred nedavnim rešili tako, da INA ostaja lastnica železniških tirov na skorajšnjem Petrolovem zemljišču. Pri tem ne smemo prezreti, da je INA na domačem trgu Pe-trolu zelo velik in brezobziren tekmec. Za primer povejmo, da so na Ininih črpalkah, ld poslujejo v bližini Petrolovih bencinskih servisov, cene nižje kot na preostalih Ininih črpalkah, samo da bi čim bolj zatrle prodajo Petrola. Petrol želi vseeno kupiti zemljišče, s katerim bo pravzaprav upravljal njegov tekmec, sam pa bo vse to kljub investiranemu denarju lahko opazoval zvezanih rok. Pogodba tik pred podpisom Kljub vsem velikim in tehtnim dvomom je ta sporni posel tik pred sklenitvijo. Predpogodbo o nakupu zemljišča je Petrol trgovina, d. o. o., podpisal 21. junija. V imenu Petrola jo je podpisal Igor Meh, predsednik uprave Petrola trgovine, d. o. o., Zagreb. Petrol se je strinjal, da kot poroštvo za vplačano kupnino (v predpogodbi kot predujem v višini 15 milijonov evrov) vpiše hipoteko na zemljišču Dine, procesne industrije v Omišlju na Krku. Gre za zemljišče s skupno površino nekaj manj kot Vloqa nadzornega sveta K sreči nadzorni svet Petrola ni zadovoljen s pojasnili uprave o spornem načrtovanem nakupu skladišč in zemljišča v industrijski coni Žitnj;ik na Hrvaškem. Predsednik nadzornega sveta Petrola Jože Zagožen je poudaril, da se jim sama zamisel za nakup sicer ni zdela sporna, sporna pa so se jim zdela vprašanja glede cenitve in nekaterih pogojev nakupa. Zato je nadzorni svet vztrajal, da plačila ne bo, dokler se vsa vprašanja ne razčistijo in dobijo odgovore. O spornem n: ikupu zemljišča bo nadzorni svet govoril na naslednji seji, pri tem pa pričakuje še nekaj odgovorov uprave. Razplet še ni znan, saj prihaja do neenotnosti tudi znotraj nadzornega sveta. Iz različnih razlogov (preteklih ali prihodnjih poslov s Petrolom, želje po dokazovanju neodvisnosti, osebnih razprtij med člani nadzornega sveta...) namreč z upravo paktirajo celo nekateri nadzorniki, ki jih je imenovala vlada. Predsednik nadzornega sveta Petrola dr. Jože Zagožen 130 hektarjev krša, na katerem so v preteklosti hoteli postaviti petroke-mijsko industrijo (gre za industrijsko zemljišče in ne za zemljišče, primerno za stanovanjsko ali turistično graditev). Petrol se bo vpisal na hipo-teko na drugo mesto, saj je na prvem vpisana banka HYPO. Petrol mora v osmih dneh od vpisa ijipoteke na Diokijev račun nakazati 15 milijonov evrov. V ta namen je pri notarju deponirana izjava banke HYPO, da bo po nakazilu celotne kupnine zbrisala plombo na nepremičnini, na katero Petrol trgovina vpisuje hipoteko. Ta čas naj bi bil Petrol trgovina na prvem mestu kot hipotekami upnik. Ob vsem naštetem je sporno tudi to, da za omenjeno zemljišče ni bilo narejene cenitve. Izračun nam pove, da ob predpostavki, da je cena zemljišča 8 evrov na kvadratni meter (kot v Zagrebu, vendar je cena zemljišča na tem območju občutno nižja), znaša hipotekama vrednost 10,400.000 evrov. Petrol bi torej kupnino v višini 15 milijonov evrov zavaroval s hipoteko v višini 10,4 milijona evrov. Praksa dobrega gospodarja je, da se pri vpisu hipotekami upnik vpiše na last- nino z najmanj 150-odstotno vrednostjo sklenjenega posla, Petrol pa namerava za zavarovanje vzeti hipoteko na nepremičnine, ki imajo najverjetneje vrednost v višini le okoli 70 odstotkov sklenjenega posla. Petrol naj bi celotno kupnino nakazal v osmih dneh od vpisa v zemljiško knjigo kot hipotekami upnik. Če bo Petrol Diokiju nakazal kupnino pred tem datumom in se kasneje odločil, da zaradi prej naštetih razvez-nih določb odstopa od posla, bo Petrol ostal brez 15 milijonov evrov, vendar z vknjižbo kot hipotekami upnik na Krku. Kaj bo vtem primeru Petrol počel z zemljiščem, ki je verjetno vredno manj od vplačanega zneska? Če upoštevamo vse navedeno, se postavlja veliko vprašanje, zakaj se vsem dvomom navkljub Petrolovi upravi tako mudi s poslom, ki je videti močno sporen, če ne celo škodljiv za podjetje. Logične razlage ni mogoče prav lahko najti. Ali je morda odgovor v dejstvu, da bi kupnina v primeru sklenitve posla šla v Švico, tam pa bi se zavoljo t. i. off shore sistema poslovanja za njo izgubila vsaka sled? Se v 15 milijonih evrov nemara skriva tudi večmilijon-ska odpravnina v evrih za osebo, ki je po menjavi vlade postala nezaželena v Petrolu? Denis Vengust Petrol kupuje tudi nepotrebno železniško infrastrukturo. Pravi lastniki Diokija so skriti za švicarskim podjetjem. Skladišča, ki jih kupuje Petrol na Hrvaškem, so zastarela in neprimerna za skladiščenje naftnih derivatov. S pripravo sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vladna koalicija uresničuje obljube, zapisane v koalicijski pogodbi, da bo še v letošnjem letu zakon popravila tako, da se bodo pokojnine usklajevale z rastjo plač. Upokojenci so lahko zadovoljni, kajti če bi obveljal zdajšnji (eldeesov) način usklajevanja, bi čez nekaj let namesto pokojnine prejemali le še "socialno podporo". Veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil sprejet leta 1999, sprejele pa so ga stranke, ki so tedaj sestavljale vladno koalicijo, to je LDS, SD, SLS in De-SUS. Zakon, ki je bil hkrati podlaga za izpeljavo reforme pokojninskega sistema, je bil med upokojensko generacijo in njenimi organizacijami sprejet pozitivno, saj je bilo v njem zapisano tudi določilo, da se rast pokojnin usklajuje z rastjo plač, vendar zadovoljstvo ni trajalo dolgo. Že dva meseca po volitvah leta 2000 je takratna vladna koalicija, v kateri so bile znova LDS, SD, SLS in DeSUS, kljub nasprotovanju upokojencev in Ekonomsko socialnega sveta zakon spremenila tako, da se rast pokojnin ni več usklajevala z rastjo plač, kar je v praksi pomenilo, da so pokojnine začele počasi zaostajati za rastjo plač. Slednje je očitno zmotilo novo vlado, zato je pred dvema mesecema napovedala, da namerava sedanji način usklajevanja pokojnin spremeniti. Kot je takrat dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, naj bi s tem koalicija uresničila svoje obljube, dane v koalicijski pogodbi, hkrati pa bi s takšnimi spremembami ustavila slabšanje gmotnega položaja upokojencev. "Njihove pokojnine v zadnjih letih v primerjavi s plačami čedalje bolj padajo, zato je tre- 'LDS ba nujno nekaj spremeniti. Če bo v veljavi ostal zdajšnji način usklajevanja, bodo upokojenci čez 20 let dobili le še tretjino današnjih pokojnin, kar pa ne more biti sprejemljivo," je dejal Drobnič. Čeprav je bila takšna napoved koalicije deležna očitkov opozicije, češ da gre za de-magogoško potezo vlade, ki bi lahko dolgoročno povzročila kolaps v pokojninski blagajni, se vladna koalicija ni spustila zmesti in je predlog sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju poslala v državni zbor. Slednji naj bi spremembe obravnaval še na julijski seji, ki se je začela v ponedeljek. Ker so spremembe zakona koalicij- sko usklajene, lahko pričakujemo, da bodo na koncu tudi sprejete. In kaj prinašajo predvidene spremembe zakona? Če bodo sprejete vse spremembe zakona, se pri pokojninah obeta več novosti. Tako predlog predvideva, da se bodo pokojnine usklajevale glede na rast povprečnih mesečnih plač pri pravnih osebah, in sicer dvakrat letno. Prva uskladitev se bo izvedla februarja, kar bo pomenilo, da bodo upokojenci poleg usklajene pokojnine za februar dobili še poračun uskladitve za januar. Druga uskladitev se bo izvedla novembra, po njej pa bodo upokojenci poleg usklaje- Kv Ji лк Kot je na tiskovni konferenci pretekli teden dejala po- Opozicijska LDS, ki spremembam zakona naspro-slanka SDS Alenka Jeraj, vlada s spremembami pokojnin- tuje, je očitno pozabila na obljube, ki jih je dajala skega zakona samo popravlja napake prejšnje vlade. upokojencem še pred zadnjimi volitvami. Upokojenci so lahko veseli, da se je oblast v Sloveniji zamenjala. Če bi vlado še naprej vodila LDS, bi bil čez nekaj let njihov gmotni položaj verjetno precej ogrožen. Vladna koalicija s spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju izpolnjuje obljube, da se bo rast pokojnin usklajevala z rastjo plač. ne pokojnine za november dobili še poračun uskladitve za preostalih deset mesecev. Ta poračun bi bil po dosedanjem predlogu upokojencem izplačan v času, ko zaposleni prejemajo božičnice in druge dodatke ob koncu leta, v času torej, ko bi jim zaradi bližajočih se praznikov prišel najbolj prav. Predlog sprememb zakona predvideva, da bi se ob prvem usklajevanju, to je februarja, pokojnine povišale oziroma znižale za največ toliko odstotkov, za kolikor se je mesečno povprečje plač, izplačanih za preteklo koledarsko leto, povečalo ali zmanjšalo v primerjavi z mesečnim povprečjem plač, izplačanih v predpreteklem letu, pri drugem usklajevanju pa bi rast oziroma znižanje pokojnin znašala toliko odstotkov, za kolikor se je mesečno povprečje plač, izplačanih pri pravnih osebah za obdobje januar-september tekočega leta, povečalo ali zmanjšalo v primerjavi z mesečnim povprečjem plač, izplačanih pri pravnih osebah za isto obdobje prejšnjega leta. Ali če vse skupaj prikažemo s konkretnimi številkami: upokojenec, ki zdaj prejema ■ШН|||||Д.Ш|||||||||||||— Povprečna starostna pokojnina je vletu 2000 znašala 91.806 tolarjev, kar je bilo 76,1 odstotka povprečne plače. Do leta 2004 se je povprečna starostna pokojnina povečala le za 29,5 odstotka, povprečna plača pa se je v istem obdobju povečala za 39,6 odstotka. Razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo je tako namesto 76,1 odstotka iz leta 2000 vletu 2004 znašalo samo še 70,6 odstotka. Če zakona ne bi spremenili in bi se takšen trend nadaljeval, bi čez dvajset let povprečna pokojnina znašala le še okoli 30 odstotkov povprečne plače. 86.000 tolarjev pokojnine, nje leto dobil dobrih 4j več, upokojenec s 115.' kojnine pa bi dobil 5.500 biprihod-,(|>00 tolarjev tolarji po-tolarjevveč. 000 pr Letni dodatek - temelju Poleg spremenjene usklajevanja pokojnin z predlog sprememb zako: ninskem in invalidskem prinaša tudi novosti pri dodatku. Tako zakon let: uvaja kot eno izmed temi vic upokojencev, izplače v dveh višinah; višjega bi ki prejemajo enako ali nino od najnižje pokojr no pokojninsko dobo, ti, katerih pokojnina je v nižje pokojnine za poln dobo. Po dosedanjem letni dodatek mogoče ti vati, vendar le do takrat segel 75 odstotkov regr dopust, k ga v posamezne mejo zaposleni v javnem Po izračunih ministri;; bodo spremembe zakona finančne posledice. Tako besedah finančnega mini; Bajuka pred parlamentarni za nadzor nad proračune mi financami v pokojnins letošnjem letu zagotoviti milijarde tolarjev, prihodnji milijarde, leta 200717,4 rr 2008 25,5 milijarde, vletu milijard tolaijev. Čeprav bi spremembe za pokojnins pomenile kar precejšen iz< drugi strani res, da je via ročju pokojnin morala spremeniti. Pokojnine zadnjih letih glede na upadle, in če bi se ta trene bi upokojenci čez nekaj pokojnin prejemali le i podporo". To pa ne bi bil a pravica ga načina rastjo plač na o pokoj-žavarovanju t. i. letnem ni dodatek eljnih pra-val pa bi se prejeli tisti, ižjo pokoj-ine za polžjega pa tis-išja od naj-o delovno edlogu bo udi poviše-ko bo do-sa za letni m letu prej-sektorju. itva za delo imele tudi bo treba po ;tra Andreja o komisijo m in javni-ki blagajni v dodatne 5,4 je leto 14,3 riilijarde, leta 2009 pa 28 odo takšne co blagajno ;datek,jepo da na pod-nujno nekaj so namreč v F1 ace precej nadaljeval, et namesto "socialno o pravično, leš Kocjan Uruqo mnenje Pretekli teden sta Slovenijo obiskala ustanovitelj in predsednik svetovne mreže Second Opinion International Eldad Ha-levy in strokovni direktor zdravnikov te mreže dr. Zvi Zahavi. Skupaj z dr. Silvio Samarin Lov-rič, predstavnico Drugega mnenja Slovenija, in Robertom Srako, predstavnikom Vzajemne, so predstavili možnost, kako lahko tudi slovenski bolniki v primeru bolezni ali diagnoze za drugo mnenje povprašajo znane tuje strokovnjake. Namen drugega mnenja je, da bolnik sam ali skupaj s svojim zdravnikom za svojo bolezen ali poškodbo poišče dodatno medicinsko mnenje neodvisnega domačega ali tujega strokovnjaka, ki mu pripravi svoje mnenje glede diagnoze, načina zdravljenja, morebitnega operativnega posega, interpretacije radioloških slik in podobno. Bolniki potrebujejo drugo mnenje, da odpravijo dvome o tem, ali je določena diagnoza popolnoma pravilna in ali je načrtovano zdravljenje res najboljše. Za drugo mnenje lahko zaprosijo vsi, mladi in starejši, ki so v dilemi ali stiski in iščejo najboljše možnosti zdravljenja svoje specifične bolezni. Drugo mnenje lahko pridobijo na katerem koli medicinskem področju od vseh kirurških, internističnih vej do radiologije, patologije, dermatologije, psihiatrije, pediatrije, onkologije pa tudi stomatologije. Na vseh teh področjih imajo bolniki, če so v dilemi glede bolezni in zdravljenja, možnost, da za drugo mnenje povprašajo znane strokovnjake iz tujine, ki lahko priporočijo povsem druga zdravila ali način zdravljenja, lahko pa z drugim mnenjem samo potrdijo prvotno postavljeno diagnozo. Eldad Halevy je na tiskovni konferenci dejal, da je Second Opinion International (SOI) mednarodna mreža, ki vključuje izpostave za pridobitev drugega mnenja v številnih dreavah. v Sloveniji je to Drugo mnenje Slovenija. SOI vse svetovne izpostave povezuje z uglednimi tujimi bolnišnicami, kar omogoča več- jo dostopnost do medicinskega znanja in izkušenj zdravnikov specialistov na področju zdravljenja in raziskovanja bolezni. Povezani so z nekaterimi najboljšimi bolnišnicami na svetu, kot sta na primer bolnišnici v Clevelandu in Filadelfiji. Dr. Zvi Zahavi pa je dodal, da po njihovih izkušnjah ljudje za drugo mnenje ne zaprosijo več le v primeru hujših bolezni, ampak tudi pri manjših težavah, kot so težave s kožo in podobno. Medtem ko je pridobivanje drugega mnenja v tujini že zelo uveljavljeno, se v Sloveniji bolniki s to možnostjo seznanjajo v zadnjih letih, čeprav je projekt Drugo mnenje v Sloveniji navzoč že od leta 1998. Zdravnica Silvia Samarin Lovrič je dejala, da slovenski bolnik navadno poiščejo drugo mnenje le v primeru resnejših bolezni, največkrat zaradi rakavih obolenj, pri boleznih srca in ožilja, nevroloških motnjah in podobno. Preprostejši in cenejši dostop do pridobitve drugega mnenja je z letošnjim letom omogočUa Vzajemna, kje vse svoje zavarovance brezplačno včlanila v sistem drugo mnenje. To pomeni, da zavarovancem Vzajemne za članstvo v tem sistemu ni treba plačevati članarine. Kot člani pa lahko drugo mnenje pridobijo po znižam ceni, k praviloma maša med 11 in 40 tisoč tolarjev, le v izjemnih primerih je ta cena višja. Potna cena, k jo morajo plačati nečlani, namreč znaša med 80 in 190 tisoč tolarji, v nekaterih primerih celo več, tudi do 400tisoč tolarjev. Postopek pridobitve drugega mnenja je preprost: ko bolnik (zavarovanec Vzajemne) potrebuje drugo mnenje, se lahko oglasi v poslovalnici Vzajemne ali pokliče na brezplačno telefonsko številko 080 20 60. Vzajemna te podatke posreduje na Drugo mnenje Slovenija, ti pa nato storijo vse potrebno, da stečejo nadaljnji postopki. V. K. Parkirna mesta so v mestnih središčih Slovenske Istre redka dobrina, kar domačini med turistično sezono še posebej občutijo. V Izoli so aprila stanovalci dveh ulic v ožjem središču čez noč ostali brez parkirišč. V začetku aprila je občinska uprava seznanila stanovalce Kopališke in Kumarjeve ulice v neposredni bližini območja izolskega svetilnika z zahtevo po vrnitvi daljinskih upravljavcev, s katerimi so odpirali ram-po in imeli dostop do svojih domov. Odločitev je padla brez poprejšnjih pogovorov s stanovalci in brez dogovora s krajevno skupnostjo. ■ ■ I Sprememba prometnega režima naj bi postala nujna zaradi sprememb, ki jih jes 1. januarjem prineselnovi zakon o varnosti v cestnem prometu (ZVCP). V skladu z njim je vsak stanovalec - uporabnik daljinskega upravljavca, s katerim si je odprl pot na območje onkraj rampe proti Svetilniku, v prekršku, saj za območje velja prepoved prometa za vsa vozila. Leta 1998 je bilo območje Svetilnika določeno kot območje za pešce, v skladu s tem pa so postavili ram-po. Tedaj so stanovalci z občino sklenili pogodbo o najemu daljincev. Obrazložitev preklica pogodbe in spremembe frekvence za upravljanje z rampo, ki je stanovalce po njihovih besedah "zaprl v geto", je, da pogodba ni zagotavljala pravice do rezerviranega parkirišča, ampak le možnost parkiranja, "kolikor je to dopuščala prometna signalizacija in so bile za to dane prostorske zmogljivosti". Pogodbe so bile sklenjene za določen čas z možnostjo vsakoletnega podaljšanja, zadnja pa se je iztekla konec leta 2004. Komisija za tehnično urejanje prometa v občini Izola je na predlog policije, ki je opozorila na nejasno signalizacijo, sprejela sklep, da ostane območ- je zaprto tudi za promet stanovalcev. V obrazložitvi je poudarjeno, naj stanovalci spremembo sprejmejo z razumevanjem, da bi košček Izole, "ki nam ga zavida vsa Slovenija", ohranili idilično urejen. Domačini so najprej protestirali s peticijo, v kateri so predlagali, da se prostor ohrani za parkiranje izključno za stanovalce, a so naleteli na gluha ušesa. Sledilo je brezplodno srečanje z županjo Bredo Pečan, ki je po besedah stanovalcev utišala vsak nasprotni glas. Sredi prejšnjega meseca so se uresničile napovedi občine, saj so zamenjali frekvenco rampe in s tem stanovalcem preprečili dostop. Kot zadnje dejanje so stanovalci nekaj dni kasneje na izolsko policijsko postajo naslovili predlog za pregon županje in drugih odgovornih. Izolska policija je predlog skupaj z zbrano dokumentacijo 6. julija podala okrožnemu državnemu tožilstvu, tako da še čakamo na odločitev. "povračilnih ukrepov". Pečanova velja namreč za izredno zamerljivo. Novi režim ni življenjski in posega v večdesetletno prakso, po kateri so stanovalci imeli dostop z avtomobili do svojih domov. Parkirišča sama poleg tega niso na sprehajalni poti, ki je zelo široka. Ne gre torej za izbiro med parkiriščem ali sprehajališčem, stanovalci želijo le ohraniti pravico, da se zapeljejo po slabih sto metrih ceste in tako pridejo do svojih parkirišč in garaž. Za stanovalce je nesprejemljivo, da Samovolja županje Pogovarjali smo se s skupino stanovalcev, ki so želeli ostati neimenovani, saj se bojijo Izolska županja Breda Pečan trdi, da bi, če bi ugodila stanovalcem ob Svetilniku, storila krivico drugim Izolanom. županja gradi turistično podobo Izole na njihovih plečih. Kot so nam zatrdili, se je območje za pešce v mestnem središču že v preteklosti širilo na ta način - samovoljno in brez vsakršnega posvetovanja s stanovalci in krajevno skupnostjo. Sporno rampo je občina postavila zaradi turistov. Da bi ohranili dostop do lastnih parkirišč, so jim, tako stanovalci, vsilili pogodbo o nakupu daljincev, ki jih je stala 15 tisočakov na leto. Stanovalci pravijo, da je bil to uvod v nadaljnje posege, do katerih je prišlo lani, ko je ureditev parka pod Kopališko ulico prinesla njeno zoženje, s čimer so stanovalci izgubili nekaj parkirnih mest, občina pa jih ni nadomestila. Krajani opozarjajo, da so s tem prizadeti predvsem starejši in invalidi, ki predstavljajo približno polovico stanovalcev. Sklicevanje občinskih organov na ZVCP in na občinske odloke zavračajo, ker zakon ne prepoveduje dostopa do parkirišč. Menijo, da gre za samovoljno razlago občinske komisije, ki jo je imenovala županja, da izdela "strokovno" mnenje po njeni volji. ZVCP v 99. členu prepoveduje vožnjo po območjih za pešce, navaja pa tudi izjeme (inter- ■jj vencija, dovoz), medtem ko smejo "druga vozila zapel jati v območje za pešce le, če je to dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo". Če bi torej signalizacijo primerno uredili, bi stanovalci smeli parkirati. Na sestanku krajevne skupnosti so stanovalci predstavili svoja stališča in predlagali rešitve, vendar je pritisk županje v občinskem svetu in v KS prevelik. Sklepi KS po dobrih treh tednih še niso bili objavljeni, po mnenju stanovalcev zato, ker na občini niso zadovoljni z njihovo vsebino. Problematičen je tudi postopek za pridobitev dovoljenja za dovoz do stanovanj. Nadzor občinskih redarjev nad tem, kaj občani prevažajo, leti razumejo kot kršenje zasebnosti. Razloge za ravnanje Pečanove vidijo v preteklih zapletih okrog pozi-■ "J- dave Svetilnika, ki je spodletel na referendumu, občinske posege pa je lani ustavil pristojni inšpektor. Sedanje "nagajanje" naj bi bilo tako posledica angažmaja stanovalcev na referendumu. Pravi problem območja za pešce okoli Svetilnika vidijo stanovalci v pomanjkljivem nadzoru redarjev, saj bi ti morali ustavljati voznike skuter-jev, ki vozijo po območju za pešce. Občani proti spremembi prometnega režima Za pojasnila smo se obrnili tudi na županjo. Zatrdila nam je, da je območje pred Svetilnikom dejansko že skoraj dve desedetji območje za pešce, čeprav je bil ustrezni odlok sprejet pred razmeroma kratkim časom. Ulic, zaprtih za promet vozil, je v mestnem središču kar nekaj, pri čemer je Peča-nova spomnila, da krajani sprva spremembam niso bili naklonjeni, a so se sčasoma navadili in sedaj cenijo prednosti, ki jih tak režim prinaša. Ker je stari ZVCP to dopuščal, so 1998 ob razglasitvi območja za pešce okoli Svetilnika dovolili posameznikom dovoz in so v ta namen postavili rampo, ki je za 10 tisočakov letno stanovalcem zagotavljala "najbolj ekslu-zivne parkirne prostore v Izoli". Županja nam je razložila, da jim ni preostalo drugega kojt obvestiti prebivalce o spremenjenih okoliščinah in jih pozvati k vračilu daljincev za odpiranje rampe. Na sestanku je županja dejala stanovalcem, da ne more prevzeti odgovornosti za morebitne poškodbe pešcev in kolesarjev s strani voznikov avtomobilov na območju s takim prometnim režimom, zato ne more dopustiti izjem. Podpisnikom peticije je predlagala, naj se obrnejo na katerega od občinskih svetnikov, da bo ta vložil potrebno dopolnilo k odloku o prometnem režimu, ki je bil tedaj v drugi obravnavi. Pečanova poudarja, da noben svetnik pobude ni hotel sprejeti. Če bi namreč odpravili sedanja območja za pešce, da bi ugodili majhni skupini, bi storili krivico drugim Izolanom, ki prav tako ne morejo z avtomobilom do svojih domov, je prepričana Pečanova. Pogajanja niso mogoča, ker je zakon pač tak, kakršen je. Edina možnost je sprememba prometnega režima, za kar pa županja verjame, da bi ji nasprotovala ve- Območje, kjer je zdaj onemogočen dovoz domačinom, je na najlepšem delu Izole. lika večina občanov. Županja priznava, daje prometna ureditev mestnega središča daleč od popolnosti, a je hkrati solidna rešitev. Vsak prebivalec starega mestnega jedra ima namreč dostop do vseh brezplačnih in plačljivih parkirišč v središču mesta, za to pa zunaj turistične sezone plača komaj dva tisočaka na mesec. V središče brez avtomobilov Pečanova je govorila tudi o dolgoročnem konceptu, ki ga nikoli ni skrivala, to je o postopnem spreminjanju prometnega režima, po katerem bi mestno središče nekoč v celoti postalo območje za pešce. Pri tem se zaveda, da je "število parkirnih mest v mestnem jedru daleč od tistega, ki bi bilo potrebno za vse regis- trirane avtomobile". Za tak velikopotezni načrt bo treba še zagotoviti številna nadomestna parkirišča. Ob tem županja spomni, da je v dveh mandatih zagotovila veliko število novih parkirnih mest v mestnem središču in okoli njega. Reševanje omenjene problematike je bilo netaktno. Očitno gre za ustaljeno prakso izolske županje. Da občine in mesta ne predstavlja dobro, ji ne more nihče očitati, vendar so način sprejemanja odločitev in posledice načrtovanih posegov vprašljivi. V tem smislu je vredno pretehtati, kakšen razvoj si v Izoli želijo prebivalci, da ne bodo nemara postali ujetniki statusa turističnega kraja, kjer imajo tujci vse pravice, domačini pa se morajo soočati s posledicami. Mitja Volčanšek Ч01МЛ0 "A -i. iformacije tv ^ A , •Kotu« \ ■sport Vi Trstel j - 67. kanal ■izofc irazevanje 7- , s • kultura Obala ■ S23 ■ kabelski sistem v Kopru ■zabava Stanovalci Kopališke in Kumarjeve že leta uporabljajo te garaže za svoja vozila. Jih bodo lahko še uporabljali? Parkirni prostori pred rampo so v tem letnem času do zadnjega zasedeni. Tudi sicer je parkirnih mest za domačine premalo. Spet potres Indonezijski otok Sumatro je stresel močan potres, ki je dosegel moč 6,7 stopnje po Richteijevi lestvici. Potres ni povzročil gmotne škode ali zahteval žrtev, je pa številne tamkajšnje mestu Gunung Sitoli na otoku Nias, kjer je potres z močjo 8,7 stopnje 28. marca zahteval več kot 900 življenj. Na Tajskem seje sprožil nedavno nameščen sistem za opozarjanje pred cunamiji, vendar se je kasneje izkazalo, da ni nevarnosti popotres-nili valov, zato so alarm preklicali. prebivalce zajela panika. Na Tajskem se je ob tem sprožil nedavno nameščen sistem za opozarjanje pred cunamiji, vendar seje kasneje izkazalo, da ni nevarnosti popotresnih valov in so alarm kmalu preklicali. Epicenter je bil v Indijskem oceanu, 190 kilometrov pred zahodno obalo Indonezije. Tresenje tal so občutili tudi v Izrael povabil papeža Izraelski premier Ariel Saron je papeža Benedikta XVI. povabil na obisk v Izrael. Povabilo je podal minister za komunikacije Dalia Icik, ki se je kot prvi izraelski predstavnik od izvolitve novega papeža v Vatikanu srečal z Benediktom XVI. Papež je dejal, da je zasut z vabili, da pa bo Izrael na vrhu njegovih prednostnih nalog. Icik je papežu podaril znamko, ki spominja na obisk njegovega predhodnika, papeža Janeza Pavla II. v Izraelu in na palestinskih ozemljih marca 2003. Icik je še dejal, da so imeli Izraelci do Ja- neza Pavla II. poseben odnos zaradi njegovega prispevka k judovsko-katoliškim odnosom in spravi. Ukradene umetnine Iz carigrajskega muzeja Topkapi so tatovi nedavno odnesli nekaj umetnin, kar je znova odprlo razpravo o varnosti v tem seraju, palači os-manskih sultanov, ki na leto sprejme več kot milijon obiskovalcev. Tatovi so iz paviljona ob palači odnesli devet umetnin.Vdrli so skozi streho, za seboj pa so pustili ogromno sledi. Carigrajska policija je ustanovila posebno preiskovalno skupino, ki se bo ukvarjala s krajo v enem najprestižnejših muzejev na svetu. Topkapi s haremom in dragocenostmi, ki so shranjene v muzeju, je najbolj obiskana točka turistov, ki zaidejo v nekdanje glavno mesto Turčije. V palači je štiri stoletja prebivala večina sultanov - kar 26 od 36, vse do nastopa Abdul Medžita I. Topkapi so na predlog očeta moderne Turčije Mustafa Ke-mala Atatürka preuredili v muzej. je nastopila islandska glasbenica Björk. V Jo-hannesburgu so pred okoli 40.000 ljudmi nastopili predvsem južnoafriški glasbeniki. Več kot 200.000 ljudi je v Rimu plesalo na glasbo Zucchera in skupine Duran Duran. V francoskem Versaillesu sta nastopila raper Passi in pevka Sha-kira. Koncert v Barrieju v Kanadi, za katerega so prodali 35.000 vstopnic, je odprl domači pevec Tom Cochrane. Na Rdečem trgu v Moskvi je kakih 20.000 ljudi lahko med drugim prisluhnilo Pet Shop Boys, V Berlinu pa je nastopilo več kot 20 skupin in umetnikov. Ustanovitelj podjetja Microsoft Bill Gates je cilje projekta Live 8 označil za najboljše, kar je človeštvo kadar koli naredilo. Rusija se ne da Ruska vlada naj bi do leta 2006 oblikovala posebne ekonomske cone, namenjene spodbujanju investicij, s čimer naj bi konkurirala Kitajski in Indiji. Želijo namreč privabiti kapital, ki sedaj ne prihaja v Rusijo. Rusija bo tako oblikovala dve vrsti ekonomskih Berlinski zid Več sto protestnikov je v Berlin u pospremilo delavce, ko so odstranili dva kamnita stebra, ki sta simbolizirala nekdanji berlinski zid, in 1065 križev, postavljenih v spomin na tiste, ki so umrli med pobegom iz nekdanje Nemške demokratične republike. Znamenje s križi so lastniki nekega zasebnega muzeja postavili na območju slovitega prehoda Ceckpo-int Charlie, kjer je bila nekoč obmejna nadzorna točka med vzhodnim in zahodnim delom Berlina. Nasprotniki odstranitve, med njimi je bilo tudi nekaj političnih osebnosti, so v dežju opazovali, kako so križi z imeni žrtev padali drug za drugim. Nekateri protestniki so se priklenili na križe in jih je morala polici ja odstraniti. Po podatkih je od konca druge svetovne vojne leta 1945 do padca berlinskega zidu novembra 1989 pri poskusu prebega umrlo 1065 ljudi. Ал Opomin revščini S koncerti v Londonu in Filadel-fiji seje končala največja glasbena prireditev na svetu Live 8. Z vrsto koncertov v devetih mestih na štirih celinah je želela elita rokovske glasbe simbolično opomniti na revščino. Glasbeniki Paul McCartney, Bono, Elton John in Jon Bon Jovi, Madonna in Robbie Williams so predsednike držav in vlad pred bližnjim vrhom G 8 na Škotskem pozivali, naj več storijo za najrevnejše, odpišejo dolgove revnejšim državam in povečajo razvojno pomoč Afriki. Prvi koncert Live 8 seje začel vTokiu, kjer Zanimiva filharmonija Novozgrajena Luksemburška filharmonija je v svojem prvem tednu po odprtju privabila okoli 15.000 koncertnih obiskovalcev. Prvi koncert je bil zaseden približno 98-odstotno. Teden ob odprtju seje kančal s koncertom dunajskega ansambla Klang-forum in luksemburške zasedbe Uni- Morski psi Luška kapitanija v Pulju je dobila sporočilo, da so s ploščadi Ivana A videli tri do štiri metre dolgega morskega psa, ki je plaval proti vzhodu. Ploščad Ivana A je okoli 22 morskih milj oziroma 44 kilometrov od Pulja. Luški kapitaniji Reka pa je nekdo sporočil, da je morskega psa videl le 30 metrov od obale, pri rtu Oštro pri Kraljeviči. Zato ministrstvo kopalcem priporoča, naj ne plavajo zunaj zavarovanih območij in naj se ne oddaljujejo od obale. Princ priznal sina Monaški prestolonaslednik Albert je javno priznal, da je oče 22-meseč-nega fantka. Nezakonskega sina Aleksandra je 47-letni princ spočel s 33-let-no stevardeso Nicole Coste iz Toga, ki ima tudi francosko državljanstvo. Mali Aleksander je prvi in za zdaj edini otrok prihodnjega mo-naškega kneza, ker pa je plod nezakonske zveze, se zakonitim vnukom ted Instruments of Lui francoskega arhitekta C đilin. Stavba hristiana de Portzamparca, ki jo obdaja 823 jeklenih stebrov, je bila zgrajena za okoli 107 milijonov evrov v bančni četrti Luxembourga. Prva sezona v filharmoniji se bo začela 11. septembra s koncertom londonskega filharmo-ničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Riccarda Mutija. Sledila bosta newyorški filharmonični orkester z Lorinom Maazlom in Francoski na- namenjene novim industrijskim, druge pa novim tehnološkim projektom. Cone naj bi s poenostavljenimi administrativnimi postopki, nižjimi davki in odpravo carin privabljale ruska in tuja podjetja, ki želijo investirati. rejske bogatašinje lahko vse pogosteje vidimo v rožnatih oblekah, skladni z oblačili pa so tudi dežniki. Moški so začeli nositi pisane srajce, medtem ko so tako moški kot ženske obuti v raznobarvne gumijaste škornje. Tri leta po reformall, ki so spremenile severnokorejsko gospodarstvo, je posameznikom uspelo obogateti s storitvami, kot sta snemanje pomembnih družinskih dogodkov ali upravljanje barov s kara-okami. Svoje novo bogastvo želijo pokazati tudi z modnimi dodatki. Nebeški ognjemet Sonda iz vesoljskega plovila Deep Impact, ki ga je ameriška vesoljska agencija NASA izstrelila 12. januarja, je trčila v komet Tempel 1. Ob trku, ki ga je NASA prikazala tudi na svojem televizijskem kanalu, je v kometu nastal globok krater v velikosti stadiona. Znanstveniki upajo, da jim bo ta misija razkrila nastanek Sončevega sistema. NASA je tako prvič v zgodovini izstrelila kak objekt, ki ga je naredil človek, v kako telo v vesolju z namenom, da ga poškoduje. NASA je 133 milijonov kilometrov oddaljeni dogodek načrtovala natanko ob ameriškem dnevu neodvisnosti kot nekakšen "nebeški ognjemet", ki ga je posnela kamera na matičnem plovilu. Prav tako sta bila v dogodek uper-jena vesoljski teleskop Hubble in ev- ropski observatorij ESO v Cilu, ki premore najboljše infrardeče in optične naprave za opazovanje vesolja na svetu. Trk sta spremljala tudi sonda Rosetta in observatorij XMM-Newton Evropske vesoljske agencije (ESA). Vesoljski trk ni bistveno vplival na kometovo pot okrog Sonca, je še sporočila NASA in dodala, da eksperiment ni nevaren za Zemljo. con: prve bodo Na kolo Potem ko je indonezijski predsednik Sušilo Bambang Yudhoyono državljane pozval k varčevanju pri porabi energije, je vodja lokalnih oblasti v okrožju Boalemo v indonezijski pokrajini Gorontalo Iwan Bokings zaposlenim ukazal, da morajo v službo enkrat na teden s kolesom. Vsem javnim uslužbencem je ob četrtkih prepovedal uporabo avtomobilov, avtobusov in vseh vrst motornih koles in jim priporočil, naj namesto tega uporabijo kolesa. Poleg tega jim je prepovedal uporabo klimatskih naprav, tudi v zasebnih avtomobilih. Bokings si je za uradni obisk v bližnjem pristanišču od sina sposodil kolo, na kolesu pa mu je sledil tudi njegov namestnik. Yudhoyono je kampanjo za varčevanje z energijo sprožil zaradi nenehne rasti cen nafte in ker elektrarne ne morejo več zadovoljevati naraščajočih potreb po električni energiji. pokojnega kneza Rainiera ni treba bati za prestol. Očetovstvo so potrdili s preizkusom DNK, otrokova mati pa je o svoji zvezi s princem spregovorila prejšnji mesec. Princ je temnopolto stevardeso spoznal na letalu Nica-Pariz. Njuna zveza oziroma občasna srečanja so trajala pet let. Nekaj mesecev kasneje, ko nosečnost še ni bila opazna, je Nicole uradno obiskala dvor, vendar se je predstavila kot dekle Albertovega prijatelja. Prikupna stevardesa je dečka povila avgusta 2003, po opravljenem testu DNK pa o očetu ni bilo več nobenega dvoma. Princ Albert in Nicole sta podpisala sporazum, da se o njegovem očetovstvu ne bo govorilo, dokler je knez Rainier živ. Albert se je obvezal, da bo za sina mesečno namenjal 10.000 evrov, vNici pa mu bo zagotovil razkošno hišo. Barvite bogatašinje Rožnata, rdeča in rumena so nove modne barve, za katere se vse pogosteje odločajo severne korejski no-vopečeni bogataši, ki nočejo več biti "utopljeni" v množico ljudi, oblečenih v enolična, proletarska, ponoše-na bela in črna oblačila. Severnoko- rodni orkester s Kurtom Masuijem. _i__iüff_"VN ^(ПЈГТГЧ % ШГ 1>1 II II MIGNEWS THE WALL STREET JOURNAL LE SOIR NEW SCIENTIST Papir Domači mojstri iz naselja Koni-gil v okolici Samarkanda so obnovili proizvodnjo v srednjem veku tako znamenitega papirja iz skorje mur-vinega drevesa. Tehnologija samar-kandskega papirja, ki je nastala v 11. stoletju, se je od japonske razlikovala po tem, da so papir namesto iz riževe slame izdelovali iz skorje murve, sviloprejkinega drevesa, ki je bilo razširjeno v Srednji Aziji vzdolž cele Svilene poti. Po mnenju mojstrov je ta vrsta papirja še posebej gladka in ima prijetno barvo, ki ne utruja oči pri branju kontrastne stare kaligrafske pisave. Murvina skorja, ki jo v Samarkandu imenujejo bal-hi, daje še posebej kakovosten material pozimi. Ko nastopijo prve zmrzali, narežejo tanke murvine vejice, očistijo z njih lubje in ločijo kambij - mehki sloj s porami, ga po dolgih letih sušenja spet namočijo in nekaj ur vrejo v vodi. Vlaknasto maso, ki pri tem nastane, dobro zdrobijo. Maso potem spet namočijo in precedijo skozi najfinejše sito. Kar ostane na njem, so listi papirja. Dokončno jih oblikujejo med marmorjem. Papir bodo prodajali na Japonsko. Ni več fantastika Tehnološki napredek bo nekoč zagotovo omogočil vstavljanje računalnikov v človeško telo. Tako bodo slepi lahko videli in gluhi spet slišali, je izjavil Bill Gates. Lastnik Microsofta pa je priznal, da ne bi dovolil, da bi računalnik vsadili v njegovo telo. Do zdaj so bila mnoga dela znanstvene fantastike posvečena človeku robotu ali shranjevanju človeškega spomina v računalniških či-pih. Fantastika se počasi uresničuje, saj je razvoj tehnologije omogočil, da računalnik že lahko reagira na človeški glas, dotik in celo na vonj. Gatesovo podjetje za razvoj takšnih tehnologij porabi več kot šest milijard dolarjev na leto. Sem padajo tudi numerični slušni aparati, ki čisto gluhim ljudem omogočajo, da spet slišijo. Veliko uspehov so dosegli tudi pri razvijanju aparatov za vid. Računalniška tehnologija se bo razvijala naprej zlasti za izboljševanje človeških telesnih pomanjkljivosti. Umetni intelekt se bo močno razširil, toda to se bo zgodilo šele čez nekaj generacij. Skrivnosti kometa Dvanajst ur po padcu sonde na komet Tempel 1 je agencija NASA objavila, da je udarec na površini nebesnega telesa povzročil dve zaporedni eksploziji. Sklepajo, da je sonda prebila dve različni vrsti materije, ki sestavljata komet na površju in v globini. Hitrost trčenja je bila 37 kilometrov na uro. Sestava materije kometa, ki je je nekaj odneslo z njega, je za zdaj še neznana, lahko pa da gre za prah in paro, ki je nastala s stalitvijo ledu. Na eni od fotografij je videti razbeljeno kroglo, ki seva lastno svetiobo. Del sonde, ki je ostala na razdalji 500 kilometrov, je v odličnem stanju in poln podatkov, kijih počasi črpajo na Zemljo. Operacija je popolnoma uspela, o čemer priča tudi rekorden milijardni obisk na spletni strani operacije. Na tiskovni konferenci so izjavili, daje bilo treba pot sonde trikrat popravljati, da bi priletela na točno določeno mesto. Sonda je od Zemlje naredila pot, dolgo 431 milijonov kilometrov, in se kot prva sonda dotaknila površja kometa. Sestava kometov je za astrofizike še posebej zanimiva, ker so to delci eksplozije, v kateri so pred 4,5 milijarde let nastali Sonce in planeti. Srednji vek Brskamo po internetu, brezplačno telefoniramo prek intemeta, uporabljamo prenosne računalnike, poslušamo predvajalnik mp3 in zdi se, da živimo v zlatem veku tehnologije. Toda glede na novo analizo je to napačno mnenje: ne premikamo se k tehnološki nirvani, ampak v srednji vek. Tako meni Jonatahan Hub-ner iz Pentagona, ki meni, da je tempo inovacij dosegel višek pred enim stoletjem, od takrat pa se samo še manjša. Napoveduje konec dobe inovacij, kar pa ni posebej priljubljen vidik. Večina futurologov se nagiba k misli, da se tehnologija še vedno razvija zelo hitro, še posebej na področju računalniških čipov, genetike, nanotehnologije, razvoja intemeta in telekomunikacij. Huber pa je prepričan, da njegovi argumenti držijo in da obstajajo določene meje, do katerih se lahko tehnologija razvija. Sestavil je sodobno skalo velikih inovacij in znanstvenih dosežkov v primerjavi s številom prebivalcev na svetu. Pri tem je uporabil 7.200 temeljnih inovacij, ki jih je obdelal že v svoji knjigi Zgodovina znanosti in tehnologije. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. 1 ar A a jig llbiju - шфшШ" jra д®р Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana j Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: i i ! datum roistva: datum: ; j ulica: podpis naročnika: I ! kraj, poštna št: ! ! Davčni zavezanec: □ d; ; Če želite 8-odstotni popust p 3 Dne ri naročnini, vas prosimo, d cena; 550 SIT a označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln Q študent ali dijak London je postal Tarča terorističnih napadov, v katerih je življenje izgubilo več deset ljudi, ogromno pa je ranjenih. Krvavi četrtek nai Niz bombnih napadov, ki so poinoma ohromili britansko pri nico, se je začel ob 8.50 po lok; času, v delu dneva torej, ko je n; ljudi na poti v službo in ko se ljudi pelje z javnimi prevoznimi stvi. V eni uri so eksplodirale štiri t be, med njimi tri na podzemni žele: ci v središču mesta, zadnja pa na nadstropnem avtobusu. Odgovo: za napad je na neki islamski spletni ni prevzela do nedavnega neznan; krnska organizacija, imenovana nizacija za sveti džihad, ki naj bi bil ke vrste evropska podružnica Al K vendar pa verodostojnost tega spo la še ni potrjena. V eksplozijah je ubitih najmanj 50 ljudi, okoli 700 p; je bilo hospitaliziranih, med njimi več deset še vedno v smrtni nevarni tako da končno število žrtev še ni no. Prav tako ni znano, ali so snu žrtve še vedno v predorih podzemr leznice, saj policija zaradi strahu pred morebitnimi eksplozivnimi telesi še ni raziskala lem aln ajveč tjveč |red-om-:zni-dvo-irnost stra-ia is- po- na begu. Britanske oblasti dobro vedo, kje me •^stol- lahko najdejo," je zatrdil v pogovoru, ki ga je v nedeljo objavila arabska televizija Al Džazi-ra. Policija naj bi iskala tudi Sirca Mustafo Set-mariama Nasaija, ki naj bi bil na Otoku ustanovil "spečo celico" teroristične mreže Al Kaida, prav tako pa naj bi bil sodeloval pri pripravi napadov v Madridu marca lani. Zakaj London? Po napadih v ZDA, Madridu in Carigradu je dala Al Kaida že večkrat vedeti, da z Orga- napadi ne bo prenehala, in samo vprašanje i ne- časa je bilo, kdaj in kje bo znova udarila. Prav aide, tako je bilo vprašanje časa, kdaj bo napadla roči- London oziroma kak drug del Velike Brita-bilo nije, ki za islamske teroriste predstavlja naj-a jih privlačnejšo tarčo poleg ZDA. Vzroki za to jih je so na dlani; Velika Britanija je najzvestejša osti, partnerica Združenih držav v boju zoper te-zna- rorizem, skupaj z ZDA pa sestavlja tudi rtne jedro koalicije pri vojaškem posegu v Ira-"ieže- ku. Teroristi so najverjetneje namenoma za dan napadov izbrali čas, ko je na Škotskem potekalo zasedanje G 8, sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije. Ker se je Velika Britanija od vseh evropskih držav še najbolj približala miselnosti ZDA in jih hkrati tudi najbolj podprla v boju zoper terorizem, je s tem postala najpri-vlačnejša tarča za islamske teroriste. V Londonu so se že dlje časa pripravljali na podoben napad, vendar pa njihove varnostno-obvešče-valne sile niso mogle preprečiti četrtkovega masakra. Teroristi so si za svoj cilj izbrali prav najbolj ranljiv del londonske prestolnice, podzemno železnico, ki jo vsak dan uporablja več kot tri milijone ljudi. Namen oslabiti Veliko Britanijo Po lanskih napadih v Madridu so teroristi nedvomno dosegli svoj namen; Španci so nato izvolili vlado, ki )) Evropa si še ni dobro opomogla od lanskih terorističnih napadov v Madridu, že so islamistič-ni skrajneži znova udarili. Njihova tokratna tarča je bila britanska prestolnica London. Četrtek, 7. 7. 2005, bo v zgodovini ostal zapisan kot dan, ko so islamski skrajneži zahodnemu svetu spet dali vedeti, da se sveta vojna proti Združenim državam Amerike in njihovim somišljenikom nadaljuje, s tem pa tudi vojna proti terorizmu. vseh podzemnih rovov. Po napadih so nekateri mediji za napade okrivili Ma-ročana Mohameda al Ger- buzija, ki mu je Velika Britanija pred leti podelila azil, sodeloval pa naj bi bil pri pripravi terorističnih napadov v Madridu in Casablanci. Al Gerbuzijeto zanikal. "Nisem )) je nemudoma umaknila svoje enote iz Iraka. Pred tem je namreč vlada premierja Joseja Marie Aznarja aktivno sodelovala v vojni v Iraku. Najverjetneje je bil namen organizatorja četrtkovih napadov v Londonu to, da bi oslabili sodelovanje med ZDA in Veliko Britanijo v vojni zoper terorizem in da bi posledično Blairova vlada začela umikati svoje enote iz Iraka. Prav tako je bil eden izmed ciljev pretrgati zasedanje skupine G 8 na Škotskem. Vendar so udeleženci takoj zavrnili špekulacije o morebitni ustavitvi zasedanja. Britanski premier Tony Blair je srečanje za eno popoldne zapustil in odšel v London, medtem pa ga je nadomeščal britanski zunanji minister Jack Straw. Z nadaljevanjem zasedanja so udeleženci islamskim teroristom kar najjasneje dali vedeti, da so njihova prizadevanja zaman. Pro-titeroristično gibanje se namreč z vsakim napadom bolj krepi, to pa je bilo še najbolj mogoče opaziti po izjavah, ki so takoj po napadih začele prihajati v London z vseh koncev sveta. Vendar bo čas pokazal, ali so nedavni teroristični napadi dosegli cilj islamskih ekstremistov, in sicer da bi Velika Britanija postopoma nehala sodelovati v vojni zoper terorizem na strani ZDA. A tu je treba povedati, da Velika Britanija ni Španija in da se je Tonyju Blairu šele pred kratkim začel tretji mandat. Glede na njegova dosedanja načela bi bilo tudi malo verjetno, da bi jih - ldjub bombnim napadom v Londonu - začel spreminjati šele sedaj. Ponovitev 11. septembra Če potegnemo vzporednice med IZŠLA JE ZGOŠČENKA Z EPIZODAMI PRILJUBLJENEGA MATJAŽA JAVŠNIKA 13 EPIZOD MATJAŽA +3 TILIKE Londonske eksplozije naj bi bile delo teroristične mreže Al Kaida, ki jo vo- • Cilji bombnih eksplozij v Londonu so bili vlaki pod di Osama bin Laden. zemne železnice in mestni avtobus. nedavnimi napadi v Londonu, lanskimi napadi v Madridu in napadom na New York 11. septembra 2001, je očitnih več skupnih točk. Čeprav še ni potrjeno, da je bombni napad v Londonu izpeljala Al Kaida, so mnogi klub pomanjkanju dokazov o tem prepričani. Britanski sekretar na obrambnem ministrstvu Charles Clarke je na tiskovni konferenci dan po napadu dejal, da je bil napad organiziran popolnoma v slogu Al Ka-ide, kar morajo preiskovalci zločina ves čas imeti pred očmi. Po podatkih londonske policije naj bi bila eksplozivna telesa dokaj majhna in im- provizirana, čeprav dokončnih podatkov o razstrelivu javnost še ni prejela, saj preiskava še poteka. Prav takšna eksplozivna telesa je Al Kaida uporabila v napadih v Madridu in Ankari. Značilnost njihovih napadov je prav gotovo tudi to, da so tarča javni kraji, kjer se zadržuje veliko ljudi, kot so na primer vlaki, s katerimi se ljudje v prestolnicah vozijo na delo. Tisto, kar najbolj povezuje londonski pomor z organizacijo Osame bin Ladna, pa je prav gotovo dejstvo, da so bili tarča spet nedolžni civilisti. Prav slednji so najbolj ranljivi del vsake družbe, zaradi česar so najlaž- dobila prav nobenega resnejšega opozorila o napadu. Velika Britanija je že od napadov 11. septembra urila svoje policiste in vojake za primer napada, prav tako je veliko pozornosti namenjala obveščevalni službi in vojski, da bi preprečili morebiten teroristični napad. Britanske oblasti so poučile tudi vse prebivalce, kako naj ravnajo v primeru napada. Pred časom je v Veliki Britaniji veliko prahu dvignilo dejstvo, da je vlada v vsa gospodinjstva poslala brošure o tem, kako naj ravnajo v primeru napada. Pred četrtkovimi bombnimi eksplozijami v središču prestolnice pa britanske varnostno-obveščeval-ne službe niso prejele niti enega namiga o eksplozijah. Ameriške in španske obveščevalne službe so namreč pred prejšnjimi napadi prejele bolj ali manj neposredne namige o napadih in še posebej v primeru 11. septembra bi lahko storili več, da bi tragedijo preprečili. Britanske oblasti so zato takoj po napadih zatrdile, da je bilo z njihove strani narejeno največ, in zavračajo posamezne očitke o slabi pripravljenosti svojih služb. Boj se nadaljuje "Boj proti terorizmu se nadaljuje," je bilo edino, kar je dejal ameriški predsednik George Bush po eksplozijah v Londonu. Boj proti terorizmu se začne v Iraku, ki ga iz dneva v dan bolj pretresajo samo- ja tarča za tovrstne napade. To seveda priča o okrutnosti terorističnih organizacij, ki za dosego svojih ciljev uporabljajo tako skrajna sredstva. Vendar je med londonskim in drugimi napadi tudi razlika, in sicer da britanska obveščevalna služba ni 'Sfiitf Večina muslimanskega sveta ostro obsoja terorizem, saj meče slabo luč na vse muslimane, tudi na nasprotnike terorizma. 1 Ameriški predsednik George Bush meni, da se mora boj proti terorizmu nadaljevati. ; ; fv-c i Britanske varnostno-obveščevalne službe niso dobile nikakršnega opo- Teroristični napad v Madridu je pomenil, da je skrajni terorizem prestopil meje Evrope. zorila pred bombnimi napadi, zaradi česar so "nastradali" navadni ljudje. morilski napadi in druge oblike terorizma. Ko bo v Iraku dosežen trajen mir in vzpostavljena demokracija, se bo mir lahko razširil tudi v druge države tega območja. Vendar bo vzpostavljanje resnično demokratičnega režima v Iraku dolgotrajen in težak proces, česar se zavedajo tudi vsi sodelujoči v vojnem posegu. Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je pred kratkim dejal, da bodo napadi v Iraku trajali vsaj še dvanajst let. Ko bodo islamski teroristi dokončno premagani, bo Irak lahko začel postajati zgled drugim arabskim državam, ki - nekatere bolj, druge pirajo teroristične orga tem območju. Vsak dan tudi krog privržencev boj rorizmu, ki že dolgo ne le posameznih držav, te: katerih vlada demokrati >ad RADIO U NI VOX 1017.9 MHz Ali lahko živimo s tero Napadi v Londonu s< li, kar je pokazal že nap; du; da se terorizem ne d< drugje, ampak da se dog v Evropi, tako rekoč dve nas. To ni več problem Iz r: nije ali Iraka, temveč proti ske unije, katere del srn prebivalci. Napadi v Lon h napad na celotno Evropsko unijo, je opozoril evropski komisar za pravosodje Franco Frat-tini. Ker za zdaj še ne kaže, da bodo tovrstni napadi presahnili, je v bistvu samo še vprašanje časa, kje in kdaj bo prišlo do naslednjega napada. Ni več pomembno, ali sestavljamo del koalicije v voj ni v Iraku ali ne, pomembno je le dejst- anj - pod- vo, da zagovarjamo boj proti tero- nizacije na rizmu v njegovi najbolj kruti obliki, ;e povečuje kakršni smo bili še enkrat priče. Ev- a proti te- ropa mora zato enotno nastopiti ogroža več proti temu sovražniku, s katerim pa mveč vse, v se je izredno težko bojevati, saj nima čni režim, ne obraza ne imena. Največ je mogoče storiti s tem, da ne popuščamo rizmom? pri svojih načelih in da ne izpolnju- ) le potrdi- jemo zahtev teroristov, kar je v prvi v Madri- vrsti tudi namen podobnih napa- jgaja samo dov, kot se je zgodil v Londonu, aja prav tu, Zdi pa se, da so napad v Londo- jri stran od nu najostreje obsodili prav muslima- •aela, Ceče- ni tako v Evropi kot drugod po sve- em Evrop- tu. Večina muslimanov po svetu od- o vsi njeni ločno obsoja tovrstne napade, saj se donusobi- zaveda, da mečejo slabo luč na ce- lotno muslimansko populacijo, tudi na tiste, ki terorizmu nasprotujejo. Celo tisti, ki zagovarjajo t. i. džihad oziroma sveto vojno, poudarjajo, da je zločin v imenu džihada pobijati nedolžne ljudi. Zato se zadnje čase kot ena izmed najbolj realnih možnosti za ustavitev terorističnih napadov verskih skrajnežev kaže v glasni in ostri obsodbi tovrstnih dejanj s strani muslimanov, ki nasprotujejo terorizmu. Mogoče bi na ta način islamski skrajneži le doumeli, da terorizem ni le zločin po svoji naravi, temveč je tudi zločin izvajati teroristične napade v imenu celotne muslimanske populacije, ki večinoma obsoja terorizem. Ana Müllner RUMENE STRANI SLOVENIJA TEL INTER MARKETING www.rumenestrani.com Je obrambni minister Republike Slovenije. Rodil se je leta I960 v Belgiji. Iz prava je diplomiral leta 1985 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1990 je kot član Slovenskih krščanskih demokratov postal član izvršnega sveta skupščine občine Kranj, med letoma 1995 in 2GÜÜ je del^l v Uradu varuha človekovih pravic. V mandatu 20D1-2D04 je bil kot član SLS državni sekretar na ministrstvu za pravosodje. Po lanskem izstopu iz SLS je za kratek čas postal član LDS, nato pa se je pred volitvami pridružil DeSUS, kjer je, kot sam pravi, prvič začel delovati aktivneje kot politik. Od konca maja je predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije. V zadnjih tednih ste praktično dnevno v medijih. Očitajo vam drago najetje zasebnega letala za službene potrebe, nezakonit prehod meje ob vrnitvi v Slovenijo pa tudi domnevno drago romanje slovenskih vojakov v Lurd maja letos. Ker ste te stvari že večkrat pojasnili, predlagam, da se jih samo na kratko dotakneva. Pojdiva najprej k najetju zasebnega letala. Kako je s tem? Bi se bilo temu moč izogniti? Temu se ni bilo mogoče izogniti glede na urnik, ki sem ga imel. V sredo, 8. junija, je bil program tak, da sem moral biti v Nemčiji, v Hannovru, do 17. ure, ob 20. uri pa je bila že uradna večerja pri generalnem sekretarju Nata Jaapu de Hoopu Schefferju v Bruslju v Belgiji. V petek, 10. junija, sem imel referat na konferenci Nata, in sicer v zvezi s položajem na Zahodnem Balkanu. Predstavil sem poglede Slovenije. Z referatom sem končal približno ob 11. uri dopoldne. Ob 15. uri popoldne pa sem imel v Chan-tülyu blizu Pariza konferenco o globalni varnosti, kjer sem bil poleg francoske obrambne ministrice, britanskega in kanadskega obrambnega ministra eden izmed uvodničarjev. V veliko čast mi je bilo, da sem bil v taki družbi uvodničar in da sem predstavil stališča Slovenije v zvezi z globalno varnostjo. Tako pravzaprav ne razumem kal pripadnike Slovenske vojske. Drugače pa sem vedno potoval z rednimi letalskimi linijami; v Bosno in na Kosovo sem se peljal celo z našim transportnim letalom turbolet, ki je letalo Slovenske vojske in je bilo kupljeno leta 1996. Sem eden redkih ministrov, ki se je z njim peljal. Precej pozornosti je bilo v medijih posvečene tudi potovanju vaše žene skupaj z vami na omenjeno pot. V medijih se je pojavila teza, da je moja soproga skupaj z menoj odpotovala na službeno pot brez pravega razloga, da se je šla nekakšno "zasebno potovanje" po Evropi. V resnici je bila moja soproga uradno povabljena na uradno večerjo pri generalnem sekretarju Nata, g. Schefferju. V razvitih demokratičnih državah je namreč normalno, da so soproge poleg. Moram reči, da sem do sedaj vedno potoval brez nje, zaradi česar sem se občasno počutil precej nelagodno, zlasti ob priložnostih, kot so neformalne večerje, saj se obrambni ministri Nata takih srečanj večinoma udeležujejo v spremstvu svojih žena. To je normalen standard pri Natu in tudi pri politikih v Zahodni Evropi. Glede globalne konference pa naj povem, da je stroške plačala organizacija, ki je to organizirala pod pokroviteljstvom francoskega ministrstva za obrambo, tako da so bili plača- razumem, kako lahko nastane zgodba, naj bi bil ilegalno stopil v državo. Gre za to, da smo pristali na civilnem delu letališča, izstopil pa sem na vojaškem delu. Pred tem sem vprašal, ali je mogoče izstopiti v vojaškem delu, in s strani mojega protokola dobil zagotovilo, da to ni noben problem. Zdi se mi, da je ta afera umetno ustvarjena in so njeni cilji nekje drugje. Pred dnevi ste izjavili, da v zvezi s tem želite, da bi policija podala predlog sodniku za prekrške. To trdim še danes! V javnosti so se namreč pojavili komentarji, da državljani Republike Slovenije nismo enakopravni pred zakonom in da ima obrambni minister nekakšen privilegij, da ilegalno vstopa v državo. Menim, da sem ravnal po predpisih, in verjamem, da bo tako pokazal tudi izredni nadzor, ki gaje naročila policija. Prepričan sem, da bi pred prekrškovnim organom dokazal, da nisem storil nič nezakonitega. V enem izmed medijev so vam očitali, da ste pred časom po nepotrebnem leteli s helikopterjem Slovenske vojske tipa cougar. To je eden izmed številnih očitkov, ki sem jih v zadnjem času deležen. V konkretnem primeru gre za polet v Brestanico ob šestdeseti obletnici vrnitve vojnih izgnancev. Moj progam za tisto soboto (4. junija) je bil takšen, da ni bilo mogoče z avtomobilom pravočasno opraviti vseh obveznosti. Tisto soboto sem imel ob pol devetih dopoldne v Ribnem pri Bledu uvodni pozdrav na regionalnem tekmovanju prve pomoči. Tja so me pripeljali s službenim vozilom. Potem so me odpeljali na Brnik, saj je bil ob enajsti uri začetek srečanja izgnancev (kamor sem se peljal s helikopterjem), ob trinajstih pa sem moral biti na Igu, kjer je bila letna konferenca Zveze slovenskih častnikov, na kateri sem imel Lahko smo zelo trden člen te koalicije Pogovor s Karlom V. Erjavcem najbolje, zakaj sem bil deležen napadov, da je bilo letalo najeto po nepotrebnem in da bi vse te obveznosti lahko opravil z rednimi letalskimi linijami. V času, odkar sem minister, sem devetkrat potoval v tujino in to je bilo drugič, da smo najeli zasebno letalo. Prvič je bilo, ko je bilo treba priti v vojaško bazo v London, od koder sem nadaljeval let v Afganistan, v Kabul, kjer sem obis- ni vsi stroški tudi za mojo soprogo. Proračun ni bil zaradi njene navzočnosti v ničemer oškodovan. Kaj pa domnevni "ilegalni prehod meje", ki se pojavlja kot glavni očitek na vaš račun? Meni se zdi to smešno glede na to, da sem prišel nazpj v domovino skupaj z dvema varnostnikoma policistoma, ki me varujeta. Ne uvodni govor, podelili pa so mi tudi priznanje -plaketo zveze častnikov. Popoldne, ob šestnajstih, sem govoril ob krajevnem prazniku občine Senožeče, kamor pa so me, ker je bilo dovolj časa, pripeljali z osebnim vozilom. To je torej še eden izmed neutemeljenih očitkov, saj proračun zaradi tega ni bil oškodovan. Treba je vedeti, da mora vsak helikopter Slovenske vojske mesečno leteti določeno število ur in pri tem je popolnoma vseeno, ali leti z ministrom ali brez njega. Nič ni narobe, če se minister občasno pelje s helikopterjem! V izrednih razmerah bi bilo zelo nenavadno, če se minister na primer ne bi upal peljati s helikopterjem ali tega ne bi bil vajen. Ko sem februaija obiskal pripadnike naše vojske v Sarajevu, so mi najprej predlagali, da bi tja leteli z redno letalsko linijo. Sam sem predlagal, da gremo s helikopterjem. Tja smo leteli dve uri, kar je bil trening za posadko, hkrati pa je bil helikopter koristno uporabljen. Podobna praksa je tudivtujini. Čebiko-legom ministrom v tujini povedal, kaj mi nekateri mediji doma očitajo, bi se samo čudili. Slovenski vojaki že nekaj let romajo v Lurd. Letošnje romanje naj bi bilo sporno zaradi številčne udeležbe (87 vojakov) in s tem povezanih velikih stroškov. V začetku te "afere" je bilo sprva sporno vprašanje, ali je sploh zakonito, da slovenski vojaki romajo v Lurd. To vprašanje se je postavljalo z vidika ločitve Cerkve od države. Ko sem pojasnil, da so ta romanja normalna vsakoletna praksa, je nenadoma postalo problem število udeležencev. Tudi v preteklosti so bile skupine, ki so se udeležile teh srečanj, precej številčne; leta 2003 je bilo v Lurdu npr. 67 pripadnikov Slovenske vojske. Sredstva za majsko srečanje v Lurd pa so bila tako ali tako načrtovana lansko leto, ko še nisem bil minister. Letošnje srečanje v Lurdu je bilo za naše udeležence že osmo. Gre za srečanje vojska, ki ga je pripravilo francosko obrambno ministrstvo oziroma njihova vojaška škofija, soorganizatoiji srečanja pa se menjajo. Letos so bili to še Angleži, Nizozemci in Hrvatje. Srečanja so reakcija na dogodke med drugo svetovno vojno. Po njej so Francozi in Nemci razmišljali, kako bi v prihodnje preprečili vojne strahote, in so si omislili simbolična srečanja za krepitev zaupanja med različnimi evropskimi narodi in njihovimi vojskami. Zanimivo je, da srečanja organizira Francija, ki je najstrožja glede laičnosti, torej ločitve Cerkve od države. Preseneča me, da se to vprašanje odpira, saj je sodelovanje SV na srečanjih v Lurdu ustaljena praksa. Tudi v naslednjem letu bomo ravnali enako; morda le udeležba ne bo tako številčna kot letos. Dejstvo pa je, da se srečanja udeležujejo vsi, ki si tega želijo. Ne gre za to, da bi se ga lahko udeleževali samo verniki (katoličani), ampak tudi drugi. Kako si razlagate dejstvo, da je vsak vaš korak pod drobnogledom medijev? Je vzrok to, da ste nedavno postali predsednik DeSUS ali da ste objavili podatek, da je na ministrstvu za obrambo skoraj sto ljudi, ki nič ne delajo? Mislim, da gre za kombinacijo vsega tega. Moram pa reči, da so napadi, pritiski postali intenzivnejši, potem ko sem postal predsednik DeSUS. Veste, da je bila bitka za to mesto zelo trda. Bilo je več kandidatov. Slo pa je tudi za to, ali bo DeSUS ostal na linij i, za katero se je odločil z vstopom v koalicijo. Verjetno je namen pritiskov name delno v želji nekaterih, da oslabijo vladno koalicijo. Pri tem naj povem, da bom kljub napadom vztrajal, da bo stranka še naprej v koaliciji, saj le na tak način lahko uresničujemo program in obljube, ki smo jih dali pred volitvami. Takrat smo se zlasti zavzemali, da je treba izboljšati položaj upokojencev, in to se bo po zaslugi sedanje vladne koalicije z vložitvijo novele zakona tudi zgodilo. Nekaterim to pač ni všeč. Kaj pa urejanje razmer na ministrstvu? Prav gotovo tudi moja namera, da uredim razmere na ministrstvu, nekaterim ni všeč. Nekatere stvari so namreč zelo neurejene zlasti na področju nepremičnin, stanovanj, pa tudi to, kar ste že omenili, da nekateri ob veljavni sistematizaciji dela niso bili razporejeni na konkretna dela. Kot sem pred dnevi pojasnil na tiskovni konferenci, bomo 35 uslužbencev obrambnega sistema premestili na Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, da bodo pomagali zapolniti vrzeli, ki jih imajo tam. Nekaterim bo delovno razmerje prenehalo, in sicer tistim, ki so bili pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, se pravi, da ne izpolnjujejo več pogojev... Gre za ljudi, ki so bili recimo obsojeni leta 2002, 2003. V preteklosti se s temi vprašanji ni nihče ukvarjal, zato je vladal navidezni mir! Žgoče je tudi vprašanje invalidov. Slovenska vojska je specifična organizacija, in če njihovo število narašča, se operativna sposobnost vojske zmanjšuje, zato je treba te ljudi prerazporediti v druge sfere javne uprave v okviru preostale delovne zmožnosti. Razporediti jih je treba na delo, ki ga še vedno lahko opravljajo, ne pa da so na čakanju doma. Kako to, da se te stvari niso urejale že prej? Razlog je verjetno v tem, da so se prejšnji ministri zavedali, da bodo, kolikor bodo skušali te stvari urejati, naleteli na težave. Na odpor v hiši! Moram reči, da sem se s tem vprašanjem ukvarjal vsak ponedeljek, na vsakem kolegiju, ko smo razčiščevali, za koliko nerazporejenih ljudi gre, kakšne varnostne zadržke imajo. Nerazumljivo mi je, da imajo nekatere osebe varnostne zadržke več let. Zakon je tukaj jasen. Če ima neka oseba varnostni zadržek, potem ne more biti zaposlena v obrambnem sistemu. Ko sem preverjal, ali bi ti varnostni zadržki zdržali na sodišču ob morebitnem preneh-nju delovnega razmeija, mi je bilo večkrat rečeno da ne. Ko sem obrazložitve analiziral, sem videl, da so pravno dokaj neutemeljeni. Nekdo ima na primer brata v Srbiji ali na Hrvaškem, vendar je to premalo tudi za sodišče. Zato sem predlagal, da se vsak varnostni zadržek, ki ne zdrži na sodišču, umakne, oseba pa se razporedi v formacijo. V kategoriji nerazporejenih je tudi precej oseb z dvojnim državljanstvom, kar je seveda za vojsko resen problem. Takih primerov je 37. Gre za to, da je leta 1995 zakon o obrambi določil, da nihče ne more delati poklicno v obrambnem sistemu, če ima dve državljanstvi. In kot vidite, se od takrat do danes s tem ni ukvarjal nihče. Sklenili smo, da bomo vsem tem ljudem ponudili možnost zaposlitve v javni upravi, in če bodo to delo odklonili, jim bo delovno razmerje pač prenehalo. Moram pa reči, da nekateri tega niti ne želijo urediti, čepravjim lahko delovno razmerje preneha zaradi dvojnega državljanstva. Ne želijo urediti odpusta iz drugega državljanstva. To na neki način spominja na problematiko t. i. izbrisanih, ki prav tako niso želeli urediti svojega statusa, sedaj pa za to krivijo slovensko državo. Zdi se mi, da je afera z mojim domnevnim "ilegalnim prehodom meje" umetno ustvarjena in so njeni cilji nekje drugje. V razvitih demokratičnih državah je normalno, da so soproge poleg. Moram reči, da sem do sedaj vedno potoval brez nje, zaradi česar sem se občasno počutil precej nelagodno, zlasti ob priložnostih, kot so neformalne večerje, saj se obrambni ministri Nata takih srečanj večinoma udeležujejo v spremstvu svojih žena. To je normalen standard pri Natu in tudi pri politikih v Zahodni Evropi. Kot sem že dejal, bomo tistim, ki ne želijo urediti svojega statusa, ponudili možnost zaposlitve v druge dele državne uprave, kjer dvojno državljanstvo ni sporno za delo v upravi. Kdor bo to odklonil, ga bomo morali pač odpustiti. Gre pa seveda za zelo občutljive posege, saj se stvari urejajo z desetletno zamudo. Urejanje teh zadev je nedvomno dolžnost ministrstva, saj gre za dokaj veliko skupino ljudi, ki nič ne delajo, pa kljub temu dobivajo solidno plačo. Kje je tu pravičnost? Motilo me je, da je nekdo nerazporejen, da je doma, dobiva pa plačo iz proračuna. To je povsem nesprejemljivo. Zato sem se takoj lotil urejanja teh zadev. V državni upravi je veliko ljudi, ki veliko in trdo delajo za svojo plačo, nekateri pa se kar izgubijo v sistemu in nič ne prispevajo k večji učinkovitosti državne uprave. Mislim, daje del težav, ki jih imam v zadnjem času, povezan tudi s tem. Nekatere očitno moti, če se stvari urejajo. bil leta 2000 pol leta minister zdajšnji premier Janez Janša. Sledil je dr. Grizold, ki je prestal polni mandat. Moj predhodnik je sicer želel nekatere stvari urediti, vendar so se mu hitro začele "dogajati" afere. Očitali so mu prevoze otrok v šolo s službenim avtomobilom, da ni plačal letovanja na Pokljuki itd. Metode, kako se znebiti ministra, so tukaj že zelo dobro izdelane. Kaj pa tožbe zaposlenih v Slovenski vojski proti ministrstvu zaradi prenizko izplačanih nadur in dežurstev? Imamo devetsto ugovorov in okoli sedemsto tožb proti ministrstvu. Te tožbe obstajajo, odkar je obrambni sistem vzpostavljen. Problem je, da ni popolnoma jasnih pravil glede dežurstev, nadur in drugih pravic. Zato je izredno pomembno! da čim prej pripravimo zakon o ski natančno opredeliti pravice in dolžnosti vojakov ter pravila glede nadur in dežurstev. Ob tem vidim tudi možnost, da bi z institutom varuha vojakovih pravic pripomogli k razreševanju takih sporov, ko bi s poravnavo, z mediacijo, skušali rešiti spore med nadrejenim in podrejenim oziroma med delodajalcem in delojemalcem. V kakšni fazi je profesionalizacija Slovenske vojske? V naši vojski je namreč še vedno preveč častnikov in podčastnikov pa premalo vojakov. Slovenija se je zelo hitro odločila za profesionalizacijo vojske. Vse države, ki so se odločile za profesionalizacijo, so naletele na težave; tu večkrat omenjam Belgijo, kije imela hude težave po odločitvi o profesionalizaciji svoje vojske. Prav na podlagi njenih izkušenj smo se izognili nekate- Pri tem naj povem, da bom kljub napadom vztrajal, da bo stranka še näprej v koaliciji, saj le na tak način lahko uresničujemo program in obljube, ki smo jih dali pred volitvami. rim problemom. Glede na hitro odločitev o prehodu na profesionalno vojsko pri nas ta proces poteka kar dobro, seveda pa bi bilo lahko še bolje. Kot veste, v zvezi s profesionalizacijo vojske teče projekt PROVOJ. V javnosti je bil velik odmev, ko sem za vodenje tega projekta postavil načelnika generalštaba Ladislava Lipiča. Nekaterim se je to zdelo neprimerno, saj je načelnik odgovoren za vodenje Slovenske vojske in naj ne bi bil odgovoren za vodenje nekega projekta. Sam sem se za ta korak odločil, ker sem želel na tem projektu zaostriti odgovornost tudi v odnosu načelnika generalštaba in tudi sebe kot ministra. Če tega projekta ne bomo pripeljali do konca, potem tudi profesionalizacije Slovenske vojske ne moremo pripeljati do želenega cilja. Gre pa za nekatere pomembne podprojekte, pri katerih se je naredilo bolj malo. Nekatere smo uspešno končali in smo jih prepustili posameznim službam, da na njih delajo v okviru rednega dela na ministrstvu. Na podprojektu usklajevanja zakonodaje ni bilo narejenega veliko, čeprav je to zelo pomembno področje glede na nujnost priprave in sprejetja zakona o službi v Slovenski vojski. Tudi podprojekt pridobivanja kadrov je lahko velik problem! Zdaj lahko zajemamo kader iz vseh generacij. Ko pa bomo to izčrpali, bomo lahko novačili iz sila ozkega segmenta mladih. Krog se bo bistveno zožil. Zato je treba imeti izdelane odlične načine, kako pridobiti in motivirati mlada dekleta in fante, da se vključijo v Slovensko vojsko. Resna težava je tudi kam z vojaki po dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti, saj zakon določa, da je posameznik poklicni vojak le do te starosti. Postavlja se torej vprašanje, )) Ali lahko konkretneje poveste, kdo se vas želi znebiti? Gre morda za ljudi iz kroga nekdanjega predsednika države? Težko bi presodil, v kateru krog sodijo. Zdi se mi, da gre predvsem za krog ljudi, ki želijo še naprej zadovoljevati predvsem svoje osebne interese v obrambnem sistemu. Sedaj ko ugotavljajo, da ne bo več tako, pa sem jim v napoto. Ali je še kdo v ozadju, težko rečem. Gre za to, da so si nekateri pridobili pozicije in s tem \pliv, monopol pri odločanju. Treba seje zavedati, da sem v zadnjih osmih letih že šesti minister za obrambo. Trije so bili iz vrst ljudske stranke in so bili na svojem položaju največ po leto in pol, nato je službi v Slovenski vojski, kjer bomo natančno opredelili pravice, obveznosti in odgovornosti njenih pripadnikov. To materijo je težko urediti na podlagi predpisov, ki jih imamo sedaj, se pravi na podlagi zakona o javnih uslužbencih, kajti vojak ni klasičen "birokrat", uradnik. Vojakov status mora biti drugače urejen, saj vojaki sklepajo individualne pogodbe o zaposlitvi za obdobje petih let, medtem ko uradnik sklene delovno razmerje, in če ga sklene za nedoločen čas, je njegov položaj bistveno drugačen. Mislim, da ne bi smelo biti nobenih problemov več, kolikor nam bo uspelo v zakonu o službi v Slovenski voj- kaj bo s temi ljudmi. Bodo na cesti ali na prostem trgu dela? Pri tem je treba imeti v mislih dejstvo, da gre za ljudi, ki imajo specifična znanja (ravnanje z orožjem), in če nimajo socialne varnosti, lahko ta znanja uporabijo v negativni smeri. Zato je treba najti rešitve, kako tem ljudem zagotoviti socialno varnost, novo zaposlitev. Pri tem iščemo rešitve, kot jih poznajo v tujini. Treba bi bilo najti skupen jezik s tistimi gospodarskim družbami, ki intenzivno sodelujejo s Slovensko vojsko, na primer tekstilna in živilska industrija pa tudi klasična vojaška industrija, ki je je nekaj tudi v naši državi; ta podjetja bi morala biti zainteresirana, da zaposlijo te osebe zaradi njihovih specifičnih izkušenj in znanj. Kako pa je z vojaško rezervo? Gede na njeno ma-loštevilčnost imam občutek, daje praktični ni. Zavezništvu Nata smo obljubili, da bomo imeli do leta 2010 8.500 profesionalnih vojakov (ta čas jih imamo 7.150) in da bomo imeli 5.500 pripadnikov poklicne rezerve (ta šteje zdaj okoli 1.400 oseb). Prepričan sem, da bomo ta cilj dosegli. V koalicijski pogodbi je določen tudi tako imenovani tretji krog. Gre za strateško rezervo, ki naj bi štela 20.000 pripadnikov. V bistvu bi bila to obvezna rezerva, ki izhaja iz tradicij teritorialne obrambe. Moram pa reči, da smo glede tega šele na začetku poti. Prepričan sem, da je to dobra odločitev, saj imajo ljudje radi našo vojsko in se tudi radi spominjajo svojih vojaških dni. V okvira zavezništva imamo varnost sicer zagotovljeno v kolektivni obrambi; če nas kdo napade, potem se vsi zavezniki povežejo in nas ubranijo. Je pa prav, da imamo lastno obrambo in ta bi bila lahko t. i. strateška rezerva. Glede kadrovskega nesorazmerja, ki ste ga omenili, pa drži, da imamo velik delež častnikov in podčastnikov. Do leta 2008/2009 želimo, da bi imeli 5.000 vojakov in 3.500 častnikov in podčastnikov. Zdaj je razmer- Zavezništvu Nata smo obljubili, da bo mo do leta 2010 imeli 8.500 profesionalnih vojakov (ta čas jih imamo 7.150), in da bomo imeli 5.500 pripadnikov poklicne rezerve (zdaj rezerva šteje okoli 1.400 oseb). Prepričan sem, da bomo ta cilj dosegli. V koalicijski pogodbi je določen tudi tako imenovani tretji krog. Gre za strateško rezervo, ki naj bi štela 20.000 pripadnikov. akvatoriju, pa čeprav je majhen. S tem nakupom ne bomo ogrozili finančnih sredstev, ki jih potrebujemo, da dosežemo cilje, ki jih je Slovenija obljubila Natu. Ta drugi čoln je treba kupiti. Drugače pa so prioritete zlasti nakup sredstev za večje premeščanje enot. Naj povem, da ta čas naša vojska sodeluje na številnih mednarodnih misijah: v Bosni, na Kosovu in v Afganistanu, pri čemer je problem, da nimamo lastnih prevoznih sredstev. Zato načrtujemo zlasti nakup transportnih letal; srednjih in velikih, predvsem za dolet na razdalji do pet tisoč kilometrov. Taka letala bi zadostovala, da bi zagotovili lastno premeščanje enot v mednarodnih operacijah. Nakup enega velikega transportnega letala je načrtovan do leta 2008. Do leta 2010 načrtujemo nakup 135 oklepnih vozil 8x8, da bomo dosegli polno operativnost bataljonov, ki jih prispevamo v okviru zavezništva (tu gre zlasti za 10., Če našega zračnega prostora ne bodo varovali Italijani, se nam utegne zgoditi, da nam ga bodo Hrvatje glede na to, da bodo verjetno v letu 20D7/2008 postali člani Nata, ali pa Madžari! je pol pol, s tem da smo v zadnjem letu bistveno povečali število vojakov. Večinoma po novem zaposlujemo le vojake. Težava pa je v tem, da so čast-niki in podčastniki zaposleni za nedoločen čas, zato je nesorazmerje težko odpraviti čez noč. Katere večje nakupe vojaške opreme načrtujete za prihodnost? Ali boste kljub drugačnim željam Nata vendarle kupili drugo vojaško ladjo? Sem zagovornik drage vojaške ladje, drugega patruljnega čolna, in sicer zato, ker je Slovenija pomorska, sredozemska država in je prav, da imamo vojaško silo v svojem morskem 20. in 30. bataljon), in nakup 52 valukov. Pri opremi ima prednost tudi nabava osebne opreme - imenovane Bojevnik 21. stoletja. Načrtujemo posodobitev infrastrukture, zlasti vojaškega letališča Cerklje, da bo sposobno sprejemati letala 24 ur na dan in v vseh vremenskih razmerah. Ne smemo pozabiti na kadetnico v Mariboru, kjer se bodo izobraževali častniki; temu namenjamo posebno pozornost tudi v koalicijski pogodbi, in vadbena poligona Apače in Mlake. Ob tem vedno opozarjam, da je vojak lahko še tako dobro opremljen, a če ni ustrezno usposobljen, svoje delo težko dobro opravlja. Kako pa je z varovanjem slovenskega zračnega prostora? V okviru Nata so zanj ta čas zadolžena italijanska vojaška letala, kar je, gledano zgodovinsko, za Slovence precej moteče. V preteklosti ste že omenili možnost, da Slovenija najame vojaške lovce. Glede varovanja s strani italijanskih vojaških letal naj povem, da je to začasna rešitev. Dejansko so Italijani v pripravljenosti, če bi se kaj zgodilo v slovenskem zračnem prostora. Rešitev ni najboljša! Osebno se zavzemam, da bi imeli lastne zmogljivosti, drugače se bomo stalno soočali s tem problemom. Če našega zračnega prostora ne bodo varovali Italijani, se utegne zgoditi, da nam ga bodo Hrvatje glede na to, da bodo verjetno v letu 2007/ 2008 postali člani Nata, ali pa Madžari! Če tega ne bomo rešili z lastnimi zmogljivostmi, se bomo stalno soočali z istim vprašanjem. Seveda pa ta odločitev ni odvisna samo od ministra. Generalštab SV pripravlja vojaškostrokovno ekspertizo in videli bomo, kaj bo prinesla. Nasveta se bom držal! Kaj pa tankovske enote, ki se danes še vedno smatrajo za hrbtenico vsake normalne moderne vojske? Jih bo Slovenija v prihodnje še imela? Mislim, da so bili v neki strategiji Slovenske vojske že postavljeni na stranski tir. Tanki so res postavljeni na stranski tir. V naših načrtih je predvideno, da jih bomo imeli do konca njihove življenjske dobe. Danes so se grožnje tako spremenile, da tanki niso več hrbtenica moderne vojske. Po Natovih napovedih na območju Slovenije v prihodnjih desetih letih ni pričakovati nobenega klasičnega vojaškega napada, povečujejo pa se možnosti terorističnih napadov oziroma uporabe sredstev za množično uničevanje. Dejansko tanki danes kot sodobno orožje nimajo več take vloge kot nekdaj. Razvoja obrambnega sistema torej ne bomo gradili na tankih. Slovenska vojska deluje, kot ste že prej omenili, v mednarodnih misijah. Pred začetkom pogovora ste dejali, da je pred dnevi v Afganistanu slovensko vojaško vozilo zapeljalo na mino. Kaj se je zgodilo? Že večkrat sem dejal, da bi po statistiki že morali imeti kakšno žrtev. Hvalabogu se to še ni zgodilo! Razlog je morda v tem, da v mednarodne misije pošiljamo najbolj usposobljene in najbolje pripravljene vojake. Zadnji primer kaže, kako dobro je, da ima vojska dobro opremo. Slo je za vozilo hummer, ki ima dodatno ojače-no dno vozila. Če ne bi imelo te ojačitve, bi prav gotovo prišlo do žrtev. Zato je pomembno, da za svoje fante kupujemo dobro opremo. V prejšnjih mesecih se je stalno govorilo, daje DeSUS najšibkejši člen koalicije. S pri- volitvijo vlade v zvišanje pokojnin in vašo izvolitvijo za predsednika DeSUS se zdi, da to ne drži več. Se je s tem nezadovoljstvo dela članstva zaradi vstopa v desnosredin-sko koalicijo z Janšo nekako poleglo? Vstop stranke vkoalicijo je članstvo sedaj sprejelo. Potem ko sem postal predsednik DeSUS, smo že imeli sejo sveta stranke in sejo izvršilnega odbora in nihče več ni problematiziral vstopa v koalicijo. Ves čas pa trdim, da smo lahko zelo trden člen te koalicije, kolikor bomo vsi dosledno spoštovali koalicijsko pogodbo. Že od vsega začetka se predsednik vlade tega dosledno drži, tako da se ne bojim, da bi bil DeSUS najšibkejši člen koalicije. V koaliciji želimo uresničevati svoj program, izpolniti čim več predvolilnih obljub -zaradi tega smo v koaliciji. DeSUS je v programu opredeljen kot neideološka stranka, zato smo bili tudi zadovoljni, da je sama koalicijska pogodba taka. Menim, da smo lahko dober partner, seveda če bomo izpolnjevali tudi svoje obveznosti. Eno izmed novih gesel DeSUS je, da je to "stranka za vse generacije", čeprav se mi zdi, da delegati tega na kongresu niso podprli, ampak so se zavzeli, da stranka še naprej ostane predvsem upokojenska. Po čem se bo DeSUS v prihodnje razlikoval od drugih strank? Od drugih strank se razlikuje po tem, da je socialno naravnana stranka. Skrbeti želi namreč za tiste ljtidi, ki živijo od svojih osebnih dohodkov, pokojnin in invalidnin. Naša stranka bo v prihodnje prepoznavna zlasti po tem. Sam se zavzemam, da se stranka čim bolj odpre, da ne zastopa samo stališč in interesov upokojencev, ampak tudi vseh tistih, ki živijo od svojega mi problemi slovenske družbe, seveda pa bodo hrbtenica DeSUS vedno upokojenci. Kako pa komentirate dogajanje v opoziciji, ki je po porazu na volitvah očitno v precejšni krizi? V opoziciji imamo dve dokaj močni stranki, LDS in SD. Pri LDS se vidi, da je ta stranka uspešno delovala do takrat, ko je bil njen predsednik dr. Janez Drnovšek, ki je znal biti dovolj pragmatičen, daje ustregel interesom vseh njenih članov. večkrat sem dejal, da bi po statistiki že morali imeti kakšno žrtev. Hvalabogu se to še ni zgodilo! dela. V času ko se čedalje več govori samo o kapitalu, dobičku, povečani produkciji, donosih, je zelo pomembno, da je v slovenskem političnem prostoru strapka, ki skuša ohranjati pridobitve socialne države. Ne predstavljam si namreč Slovenije, ki je članica EU, da bi imela 250.000 upokojencev, ki bi živeli na socialnem robu. Mislim, da je treba samo dosledno uresničevati program stranke. V njem imamo zapisano skrb ne le za starejše, ampak tudi za mlade. Geslo "Za vse gdneracije" je bilo naše geslo že pred volitvami. Skratka, ukvarjati se moramo z vse- Ta čas pa stranka takega človeka nima, zato je zapadla v krizo. Kriza je še večja, ker ni navajena delovati v opoziciji. Očitno je, da se v novi situaciji ne znajde prav dobro. Moja ocena je, da jo čaka še veliko dela do njene konsolidacije. Glede SD pa je razvidno, da njihov predsednik v javnosti uživa velik ugled in da želi voditi drugačno politiko stranke, kot jo zastopa večina njenih poslancev. Ne nazadnje to vidimo pri zakonu o RTV Slovenija, kjer je imel g. Pahor drugačno stališče glede referenduma kot njegovi poslanci. Vprašanje pa je, kam ta dualizem vodi. Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini Novosti: SJ družinsko zavarovanje za Hrvaško Velika nagradna igra! Več informacij: . modra Številka ((ОШШјЕЈ www.vzajemna.si j ^ *6 sezonsko zavarovanje za 90 ali 120 dni po ugodnih cenah ® za več kot 13 odstotkov ugodnejše cene višjih programov M VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. Mini teater iz Ljubljane je že sedma leto zapored pripravil mednarodni festival Mini poletje za otroke, ki bo potekal do 4. septembra na različnih ljubljanskih prizoriščih. Otroci in odrasli ste vabljeni, da se tudi to poletje - vsaj za nekaj časa - prepustite pravljičnemu svetu. Festival Mini poletje se je začel 3. julija in bo v dveh mesecih ponudil 21 lutkovnih in gledaliških predstav iz različnih evropskih gledališč, pripravili pa so tudi številne ustvarjalne delavnice in srednjeveške viteške dopoldneve. Festival sta slavnostno odprla direktor Mini teatra Robert Wald in ljubljanska županja Da-nica Simšič. Odprtje na ljubljanskem gradu je bilo zaznamovano tudi s poulično predstavo Jezdec gledališča Pikniz iz Jeruzalema in otroškim pevskim zborom Zagrebški dečki. Zagrebški dečki Zbor Zagrebški dečki je edinstven na Hrvaškem. Osnovan je bil pred 13 leti po zgledu slavnih deš- kih zborov po Evropi. S svojim delovanjem in bogatim kulturnim programom (številni nastopi, dobrodelni koncerti, nastopi na radiu in televiziji, sodelovanje na natečajih, celovečerni koncerti na Hrvaškem in v tujini) želi zbor nadaljevati tradicijo deške zborovske glasbe, ki je že več stoletij navzoča v Evropi. Od leta 1994 zboru dirigira Jasenka Ostojič Radi-kovič, ki je ustanoviteljica skupine Taubeka ter Moškega zbora v okviru Zagrebških dečkov in deluje tudi kot stalna voditeljica tečaja za vokalne tehnike Zagrebških dečkov. Je docentka na Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer vodi Zbor Glasbene akademije. Zbor je ob odprtju Mini poletja pričaral posebno razpoloženje in gledalcev ni pustil ravnodušnih. Mini poletje organizatorji namenili posebno po-Letošnji festival na svojevrsten zornost, saj so prepričani, da nas način zaznamuje danski pravljičar "njegove pravljice kot rosno sveže Hans Ch. Andersen, ki so mu ob cvetlice še vedno očarajo in nam ima-dvestoti obletnici njegovega rojstva jo kaj povedati". Z občutkom za lepo Ta mesec si lahko ooledate... Nedelja, 17. julij 2QÜ5 Plesni teater Ljubljana 18.00, Figurentheater Wilde & Vogel, Stuttgart, Nemčija НОВГГ ali Tja in spet nazaj, lutkovna predstava za starejše od 8 let Nedelja, 24. julij 2005 Ljubljanski grad, dvorana Mini teater 11.00 in 18.30, Gledališče AKO, Sofija JANKO IN METKA, lutkovna predstava za otroke, starejše od 4 let Nedelja, 31. julij 2005 Ljubljansk grad, dvorana Mini teatra 11.00 in 18.30, LUTKOVNO GLEDALIŠČE IZ BRESTA, Belorusija RIGORKA-Zvezda z neba, lutkovna predstava za otroke, starejše od 5 let in pravo in z blagim posmehom nam še danes pomagajo razumeti svet, pa naj so se življenjske razmere še tako spremenile. Andersenove so predstave Vžigalnik, Palčiča in Cesarjeva nova oblačila. Seveda pa se v tem poletju veselimo tudi z junaki drugih pravljic in drugih pravljičarjev ob predstavah, ki so jih pripravili umetnik iz Izraela, Poljske, Nemčije, Belorusije, Rusije, Švedske, Bolgarije, Hrvaške in Slovenije. Še povabilo Lutkovne predstave Mini poletja čakajo na vas vsako nedeljo. Pravljice vas po besedah Roberta Wlat-la vabijo v svoj svet. Pravljice pa niso izmišljene sanje, ampak pre-pesnjena podoba resničnosti. Barbara Kavtičnik ШИЏШМк Ljudje odprtih src Založba ZRC Danes je v svetu okoli sto slovenskih misijonarjev. Njihovo poslanstvo je v knjigi Ljudje odprtih src obdelal Zvone Žigon. Uvodni osvežitvi nekaterih temeljnih teoretičnih pojmov sledi kratek oris zgodovine slovenskega misijonarstva. Sledi mu opis poteka raziskovalnega projekta Sodobni (slovenski) misijonar kot izseljenec, na katerem temelji monografija. Jedro tega poglavja predstavljajo opažanja in ugotovitve, ki temeljijo na analizi pisem in intervjujev z misijonarji. Navajanju raziskovalnih spoznanj sledi študija primera misijonarke s. Dorice Sever pri kanadskih Inuitih. Študija temelji na avtorjevem dnevniku iz časa bivanja pri njej in bralca pelje bliže in bliže misojonarski duši. Največjo sporočilno in subjektivno vrednost knjige predstavlja izbor pisem in intervjujev, v katerih misijonarji vsak na svoj način opisujejo ne le svoje življenje in delo, ampak predvsem lastno doživljanje položaja med dvema kulturama, doživljanje poslanstva, ki so mu žrtvovali leta ali celo življenje. Hiša Cankarjeve zaveze Cankarjeva založba Pesnik in pisatelj Tone Pavček je ob šestdesetletnici Cankarjeve založbe, katere knjižni program je kot dolgoletni urednik tudi sam krojil, v knjigi Hiša Cankarjeve zaveze obudil spomine na založniško hišo. Kot pravi na platnici, gre za ljubezniv oseben pogled na neko obdobje CZ na našem kulturnem zemljevidu, ko je kjer so vasi preplavili vojaki, italijanski topovi so rušili hiše, prebivalstvo pa je večinoma odšlo v begunska taborišča v notranjosti Avstro-Ogrske. Vasi so se spreminjale v ruševine in velika pokopališča vojakov različnih narodov, ki so sodelovali v nesmiselni moriji na slovenskem ozemlju med letoma 1915 in 1917. Knjiga je napisana na podlagi avtorjevih lastnih raziskav na terenu, kjer je odkrival sledi in spomine na Javavo epopejo, na katero nas na vsakem delčku opustoše-ne in izčrpane kraške zemlje spominjajo pokopališča ter ostanki pusto-šenja velikanskega vojaškega stroja. Razprave SAZU V Razpravah, strokovnem glasilu razreda za naravoslovne vede SAZU (XLV-1), je objavljenih 14prispev-kov: Ob 75-letnici zaslužnega profesorja akademika dr. Jožeta Mačka, Ena od modifikacij Abbottove formule, Dinamika populacij pomembnejših škodljivcev sladkornepese v Vojvodini v obdobju 1961—2003, Vpliv UV-B sevanja na rastline, Odpornost proti virusom pri rodu Solanum, Vpliv različnih \irov hrane na značilnosti koruznega hrošča, Ekonomsko pomembni škodljivci koruze na območju vzhodne Hrvaške, Etiologija bolezni korenov sladkorne pese v Vojvodini, Laboratorijska raziskava izolata glive Corticium rolfsii Curziiz jablane, Raziskave smrekove rdeče trohnobe vSlo- Razprave in gradivo INZ Revija Razprave in gradivo (izdaja jo Inštitut za narodnostna vprašanja) v 45. številki objavlja 13 prispevkov, med drugim: Etnično razlikovanje v Sloveniji: izbrane problematiza-cije (Irena Šumi), Specialistično proučevanje zakonsko zaščitenih narodnostnih manjšin v Sloveniji do obdobja državne osamosvojitve: zgodovinski pregled (Samo Kristen), Slovenci v Avstriji kot eden prednostnih predmetov v slovenskih etničnih študijah (Janez Stergar), Italijani in Madžari v Sloveniji v perspektivi slovenskih etničnih študij (Boris Jesih), "Kri ni voda ": potomci Uskokov ob slovensko-hr-vaškimeji (Duška Kneževič Hočevar), Albanci v Sloveniji (Martin Berishaj), Judje in ideacija o Judih v sodobni Sloveniji (Hannah Starman), Evropa, Slovenija in Romi (Vera Klopčič). Mura Založba Mladinska knjiga V že uveljavljeni turistični zbirki Slovenija na dlani Peter Firbas predstavlja reko velikih razsežnosti, ki se razgrinja pred bralčevimi očmi kot nižinski vodotok, nenavadno bogat in pri-rodoslovno zanimiv zaradi številnih i ifW*4 Zniaga Kumer mÄ OD PUSTA DO MAJNICE postnem času, Ja je namehjen pripravi za praznovanje velike noči. V poglavju Postni čas pojasni nekatere izraze (npr. pepelnica, post), predstavi eno od starejših molitev žalostnega rožnega venca, katere začetki segajo v drugo polovico 15. stoletja. In ker se zgodaj spomladi začenja prvL delo na polju, nam predstavi tudi nekatere vremenske preroke, značilne za ta čas. veniji, Preučevanje alelopatskih odno- Komenski Kras sov med hmeljem in pleveli, Razšir- Založba Karantanija jenostogorčic koreninskih šišk,Pre- V knjigi Komenski Kras 1914— učevanje učinkovitosti ovsa, poseja- naravneinkultumeznamenitoti vzdolž 1918 Mitja Močnik, zbiralec in pre- nega na robovih njiv, pri zmanjševa- Murinega toka, za lažjo orientacijo pa učevalec ostalin soške fronte, popisu- nju številčnosti pomembnejših škod- je dodan zemljevid z vrisanimi zani- je dogodke prve svetovne vojne za ljivcev na jati pšenici, Vloga fenolnih mivostmi. Kot je v navadi v tej zbir- frontnimi črtami v kraškem zaledju, snovi vmetabolizmu sadnih rastlin, ki, je vodniku priložen zemljevid. sam doživljal, spremljal iri z mnogimi soustvarjalci sooblikoval podobo. Morda se bodo komu zdeli nekateri obrazi v knjigi preveč osvetljeni in drugi preveč zatemnjeni, piše, "morda bo kdo celo ta ali oni obraz pogrešal, morda bo komu moja zgodovinska resnica zmotna ali v teh zapisih kdaj potisnjena prehudo v ozadje..." Od pusta do mäjnice Celjska Mohorjeva družba V knjižici Od pusta do mäjnice Zmaga Kumer nadaljuje niz poljudnih knjižic o slovenskih ljudskih šegah, lci so nekdaj poživljale delovne in praznične dneve skozi vse leto, zdaj pa čedalje bolj tonejo v pozabo. Tako v tretji knjižici predstavi nekatere zanimivosti iz bogatega izročila šeg; začne s predstavitvijo najbolj priljubljenih zimskih svetnikov I (sv. Anton Puščavnik, sv. Neža, sv. Vincenc...) in pomladnih svetnikov (sv. Valentin, sv. Matija). V nadaljevanju predstavi bogastvo pustnih maškar in že smo v okljukov, rokavov in mrtvic, razodeva pa tudi življenje ob tej vodni žili in vpliv ljudi na reko in obratno. Opisane so Dr. Zmago Smitek, redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, podpisuje še eno svojo študijo, ki je tokrat izšla pri Študentski založbi pod naslovom Mitološko izročilo Slovencev in podnaslovom Svetinje preteklosti. Knjiga je nadaljevanje in bistvena dopolnitev Smitkove prejšnje podobne knjige Kristalna gora, ki je izšla leta 1998 in je že dolgo razprodana. Sedanja knjiga je doslej najiz-črpnejše in s tem temeljno delo o slovenskem mitološkem svetu. Mitološko izročilo Slovencev združuje eruditski zamah vrhunskega poznavalca z zelo berljivim Vurberški grad ima vidno mesto v Šmitkovi knjigi. podajanjem obsežne in kompleksne snovi. Iz avtorjevih popotnih spoznanj, pogovorov z različnimi strokovnjaki in njegovega širokega poznavanja literature je nastala knjiga, ki preseneča z novim, očarljivim in ponekod celo drznim pogledom na slovensko preteklost. Dr. Zmago Smitek zbira in sestavlja razdrobljene zgodovinsko-mitološke drobce v zaokroženo celoto, ki odstira čustvovanje in domišljijo, logiko in etiko naših prednikov ter njihovo tesno povezanost s skrivnostmi življenja, narave, Boga in onstranstva. Primerjave z drugimi ljudstvi in kulturami kažejo na eni strani sorodnost tovrstnih nazorov, po drugi strani pa osvetljujejo slovenske posebnosti, saj je oblikovanje odnosa do sveta potekalo v dialogih z bolj ali manj oddaljenimi sosedi in staroselci. V tem procesu so se hkrati oblikovali temelji slovenske kulturne samobitnosti, kar daje knjigi, doslej najiz-črpnejšemu in s tem temeljnemu delu o "slovenskem mitološkem koz-mosu", še prav poseben pomen. Snov je razdeljena v dvanajst poglavij, ki so vsaka zase poglobljena študija vsega, kar so raziskovalci doslej zbrali o slovenski, slovanskih in tudi širše svetovnih mitologijah. Pomaga si tudi s spoznanji z drugih ved, kot so zgodovina, arheologija in jezikoslovje. Na podlagi tega obsežnega znanja prihaia avtor do zanimivih in včasih celo do predrznih in osupljivih sklepanj. Naslovi poglavij so: Nastanek sveta, Tridelna struktura stvarstva, Sveto drevo pri Vitanju, Zvezdno kraljestvo pokojnikov, Krožni tok časa: Zeleni Jurij, Gospodar gore: Kresnik, Gorski demom: Vedomec, Samani-zem na Slovenskem?, Govorica topo-niniov, Dežela izobilja: Indija, Napoved katastrofe: Atila, Propad sveta. Gospodar gore Naj navedemo samo dva krajša odlomka iz Smitkove knjige. Najprej iz poglavja o Kresniku. "Če je v slovenskem ljudskem izročilu mogoče najti mitološko figuro, ki spominja na 'višje' božanstvo, je to prav gotovo Kresnik. Zato ni čudno, da so raz- lični raziskovalci videli v njem ključ do stare slovenske mitologije in religije. V kontekstu sodobnih dognanj na področju primerjalne mitologije in religiologije pa so njihove razlage večinoma že zastarele, ali vsaj slabo utemeljene in med seboj nasprotujoče. Nekateri strokovnjaki so skušali biti bolj kritični; celo do te mere, da so dvomili v avtentičnost DR ZmAGO ŠMITEK llToIPŠKO IZROČILO SLOVENCEV SVETINJE PRETEKLOSTI večine starejših zapisov o Kresniku, saj zanj ni (bilo več) potrditev v živem izročilu. Ker pa tako preprosto spet ni bilo mogoče rešiti vseh odprtih vprašanj, nam je ostal Kresnikov lik do danes kontroverzen in skrivnosten, tako po svojem imenu, kot tudi po mestu in funkciji, ki naj bi ju imel v stari slovenski, slovanski in in-doevropski mitološki zgradbi. Bojazen, da je morebiti že samo Kresnikovo ime izmišljotina, brez zgodovinske podlage, lahko zavrnemo s podatkom, da je bila takšna beseda na slovenskem podeželju dolgo znana in je bila zapisana leta 1579 kot priimek Chresnickh, Kherschnickh in Khersnikh. To rodbinsko ime je še danes v različnih oblikah razširjeno na dobršnem delu slovenskega ozemlja. Po Kresnikovi sledi Prvo obsežno in temeljito primerjalno študijo o Kr(e)sniku je napisala Maja Boškovič-Stulli. Pravilno je ugotovila, da obstajajo vsebinske razlike med večino slovenskih zapisov o Kresniku in gradivom o is- toimenskih bitjih, zbranem na Hrvaškem in vzhodno od nje. Po drugi strani pa so se nekateri fragmenti slovenske tradicije vendarle povezovali s podobo krsnika, kakršno je dokumentirala med svojim terenskim raziskovanjem v Istri in o kateri obstajajo podatki tudi s kvarnerskih oto- kov in iz Dalmacije. Glede na to, da omenjeno geografsko območje s Slovenijo ni imelo kakšnih tesnejših zgodovinskih ali jezikovnih zvez, je domnevala, da je razširjenost krsnikov rezultat staroslovanske kolonizacije in/ali morebitnega vpliva staroselcev. Iz te predpostavke je izpeljala logičen, a vendarle problematičen zaključek: če gre za isti ali soroden etnični substrat, naj bi bil tudi lik Kresnika in krsnikov povsod enoten, tako v tipološ-kem kot tudi v funkcionalnem smislu. Vse, kar je rušilo to suponirano enotnost, je bilo torej moteče in sumljivo. Slovenskim podatkom o Kres-niku je bila zato pripravljena verjeti le toliko, kolikor so se ujemali z gradivom, ki ga je zbrala sama ali drugi strokovno usposobljeni zapisovalci, večinoma zunaj slovenskega etničnega ozemlja. Zanjo tako niso bili sporni slovenski podatki, da Kresnik skrbi za dobrobit svojega ozemlja, da se spreminja v različne živali, ali da morajo biti bojujoči se nasprotniki rojeni na isti dan, ker je bilo to potrjeno tudi na 'njenem' terenu. Sprejemljiva ji jebila tudi Keleminova omemba bojevanja Kresnikov med seboj (kljub temu, da so v Istri nasprotniki krsnikov le štri-ge/štrigoni), ker gre za paralelo izročila o južnoslovanskih mogutih in zduhačih. Večino drugih zapisov pa je označila za skrajno nezarjesljivo in za domnevni sad fantazije romantičnih zanesenjakov iz 19. stoletja. Tu je bila storjena metodološka napaka, saj ni mogoče presojat^ avtentičnosti kulturnih sestavin v posameznih slovenskih pokrajinah (npr. na Štajerskem in Koroškem) le po analogijah z Istro in Dalmacijo. Zato je bilo dejstvo, da gre pri Kres jiiku kljub istemu imenu za dve dokaj različni tradiciji, napačno interpretirano." Kresnik in Deva V poglavju Govorica toponimov med drugim beremo: "Ledinsko ime Dindol (narečno Dindou) blizu Blejskega jezera, ob sotočju Bohinjske Save in Jezernice, je po mnenju Franceta Bezlaja okrajšava prvotnega imena Devinji dol, leži pa pod prepadno steno, ki se je nekoč verjetno imenovala Devin. Mitološko simboliko imata tudi bližnji otok na Blejskem jezeru in Dobra gora, kamor so okoličani vsaj od 16. stoletja vodili blagoslavljat konje. V zvezi s tem je bila zapisana dompeva o trojici svetih prostorov, ki naj bi bili celo pravilno razporejeni v pokrajini, kar kaže na enoten miselni vzorec. Kultne geografske točke naj bi bile v vseh primerih posvečene Sstim trem božanstvom, ženskemu (npr. Mo-koš) in dvema moškima (npr. Perun - Veles), pri čemer je bila črta med Velesovim in Mokošinirp kraljest- iim. vetov vom voda - meja med svetovoma živih in mrtvih. To se na neki način povezuje tudi s slovenskim izročilom o Kresniku in njegovem bratu in sestri: med Mariborom in Ptujem se na levem bregu Drave dviga strm hrib Vurberk (427 m) z ostanki grajske utrdbe iz 2. polovice 12. stoletja. Sledovi prve naselitve te vzpetine segajo še v antično dobo. Lojalno ljudsko izročilo ve povedati, da je na nekdanjem gradu živel junak Kresnik s svojo sestro Devo (tudi Vesi-no, Zoro, Marjetico alilAlenčico). Bil je dvojček in je imel Drata, ki je Etnolog in antropolo Dr. Zmago šmitek (rojen leta 1949 v Kropi) se že dolgo posveča študiju religij in mitologij Evrope in Azije. Sodi med najvidnejše raziskovalce s področja primerjalne religiologije in antropologije, njegova dela in članki pa so naleteli na dober sprejem doma in na tujem. Med avtorjevimi objavami v slovenskem jeziku so knjige: Klic daljnih svetov (1986), Poti do obzorja: Antologija slovenskega potopisa z neevropsko tematiko (1988), Srečevanja z drugačnostjo: Slovenska izkustva eksotike (1995), Kristalna gora: Mitološko izročilo Slovencev (1998), Odkod je ta naš svet? Slovenske pripovedi o poreklu stvarstva (2002), Sledovi potujočih duš: Vedomci, kresnikiin sorodna bajna bitja (2003). sodeloval pri njegovih bojnih pohodih. Sestro, s katero je po nekaterih pripovedih živel v incestnem razmerju, je rešil pred kačo in zmajem, ki seje prikazal(a) iz močvirnega ni-žavja na drugi strani reke. Po mrtvem rokavu Drave lahko sklepamo, da je reka nekoč tekla mnogo bližje pobočju Vurberka kot danes. Devinski skok Ena od slovenskih lokacij, ki jih Bezlaj v svojem prispevku o 'Devin-skem skoku' ni omenil, je hrib Devin, ki stoji nad vasjo Kneža v dolini Bače. Vas je dobila ime po potoku Knezi, ki teče po ozki soteski in se na tem mestu izliva v Bačo. Zanimiva je prav zveza imen Devin in Kneža: za slednjo so nekateri slovenski zgodovinarji in jezikoslovci ugotovili, da izhaja iz stare slovanske besede za kneza, kasneje (nemško) grofa. Knez pomeni starešina, poglavar, tisti, ki ima največjo oblast in je bil mogoče kot apelativ rabljen tudi v religioznem smislu božanskega bitja (prim, češko knez 'duhovnik'). V slovenskem primeru naj bi bil povezan s slovanskim plemstvom, ki je med 7. in 9. stoletjem gospodovalo v Ka-rantaniji in Spodnji Panoniji. Pojavlja se v številnih slovenskih krajevnih in ledinskih imenih. Pomembne skupine takšnih krajevnih imen so poleg Slovenije še na avstrijskem Štajerskem in zahodnem Madžarskem, zanimiva paralela pa je tudi Knježa vodica na dalmatinskem otoku Bra-ču. Zal nam ob pogledu doline Kne-že, jeseni leta 2001, ni uspelo odkriti ljudske razlage imen Devin in Kneža, domnevamo pa lahko, da je bilo tudi s tema dvema lokacijama povezano neko (danes že pozabljeno) mitološko izročilo, saj se severno od njiju dviga hrib Kobilja glava (1475 m) in še severneje Konjsko brdo. Podobno pomensko zvezo najdemo še v okolici Ilirske Bistrice, kjer se blizu naselja Knežak dviga nekaj nad 1000 metrov visoki hrib Devin. V skupino toponimov, ki izhajajo iz teonima Deva, velja omeniti še grad Devin/Duino pri Trstu/Tries-te, ki stoji na strmem skalnem pomolu 40 metrov nad morsko gladino. Stari devinski grad izvira iz konca 11. ali začetka 12. stoletja, nekaj stoletij kasneje pa je bil zgrajen še nov 'gornji' grad. To območje so že v 7. ali 8. stoletju poselili Slovani." To sta le dva okruška iz obsežne Šmitkove knjige, ki odstira vznemirljive poglede na mitologijo naših prednikov. Iščemo zunanje sodelavce. ki želijo sodelovati na področju pridobivanja novih naročnikov revije Demokracija. Za dober zaslužek pok I ičilc 01/43 45 463. Demokracija Upodobitev Oriona na kamniti plošči v Hodišah na Koroškem Miloš Stare (desno) z ženo Franco Golob Predsednik SLS in N0 Dr. Miloš Stare (19Ü5-1984) je bil načelnik Slovenske ljudske stranke in predsednik Narodnega odbora za Slovenijo, kar pomeni, da je bil v nekem obdobju (če odmislimo komunistične oblastnike) najpomembnejši politik demokratičnega dela slovenskega naroda, ki je živel v politični emigraciji. Nedavno je minilo sto let od njegovega rojstva, domovina pa ga, razen poznavalcev naše zgodovine, komaj pozna. Miloš Stare se je rodil 11. junija 1905 v krepki kmečki družini v Do-bu pri Domžalah. Oče mu je umrl v mladosti. Njegova ovdovela mati Terezija se je nato poročila z Martinom Jeretino. V tem zakonu so se rodili Ančka, Anton, Francka in Pavle. Mi- loš je skupaj s svojo starejšo sestro Terezijo odraščal pri teti v Ljubljani, kjer je obiskoval ljudsko šolo in klasično gimnazijo. Bil je zavzet član dijaških in mladinskih organizacij. V študijskih letih seje uveljavil kot odličen igralec Ljudskega odra. Kazal je igralski talent in izrazito sposobnost za govorniške nastope. Študiral je pravo in dosegel licenciat. Pod njegovim vodstvom je začela delovati prva radijska postaja v Ljubljani z oddajnikom v Domžalah. Politični vzpon Kot odvetnik se je Stare čedalje bolj uvajal v politično delovanje. Ko je dr. Anton Korošec leta 1935 prevzel vlado in poklical dr. Miho Kreka kot ministra v vlado v Beograd, je njegovo pisarno v Ljubljani prevzel Stare. Leta 1938 je postal državni poslanec. Ob začetku nemške okupacije je Stare začutil potrebo po ilegalnem časopisu Svobodna Slovenija, ki ga je začel izda- jati že novembra 1941. Odslej seje štiri leta posvečal zbiranju poročil iz sveta za nas in pisanju poročil za tujino. Aprila 1942 je bila ustanovljena Slovenska zaveza. Ko so komunisti ubili dr. Marka Natlačena, je Stare postal ključna oseba Slovenske zaveze. To njegovo delo je ocenil dr. Miha Krek v jubilejnem članku ob Miloševi 60-letnici (1.6. 1965): "Težke naloge so prevzemali neka- Miloš Stare v mlajših letih na Radiu Ljubljana teri v ilegalnem odporu demokratičnih sil proti okupatorju v delu za osvobojenje. Med temi je bil Miloš Stare neprekosljivo vztrajen prvak. V njegovem programu med vojno ni bilo ne oddiha, ne počitka, ne varnosti, ne miru." Leta 1944 je prišel čas najhujših preganjanj. Miloš je vedel, da ga zasleduje gestapo, ki bi ga rad dobil za vsako ceno v roke. Prav tako je imel dokaz, da so komunisti pripravljali nanj atentat. Umaknil seje v Trst, kjer je komaj ušel drugemu atentatu. Od tod je odšel v Rim, kjer je bil tudi dr. Krek, kateremu je vodil pisarno in se posvečal delu za socialno pomoč beguncem. Po prihodu v Argentino je moral Stare tako kakor vsak drug begunec prijeti za ročno delo. Pri graditvi letališča Ezeiza je vihtel kramp in lopato skupaj z misijonarjem zdravnikom dr. Janezom Janežem. Tako sije služil kruh. Hkrati seje lotil težkega dela preseljevanja naših rojakov iz evropskih taborišč v svobodo. Ustanovil je Društvo Slovencev v Argentini, pozneje imenovano Ze- dinjena Slovenija. V življenje je priklical prve kulturne organizacije. Ustanovitelj Svobodne Slovenije Staretova zasluga je ustanovitev novega tednika Svobodna Slovenija. Prva številka je izšla 1. januarja 1948 z oznako, da izhaja že 6. leto, saj je pod tem naslovom izhajal že od jeseni 1941. Tako je poudaril povezanost z dejavnostjo v domovini. Kakor je list med zasedbo nastopal proti okupacijskim silam za svobodo, tako je hotel tudi v novih razmerah in na drugem koncu sveta vztrajati pri prizadevanju za iste cilje pod geslom: "Borba za svobodo slovenskega naroda, borba za zmago resnice in pravice". Za kulturno rast rojakov v Argentini in po svetu je ustanovil še Zbornik Svobodne Slovenije, namenjen emigracijskim publicistom, znanstvenikom, zgodovinarjem ter analitikom politike in kulture. Poleg izrazito politične dejavnosti je Stare pokazal tudi veliko skrb za izdajo slovenskih književnih del. Poleg tega je poučeval v šoli in vzgajal mladi rod. Miloš Stare je umrl 5. aprila 1984, samo tri mesece za svojo ženo, operno in koncertno pevko Franco Golob. Načelnik SLS in N0 Kot načelnik Slovenske ljudske stranke in predsednik Narodnega odbora za Slovenijo je bil Miloš Stare prvenstveno politik. Neutrudno se je zavzemal za dobro naroda. Iskal je poti, kako v danih razmerah uresničiti narodne cilje. Ob 30. obletnici ustanovitve Narodnega odbora za Slovenijo leta 1974 je zapisal: "Cilji naših prizadevanj so jasni: hočemo, da se uresničijo načela suverenosti tako, da bo imel slovenski narod in vsi narodi Jugoslavije, prosti komunistične in vsake diktature, neokrnjene vse pravice svobodnega odločanja o svoji usodi na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. V primeru svobodne odločitve za vstop v skupnost narodnih držav naj bi imela osrednja oblast le tiste dolžnosti in pravice, katere bi jim narodne države prostovoljno, pogodbeno odstopile... Če pa bi prišlo do delitve Jugoslavije, bomo zastavili vse svoje sile, da sedanja republika Slovenija postane mednarodno priznana, samostojna, demo- vo ob 30-letnici Narodnega odbora 1974. Polstoletno politično in kulturno delovanje Miloša Stareta odlikujejo izredna vztrajnost, delavnost, nesebičnost in zvestoba. Te svoje odlike je kazal že v predvojnem delu za javni blagor Slovencev, v zdomstvu pa je še podvojil svojo ču-ječnost za obrambo vseh teh vrednot, ki so jih gojili že njegovi predniki dr. Janez Evangelist Krek, Anton Korošec in Miha Krek. Bil je odločen zagovornik "naroda in jezika in vere", Levstikov "mož jeklen". Bilje pravi krščanski demokrat v sedanjem evropskem smislu po zgledu Adenauerja in drugih očetov združene Evrope. Njegove daljnovidne zamisli so se v marsičem uresničile. kratična država ... Slovenski narod ima pravico, da v lasmi državi neovirano uživa sadove svojega dela za duhovni in gospodarski napredek v družbi svobodnih narodov in držav." Stare in slovenstvo Staretova geneza slovenske suverenosti gre prek Koroščevih Punk-tacij (1932), Deklaracije 29. 11. 1944 v Deklaracijo 3.5.1945 in nato v Izja- Grob Miloša Stareta na pokopališču Chacarita v Buenos Airesu v Argentini V domovini se po njem imenujejo ulice v Dobu, Mengšu in Domžalah. Tone Jeretina, Tone Štrukelj S kolesom po ljubljanski okolici Mesta skozi čas S kolesom po ljubljanski okolici Ljubljana ima s svojo osrednjeslo-vensko lego na stičišču alpskega in dinarskega sveta izredne možnosti za gorsko kolesarjenje. Na vse strani jo obdaja s kolovozi in gozdnimi cestami prepredena hribovita pokrajina, ki ponuja skoraj brezštevilne možnosti za gorskokolesarske ture vseh težavnosti. Zahodno od Ljubljane vabita Polho-grajsko in Škofjeloško hribovje, ki sicer ne dosegata višin osrednjih alpskih predelov, s številnimi grapami in slemeni ter gosto mrežo kolovozov in gozdnih cest pa ponujata odličen teren za gorsko kolesarjenje. Alpski svet je proti vzhodu in severovzhodu razpotegnjen v Posavsko hribovje, kjer so mnogi pritoki Save izoblikovali pravi labirint naravnih oblik. Proti severu zagrizemo v "čistokrvni" alpski svet Kamniško-savinjskih Alp, južno in jugovzhodno pa lahko doživimo dinarsko-kraški svet z značilnimi kraškimi pojavi. Peter Krajnc je v vodniku S kolesom po ljubljanski okolici (založba Sidarta) zbral in opisal 43 kolesarskih tur, ki potekajo večinoma po hribovitem svetu ob robu Ljubljanske kotline. Vsaka tura v vodniku je predstavljena s poljudnim uvodom, v katerem avtor opozori na vse pomembnejše zanimivosti, mimo katerih vodi pot, v tehničnem opisu je podan točen potek ture s časi in zahtevnostjo. Vsaka tura je vrisana v barvni zemljevid, dodan ji je tudi višinski diagram. Odporniška fotografija Založba Modrijan je izdala razkošno fotomonografijo Slovenska odporniška fotografija 1941-1945 avtorjev Franca Fabca in Dejana Vončine. Fotografija slovenskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno je po razširjenosti in kakovosti redkost med evropskimi protifašističnimi in protinacističnimi gibanji, piše na zavihku. To dokazuje več kot 150.000 tematsko raznolikih fotografij, ki so jih posneli ljubiteljski, ilegalni in partizanski fotografi in so se ohranile do danes. Tudi to govori o tem, kako se je vodstvo revolucije zavedalo, daje pri njegovem vzponu na oblast propaganda - in fotografija ima v okviru propagande veliko moč - eden od odločilnih dejavnikov. V knjigi je predstavljenih več ot 270 izbranih posnetkov iz bogatih fondov 160 do zdaj znanih fotografov. Večino hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, nekaj pa sta jih avtorja izbrala v drugih slovenskih muzejih in v tržaški Narodni in študijski knjižnici. Segla sta ne le po ilegalni in partizanski, temveč tudi po urbani fotografiji Ljubljane in drugih mest ter prizorih iz sklepnih bojev zunaj meja Slovenije, predvsem v Trstu in na Koroškem. Pretresljive so taboriščne fotografije iz Gonarsa. Nakazana je tudi primerjava z italijansko, nemško in domobransko vojno fotografijo. Izbrane fotografije in besedilo dopolnjujejo podrobne predstavitve 37 pomembnejših fotografov. Ta razkošna monografija izrazito idealizira partizanstvo (revolucijo). O zločinski naravi komunistične revolucije v njej ni sledi, zato knjiga ni le torzo, ampak je propagandni izdelek, ki je dokumentarne posnetke uporabil prav za tisto, za kar so bili ti in podobni posnetki več desetletij uporabljani, za ohranjanje revolucionarnih izročil. Slovenska mesta Slovene Towns skozi čas Through Time Knjiga Slovenska mesta skozi čas je pravzaprav razkošen katalog k istoimenski razstavi, ki jo je prav tako pripravil Arhiv Slovenije. Uvodoma so prikazani temeljni zgodovinski in geografski podatki o Sloveniji, osrednji del pa predstavlja zgodovinski razvoj izbranih slovenskih mest od srednjega veka do zadnjih let 20. stoletja. Glavno besedo imajo upodobitve: vedute mest v različnih grafičnih in risarskih oziroma slikarskih tehnikah (bakrorez, jedkanica, litogra-fija, ksilografija, risba, gvaš, olje, akvarel) od začetka 16. do konca 19. stoletja, katastrski in drugi načrti, starejše razglednice in fotografije. Najstarejšo zgodovino pomagajo približati mestni in trški pečati oziroma grbi, za vsako mesto pa je izbrana tudi reprezentativna starejša listina z (naj)starejšo omembo trga, mesta ali mestnega sodnika, s podelitvijo oziroma potrditvijo mestnih privilegijev in podobno. Časovni lok pri vsakem mestu skleneta sodobni mestni načrt in novejši panoramski (navadno letalski) posnetek mesta. Pri izbiri mest sta avtorja Vladimir Kološa in Andrej Nared upoštevala tri glavna merila: velikost in zgodovinski pomen mesta, ohranjenost za razstavo primernega gradiva in teritorilno uravnoteženost. Tako sta izbrala naslednja mesta: Ljubljano, Brežice, Celje, Črnomelj, Idrijo, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Maribor, Novo mesto, Postojno, Ptuj, Slovenj Gradec, Slovensko Bistrico in Školjo Loko. Predstavljenih je 256 reprodukcij, ki si v okviru vsakega mesta sledijo v kronološkem redu in so opremljene s temeljnimi podatki: naslov motiva, vrsta gradiva oziroma tehnika izdelave, čas nastanka in nahajališče izvirnika. Janez Trdina Založbi Goga (Novo mesto) in ZRG sta ob 100. obletnici smrti Janeza Trdine o njem izdali izčrpno monografijo. Janez Trdina (1830-1905), čigar delo je neločljivo povezano tako z rodnim Mengšem kot Novim mestom in Dolenjsko, kjer je preživel svoje najustvar-jalnejše obdobje, velja danes za eno najzanimivejših kulturnozgodovinskih figur druge polovice 19. stoletja. Monografija o njem prinaša naslednje pripev-ke: Sto let po Janezu Trdini (Marijan Dovič), Janez Trdina in Novo mesto (Stane Granda), Janez Trdina in Mengeš (Katja Jenčič), Klasični jeziki v življenju in delu Janeza Trdine (Matej Hriberšek), Trdina, pisec na mejnikih razvoja avtonomnega literarnega sistema (Marijan Dovič), Janez Trdina —realist za folklorno masko (Maijan Dolgan), Rousseaujeviavtobiograßki zgledi pri Trdini in Cankarju (Tone Smolej), Folklorizem kot literarni model pri Janezu Trdini (Marija Stanonik), Simbolika gozda in bajeslovnih gozdnih bitij v Trdinovih bajkah (Tina Ban), Trdinove kritiške presoje in estetski pogledi (Matija Ogrin), Trdina in začetki slovenskega literarnega zgodovinopisja (Darko Dolinar), Trdinova rokopisna ostalina (Igor Kramberger). ПР 1 1 ■ [Regionalna Televizija posebnega pomena] »bnega pomena Meljska cesta 34, 2DOO Mb Informacije za katerimi stojimo! UTOip.radiodur.si Tlismo najuečji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 _________— ____________ RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVET! t v Ш ^ L ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE Skupaj s podjetji Viessmann, Seitron in Klima Petek vam ponujamo udobje toplote in prijetnega hladu skozi vse leto. Z nakupom njihovih izdelkov si zagotovite popuste ob nakupu kurilnega olja. Več informacij na www.petrol.si. KURILNO OLJE EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 rts-tv.com Kurilno olje je lahko cenejše! HADNO RAVNO PRAV Г гЈ I \ |%J- г' _I. Slavni raziskovalec in seksi strokovnjakinja Združenih narodov morata preprečiti okolj-sko katastrofo. Jima bo uspelo? Raziskovalec Dirk Pitt, igra ga Matthew McConaughey, najde znamenit kovanec, povezan z zgodovinsko legendo, zaradi česar se spusti v največjo pustolovščino svojega življenja - v lov na zaklad skozi eno izmed najnevarnejših območij Afrike. V iskanju davno pozabljene bojne ladje iz državljanske vojne s skrivnim tovorom, katero tamkajšnji prebival- ci imenujejo kar Ladja smrti, Dirk in njegov duhoviti pomočnik Al Gior-dino (Steve Zahn) spoznata dr. Evo Rojas (Penelope Cruz), prečudovito in pametno znanstvenico, ki je prepričana, da je zaklad povezan z mnogo večjo težavo, ki ogroža celotno človeštvo. V iskanju ladje, v katere obstoj ne verjame nihče, se morajo Dirk, Al in Eva zanesti predvsem na svojo domišlji jo in pogum, da bi jim uspelo prelisičiti nevarne vojskovodje, preživeti v nevarni deželi in na koncu razkriti skrivnost. "Dirk Pitt je pravi renesančnik," je izjavil Matthew McConaughey, Režija: Breck Eisner Scenarij: Joshua Oppenheimer, Thomas Dean Donnelly, James V. Hart, John Richards Produkcija: Matthew McConauhey, Howard L. Baldwin, Gus Gustawes Igrajo: Matthew McConaughey, Penelope Cruz, Steve Zahn, Dayna Cussler, William H. Macy, Glynn Turman, Lambert Wilson, Delroy Lindo Premiera: 14. 7. 2005 Distribucija: Blitz Film & Video Distribution ki igra glavnega junaka v napeti ak- skoči v smoking in se udeleži kra- cijski pustolovščini Sahara. "Je tip ljevskega plesa. Je senatorjev sin, moškega, ki se lahko ruva s kro- znanstvenik, uglajen in trezen fant, kodili, v naslednjem trenutku pa hkrati pa lovec na zaklad, navihan Hiša uoščenih figur Skupino prijateljev okvara na avtomobilu prisili, da zavijejo z začrtane poti in se ustavijo v zapuščenem mestecu, ki ga je pozabil čas. V mestu naletijo na nenavadno ljenja. Potovanje na največjo nogo- hišo iz voska, v kateri so razstavlje- metno tekmo se spremeni v grozo, ne voščene figure. Mladim obisko- ko se Carly (Elisha Cuthbert), Pa- valcem kmalu postane jasno, da ige (Paris Hilton) in njuni prijatelji Obišče jih skrivnostni človek, zara- voščena hiša skriva smrtonosno odločijo, da bodo prespali v šotorih di česar so vsi na trnih, poleg tega skrivnost, ki ogrozi tudi njihova živ- in se zjutraj odpravili na tekmo, pa mora Carly miriti še svojega fan- ta Wadea (Jared Padalecki) in svojega vročekrvnega brata Nicka (Chad Michael Murray). Ko se naslednje jutro zbudijo, ugotovijo, da je nekdo namenoma pokvaril njihov avto, zato sprejmejo povabilo domačina, da jih odpelje v Ambrose, edino mesto v bližini. Ko prispejo, jih takoj pritegne hiša voščenih figur, ki so videti neverjetno življenjske. Kmalu ugotovijo, da obstaja grozljiv razlog, zakaj je tako ... Počasi začenjajo odkrivati temne strani mesta, ko naletijo na norega morilca, zaradi katerega se začne krvavi boj za preživetje. Skupina prijateljev mora poiskati izhod iz mesta - drugače bodo za vedno ostali v Hiši voščenih figur. ■■■■■■■House ф Wax Režija: Scenarij: Produkcija: Igrajo: Premiera: Distribucija: Jaume Collet-Serra Chad Hayes, Carey Hayes Herb Gains, Joel Silver, Steven Richards Elisha Cuthbert, Chad Michael Murray, Paris Hilton, Jared Padalecki, Jon Abrahams, Brian Van Holt, Emma Lung, Damon Herriman, Brian Van Holt 14. 7. 2005 Ljubljanski kinematografi na kratko Steven Spielberg je za svoj novi film, govoril bo o napadu na izraelske športnike v času olimpijskih iger v Münchnu leta 1972, rekru-tiral avstralskega igralca Erica Bano. Zvezda epskega spektakla Troja bo v Spielbergovem filmu igral glavnega agenta tajne izraelskega službe, v filmu pa bo poleg njega igral tudi njegov rojak Geoffrey Rush. Scenarij za film je napisal Tony Kushner, poleg dvojice Avstralcev pa bodo v filmu nastopili še Daniel Craig, Mathieu Kassovitz, Ciaran Hinds in Hanns Zischler. Po krvavem münchenskem masakru je izraelska premierka Golda Meir agentom tajne službe naročila, da poiščejo krivce in jih usmrtijo. Še neposneti film že velja za glavnega favorita za oskarja 2006. Raper in igralec Method Man se pripravlja na vlogo v nadaljevanju filmskega hita How High iz leta 2001. Method, s pravim imenom Clifford Smith, sodeluje s scenaristom Dustinom Abrahamom, saj želita čim bolje prikazati njegov lik Silasa P. Poleg tega naj bi raper konec leta nastopil v priljubljeni drami CSI: Crime Scene Investigation. Raper in hollywoodski igralec Ice Cube se bo bojeval za naklonjenost dijakov, in sicer v komediji Teacher of the Year. V njej bo igral enega od dveh mladih učiteljev, ki se potegujeta za naslov učitelja leta. Ice Cube, s pravim imenom O'Shea Jackson, bo s partnerjem Mattom Alvarezom in njunim skupnim podjetjem Cubevision tudi producent projekta, Jeff Bushnell pa pripravlja scenarij. Z bleščečo hollywoodsko zasedbo se bodo ta teden začele priprave na snemanje filma po uspešnem britanskem romanu Stormbre-aker, v katerem bodo nastopili Sophie Okonedo, Mickey Rourke in Alicia Silverstone. Mladi britanski igralec Alex Pettyfer bo interpretiral glavnega junaka Alexa Riderja, 14-letno siroto, ki proti svoji volji postane vohun. Po skrivnostni smrti svojega strica (Ewan McGregor), agenta britanske tajne službe MI6, je Alex prisiljen razjasniti stričev zadnji nerešeni primer. Vse se vrti okrog nevarnega računalniškega črva, ki ogroža angleške šole. Stormbreaker je prvi od šestih romanov z junakom Alexom Riderjem, ki jih je napisal Anthony Horowitz, hkrati avtor scenarija za film z istim naslovom. Režiral bo Geoffrey Sax. k 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 8.30 Action Man, sinhronizirana risana serija 8.55 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 9.15 Čudežni puding, sinhronizirani risani film 10.40 Super punce, sinhronizirana risana serija 11.05 Lepo je biti milijonar, ponovitev 12.35 Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka 13.30 Na deželi je lepo, 1. sezona, 2. del avstralske nanizanke 14.30 Mestece za vedno, 2. sezona, 16. del ameriške nanizanke 15.30 Močno zdravilo, 5. sezona, 5. qel am. nanizanke 16.30 Umori med platnicami, kanadsko-nemški film 18.15 24UR - vreme 18.20 Entrada - kuhinje Latinske Amerike, dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Nedeljski film: Hišna varuška, ameriški film 21.50 Starševstvo, ameriški film 0.00 24UR, ponovitev 1.00 Nočna panorama 7.00 7.00 7.15 7.35 7.50 8.05 8.30 8.50 8.50 9.10 9.40 10.10 11.35 12.35 13.00 13.20 13.20 13.30 14.25 15.00 15.05 15.40 16.00 16.10 16.35 17.00 17.35 18.25 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 20.45 22.00 22.50 1.10 2.05 2.35 TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA KOVANEC V ZRAKU, KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.35) PRVIČ NA MORJU, KRATKI DOKUMENTARNI FILM EBU (VPS 07.50) ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZ, 16/26 (VPS 08.05) SNOBS, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 16/26 (VPS 08.25) TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: AVTO SVET ŽIVALI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/13 A.ROZMAN ROZA-J.PERVANJE: VRTIČKARJI: BUČA, TV NADALJEVANKA IGRE BREZ MEJA: ORMOŽ NIKOLI OB DESETIH - ROK'N'BAND TURISTIKA POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI OLIMPIJCI: SADIK MUJKIĆ - VESLANJE HRIBAR PO SVETU NAOKOLI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/8 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.10) METKA IN ZVERINKO, RISANA NANIZANKA, 1/11 (VPS 15.45) RISANKA RADOVEDNI TAČEK: STEKLENICA (VPS 16.35) BINE: DENAR, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 7/14 (VPS 16.15) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) NIGEL MARVEN, AMERIŠKA POLJUDNOZNANST. SERIJA, 2/4 (VPS 17.30) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) CVETKA IN ZVONČEK, RISANKA (VPS 18.40) OČI IN SINE, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT MALI MENIH, NEMŠKA NADALJEVANKA, 4/15 (VPS 20.00) RDEČE POLETIE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 3/10 (VPS 20.45) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) MALI SVET NAŠIH OČETOV, ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL (VPS 22.50) PRAKSA, AMERIŠKA NANIZANKA, 18/22, PONOVITEV (VPS 00.30) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.05) INFOKANAL Slovenija 2 BSE 08.30 28. Festival melodije morja in sonca v živo iz Portoroža, 1 del, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom SI ledarjem, oddaja o kmetijstvu 12.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 6.30 10.00 11.00 11.30 12.40 13.15 13.15 13.45 16.20 16.45 INFOKANAL OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE UMETNOST GLASBE IN PLESA: TENORIST MARCELO ALVAREZ IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA PIRAMIDE, MUMIJE IN GROBNICE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/3 TURISTIKA DOBER DAN, KOROŠKA 17.15 21.00 22.00 23.00 0.50 2.50 CVET MLADOSTI, ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 1/4 (VPS 17.15) BREZ SRAMU, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 6/7, PONOVITEV W GOSPODARJI ŽIVLJENJA IN SMRTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/3, PONOVITEV (VPS 20.00) STUDIO CITY (VPS 21.00) AMERIŠKA KRPANKA: SANJE IN PESMI ŽLAHTNE STAROSTI, GLASBENI DOKUMENTAREC, 4. DEL (VPS 22.00) BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) BESNILO, AMERIŠKI FILM, PON. (VPS 00.50) INFOKANAL Kanal A 9.05 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 20. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 190. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 85. del am. nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 2. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Filmski ciklus - Samuel L. Jackson: Shaft, ameriški film 21.50 Zvezdna vrata, 4. sezona, 2. del am. nanizanke 22.45 Seinfeld, 5. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 23.15 Ta nora služba, 1. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 23.45 Caroline v velemestu, 2. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke 0.15 E+, ponovitev Pop TV PCJ» 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke Pet skrivnosti, pon. 108. dela mehiške nad. Zastavljeno srce, ponovitev 79. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Srčna dama, ponovitev 105. dela mehiške nad. Prava ljubezen, pon. 77. dela venezuelske nad. Diagnoza: umor, ponovitev ameriške nanizanke TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 7. sezona, 14. del ameriške nanizanke Prava ljubezen, 78. del venezuelske nadaljevanke Srčna dama, 106. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 80. del venezuelske nad. 24UR - vreme Pet skrivnosti, 109. del mehiške nadaljevanke 24UR XXL ponedeljek: Na deželi in v mestu, ameriški film Providence, 4. sezona, zadnji del ameriške nanizanke XXL premiere Teksaški mož postave, 5. sezona, 7. del ameriške nanizanke Prijatelji, 9. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke Seks v mestu, 6. sezona, 15. del ameriške naniz. 24UR, ponovitev Nočna panorama 8.45 9.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.50 22.45 22.50 23.45 0.15 0.45 1.45 Prva TV B ÖS 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 473. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 100. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja_ >> 13.15 13.25 13.35 13.55 14.40 16.20 17.10 17.35 18.05 19.00 19.55 20.00 21.40 22.10 23.10 00.50 01.20 Tri v vrsto 17.35 SKRIVNOSTNA PREBIVALKA TEMIN, Spomin DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.30) TV prodaja 18.05 Ml SMO ... GRKI (VPS 18.05) Okrožje Columbia, 11/11. del amerlike 18.40 SIBIRSKE LJUDSKE PRAVLJICE, RISANKA nanizanke (VPS 18.40) Redar, ameriška akcijska komedija, 1993 18.45 LEON IN BUČI, RISANKA MTV Movie Awards 2004,1. del posnetka 18.55 VREME (VPS 18.55) prireditve 19.00 DNEVNIK Yu-Gi-Oh, risana serija 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT Sto izložb, sto strasti, 474. del italijanske 20.00 POD ŽAROMETOM (VPS 20.00) telenovele 21.00 ETIOPIJA: ADDIS ABEBA, POTOPIS (VPS 21,00) Čarovnije, 101. del italijanske serije 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) Adijo pamet, kontaktna oddaja 22.50 IGRA S KITAJSKIM ADUTOM, ANGLEŠKA Plemeniti komentar DOKUMENTARNA SERIJA, 1/2 (VPS 22.50) Helenini ljubezni, ameriška romantična 23.40 SKRIVNOSTNA PREBIVALKA TEMIN, komedija, 1998 DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 0.10 PRAKSA, AMERIŠKA NANIZANKA, 19/22, UrSka Sov PONOVITEV (VPS 00,10) Helenini ljubezni, ameriška romantična 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. komedija, 1998 1.45 POD ŽAROMETOM, PONOVITEV Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 2.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.35) UrSka Sov 3.00 INFOKANAL TevePika 06.00 Tv Prodaja 06.30 28. Festival melodije morja in sonca v živo iz Portoroža, 1 del, pon 08.00 Klasje, pon 08.30 Tv Prodaja 09.00 Poslovni studio, dnevno informal oddaja, pon 09.30 Živeti zdravo, novosti pri zdravljenju raka dojk, pon 10.00 Vsak otrok je nakaj posebnega, pon 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža 11.30 Navigator, pon 12.00 Vandrovćek, kvintet Vedrina, pon 12.30 IN LINE - oddaja o in line hokeju, pon 13.00 Do zdravja tudi tako, Studio Ank, pon 13.30 Tv prodaja 14.00 Glasbeni Mozaik 16.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 17.00 Do zdravja tudi tako, inovacije v zdravju, pon 18.00 Štiri tačke oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, ženitna mešetarka na studencu, pon 19.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, Vinko M'derndorfer 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, sladkorna bolezen 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 E + 00.30 Tv Prodaja 01.00 Glasbeni mozaik Slovenija 2 TOREK, 19.7.2005 Slovenija 1 6.50 tedenski izbor 6.50 kultura 7.00 odmevi 7.35 vrata v svet, kratki igrani film ebu (vps 07.35) 7.50 joika, kratki dokument film ebu (vps 07,45) 8.05 2ELV|i otok, risana naniz., 17/26 (vps 08.00) 8.25 snobs, avstralska nadaljevanka, 17/26 (vps 08.25) 8.50 tedenski izbor 8.50 bine: denar, lutkovno-igrana nanizanka za otroke, 7/14 9.10 cedrik, risana nanizanka, 25/52 9.25 zgodbe iz skoljke: čisto pravi gusar, mladinska nadaljevanka, 3/s 10.10 a.rozman roza-j.pervanje: vrtičkarji: voda, tv nadaljevanka 10.40 sožitja, svetovalna oddaja tv maribor 11.50 pri iožovcu z natalijo 13.00 poročila, Sport, vreme (vps 1 з.оо) 13.25 tedenski izbor 13.25 velika imena malega ekrana: zoran lemajič 14.20 čokoladne sanje, humoristična nadaljevanka, 3/10 15.00 poročila, promet (vps 15.00) 15.05 mostovi • hidak: potepanja - barangol|sok (vps 15.10) 15.40 zmajske zgodbe, risana nanizanka, 16/25 (vps 15.45) 16.05 risanka 16.10 zmajček, risana naniz., 4/13 (vps 16.05) 16.35 zlatko zakladko: od hrastoveij по zanigrada (vps 16.30) 17.00 novice, slovenska kronika, sport, vreme (vps 17.00)_ 6.30 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 12.30 TV PRODAJA 13.05 AMERIŠKA KRPANKA: SANJE IN PESMI ŽLAHTNE STAROSTI, GLASBENI DOKUMENTAREC, 4. DEL, PON. 14.15 STUDIO CITY, PONOVITEV 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 16. ETAPA, PRENOS (VPS 15.15) 17.35 SLOVENCI V ITALIJI, PONOVITEV 18.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA • BARANGOLjSOK, PONOVITEV 18.45 JANEZ POVSE: JOLANDA • KDO JE TO, TV IGRA (VPS 18.35) 19.35 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA HUMORISTIČNA NAD,, 15/20 (VPS 19.25) 20.25 PAVLE LUŽAN: SREBRNE NITKE, TV PRIREDBA PREDSTAVE EKSPERIMENTALNEGA GLEDALIŠČA GLEJ (VPS 20,20) 21.55 KANDAHAR, IRANSKI FILM (VPS 21.50) 23,20 INFOKANAL Kanal A A [1 Pop TV 23.25 Prijatelji, 9. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 23.55 Seks v mestu, 6. sezona, 16. del ameriške nanlz. 0.25 24UR, ponovitev 1.25 Nočna panorama Prva TV B И0 9.05 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 21. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 22, del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 191. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 86. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16-05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda Imajo vsi radi, 2. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 2. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Akcija: Težka naloga, ameriški film 21.45 Zvezdna vrata, 4. sezona, 3. del am. nanizanke 22.40 Seinfeld, 5. sezona, 17. del am. humor, naniz. 23Л0 Ta nora služba, 1. sezona, 6, del am. humor, nanlz. 23.40 Caroline v velemestu, 2. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 0.10 E+, ponovitev 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 474. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 101. del italijanske serije 11.55 Adljo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.50 TV prodaja 14.05 Urška šov, ponovitev 15.05 Helenini ljubezni, ameriška romantična komedija, 1998 16.45 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 475. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 102. del Italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Barabe in princese, 10. del hrvaške serije 20.35 To je Bush, 7. del ameriške serije 21.00 Sanje sveta, 15. del italijanske mini serije 21.35 Ljubezenske prevare, 10. del ameriške resnlčnostne serije 22.25 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 23.25 Barabe in princese, 10. del hrvaške serije 00.00 To je Bush, 7. del ameriške serije 00.30 Sanje sveta, 15. del italijanske mini serije 01.05 Ljubezenske prevare, 10. del ameriške resnlčnostne serije 01.55 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 14. dela ameriške nanizanke 8.45 Pet skrivnosti, pon. 109. dela mehiške nad. 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 80. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, pon. 106. dela mehiške nad. 11.50 Prava ljubezen, pon. 78. dela venezuelske nad. 12,45 Providence, 4. sezona, ponovitev 22. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 7. sezona, 15. del am. naniz. 15.00 Prava ljubezen, 79. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 107. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 81. del venezuelske nad. 17.55 24UR • vreme 18.00 Pet skrivnosti, 110. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 20.45 Življenjska zgodba: Materina želja, ameriški film 22.25 XXL premiere 22.30 Teksaški mož postave, 5. sezona, 8. del am. naniz. TevePika 6.00 Tv Prodaja 6.30 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 7.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 8.00 Vandrovček, kvintet Vedrina, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno Informat. oddaja, pon 9.30 Sijaj, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klarlča, prvič 10.30 Vodič po podjetništvu, pon 11.00 Novice za gluhe In naglušne 12.30 Kulturne drobtinice, ženitna mešetarka na studencu, pon 13.00 Do zdravja tudi tako, inovacije v zdravju, pon 14.00 28. Festival melodije morja in sonca v živo iz Portoroža, 2 del, pon 16.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 17.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, sladkorna bolezen 17.30 Algea, njen vpliv na imunsko dogajanje v telesu 18.00 V harmoniji z naravo 18.30 Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, Vinko M'derndorfer, pon 20,00 To morate vedeti, svetovalna oddaja 21.00 Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 Štiri tačke oddaja o hišnih ljubljencih, pon 23.30 Uspešen obrtnik, pon 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik SREDA, 20J2005 Slovenija 1_3 6.50 TEDENSKI IZBOR 6.50 KULTURA 7.00 ODMEVI 7.35 plesno tekmovanje, kratki igrani film ebu (vps 07.35) 7.50 gokart, kratki dokumentarni film ebu (vps 07.50) 8.05 želvji otok, risana nanizanka, 18/26 (vps 08.05) 8.30 snobs, avstralska nadaljevanka, 18/26 (vps 08.25) 8.50 risanka 9.00 tedenski izbor 9.00 zlatko zakladko: od hrastovelj do zanigrada 9.15 zmajček, risana nanizanka, 4/13 9.40 naučimo se pesmico z melito osojnik: ciganček 9,50 j, pervanje ■ m. buh: vrtičkarji: ninanana, tv nadaljevanka 10.25 national geographic, ameriška dokumentarna serija, 1/12, ponovitev 11.20 100 let slovenskega filma; poletje v Školjki, slovenski film, i. del, ponovitev (vps 11,20) 13.00 poročila, Sport, vreme (vps 13.00) 13.15 tedenski izbor 13.15 nekai minut za domačo glasbo 13.35 ljudje in zemlja, oddaja tv maribor 14.25 tasmanske zgodbe o kitih in kitolovu, avstralska poljudnoznanstvena oddaja 15.00 poročila, promet (vps 15.00) 15.05 mostovi - hidak: moj gost, mo|a gost|a wfftt ...-vend...gem.,. (vps 15.10) 15.40 snorčki, risana nanizanka, 3/13 (vps 15.45) 16.05 male sive celice, kviz (vps 16.10) 17.00 novice, slovenska kronika, šport, vreme (vps 17,00) 17.30 obrazi afrike, dokumentarna odda|a, ponovitev (vps 17.30) 18.20 turistika (vps 18.20) 18.40 2rebanie astra (vps 18.40) 18.45 binko, risanka (vps 18.45) 18.55 vreme (vps 18,55) 19.00 dnevnik 19.35 vreme, magnet, sport 20.00 sedmi pečat: gani me, danski film (vps 20.00) 21.35 100 let slovenskega filma: sirota s čudežnim glasom, kratki icrani film (vps 21.35) 22.00 odmevi, kultura, sport, vreme (vps 22.00) 22.55 drago jančar: disident arnož in njegovi, tv priredba predstave sng drama ljubljana (vps 22.55) 1.30 praksa, ameriška nanizanka, 20/22, ponovitev (vps 01.30) 2.10 dnevnik, vreme, magnet, sport, ponovitev 3.05 obrazi afrike, dokumentarna oddaja, ponovitev 3.55 dnevnik zame|sketv (vps 03.55) 4.20 infokanal Slovenija 2 6.30 10.00 11.30 1200 15.10 15.45 16.25 16.25 18.25 19.00 20.00 23.00 0.55 infokanal otroški infokanal tv prodaja zabavni infokanal tv prodaja evropski magazin, oddaja tv maribor (vps 15.45) tedenski izbor vizum za prihodnost, bosanska humoristična nadaljevanka, 15/20 druga god8a 200s: naiao zumbi, posnetek koncerta mostovi - hidak: moj gost, moja gostja .... vend..,gem..., ponovitev 24, ameriška nadaljevanka, 6/24, pon. ђ šport (vps 20.00) v naročju tujcev, angleški film, ponovitev (vps 23.00) infokanal Kanal A 9.05 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 22. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 192. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 87. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja_ 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke tO Mladi zdravniki, 2. sezona, zadnji del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Hollywood zaupno, 4. del ameriške dokumentarne serije 20.55 Pravi seks v pravem mestu: New York, 4. del ameriške dokumentarne serije 21.45 Zvezdna vrata, 4. sezona, 4. del ameriške nanizanke 22.40 Seinfeld, 5. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Ta nora služba, 1. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke 23.40 Caroline v velemestu, 2. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 0.10 E+, ponovitev TevePika Pop TV PCP 6.55 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.35 22.30 22.35 23.30 0.00 0.30 1.30 24UR, ponovitev Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 15. dela ameriške nanizanke Pet skrivnosti, pon. 110. dela mehiške nad. Zastavljeno srce, ponovitev 81. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Srčna dama, ponovitev 107. dela mehiške nadaljevanke Prava ljubezen, ponovitev 79. dela venezuelske nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja Sedma nebesa, 7. sezona, 16. del ameriške nanizanke Prava ljubezen, 80. del venezuelske nadaljevanke Srčna dama, 108. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 82. del venezuelske nadaljevanke 24UR - vreme Pet skrivnosti, 111. del mehiške nadaljevanke 24UR TV kriminalka: Kdo je umoril igralko?, ameriški film Hitri Edi, 10. del angleško-ameriške nanizanke XXL premiere Teksaški mož postave, 5. sezona, 9. del ameriške nanizanke Prijatelji, 9. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke Seks v mestu, 6. sezona, 17. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama Prva TV 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gl-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 18.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 475. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 102. del Italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.50 TV proda|a 14.10 Barabe in princese, 10. del hrvaike serije 14.45 Na moj način, pogovorna oddaja s SaSo Gerdej 15.50 Ljubezenske prevare, 10. del ameriške resničnostne serije 16.45 To je Bush, 7. del ameriške serije 17.10 Vu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 476. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 103. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19,55 Plemeniti komentar 20.00 Ena na ena, pogovorna oddaja 21.00 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 21.55 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 22.30 Na svoji Vesni, slovenska komedija ^ 00.10 Ena na ena, pogovorna oddaja 01.00 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 01.50 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 02.20 Na svoji Vesni 6.00 6.30 7.00 08.00 8.30 9.00 9.30 10.00 10.30 11.00 13.00 14.30 16.30 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 00.15 00.30 ШТ\ Tv Prodaja Algea, njen vpliv na imunsko dogajanje v telesu, pon Vsak otrok je nakaj posebnega, pon A TO JE TO, poučno zabavna oddajaj z Rezo, pon Tv Prodaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Avto šok, pon Štiri tačke oddaja o hišnih ljubljencih, pon jana, oddaja o sončni strani življenji, konorarna bolezen in depresija Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, Vinko M'derndorfer, pon 28. Festival melodije morja in sonca v živo iz Portoroža, 3 del, pon Glasbeni Mozaik Do zdravja tudi tako, Studio Ank, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič Kulturne drobtinice, 26. grafični bianale, pon Do zdravja tudi tako, gostja: Vand^ Andolšek, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja Slovenska glasbena lestvica, pon S Pingom korak višje, prvič Sijaj Živeti zdravo, prebavne težave na počitnicah 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, pon Preverjeno POP TV Odbojka na mivki, Siemens master; 2005, Portorož, pon Tv Prodaja Glasbeni mozaik B И0 22.50 MATE BEKAVAC, BRUNO WEIL IN ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE: M, HAYDN, W.A. MOZART (VPS 22.50) 23.45 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN DAVID DE VILLIERS, L. VAN BEETHOVEN: SIMFONIJA ST. 8 V F-DURU (VPS 23.40) 0.20 PRAKSA, AMERIŠKA NANIZANKA, 21/22, PONOVITEV (VPS 00.20) 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PONOVITEV 1.55 TEDNIK, PONOVITEV 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.50) 3.15 INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.30 TV PRODAJA 12.00 ZABAVNI INFOKANAL 14.55 TV PRODAJA 15.30 TEDENSKI IZBOR 15.30 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 16.00 SLAVNOSTNI KONCERT OB 105. OBLETNICI PAPIRNIŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA VEVČE, 2., ZADNJI DEL 16.30 SIMPSONOVI, AMERIŠKA RISANA NANIZANKA, 20/22 16.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE 17.30 RESNIČNI SPARTAK, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV MOSTOVI ■ HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK, PONOVITEV UJETNIK, ANGLEŠKA NANIZANKA, 14/17, PONOVITEV ^ OPERNO POLETJE • G. VERDI: TRAVIATA, POSNETEK OPERE IZ GLEDALIŠČA LA FENICE (VPS 20.00) MATA HARI, FRANCOSKA DRAMA (VPS 22.30) ŠTAFETA MLADOSTI, PONOVITEV TRETJA GENERACIJA, NEMŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 01.15) INFOKANAL 6.50 TEDENSKI IZBOR 6.50 KULTURA 7.00 ODMEVI 7.35 SREČA ZA SREČKA, KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.35) 7.50 MRAVLJINCI, KRATKI DOKUMENTARNI FILM EBU (VPS 07.50) 8.05 ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 19/26 (VPS 08.05) 8.30 SNOBS, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 19/26 (VPS 08.25) 8.50 TEDENSKI IZBOR 8.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ 9,35 ODDAJA ZA OTROKE 9.45 J. PERVANJE - M. BUH: VRTIČKARJI: AVTO ZA STANOVANJE, TV NADALJEVANKA 10.20 POD ŽAROMETOM 11.15 LUIGI PIRANDELLO: NOCOJ BOMO IMPROVIZIRALI, TV PRIREDBA PREDSTAVE DRAME SNG MARIBOR 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 DRUŽINSKE ZGODBE 14.15 VIDEOPISMA: EMIL IN SAŠA 14.40 PESEM KAMNA: PRIDOBIVANJE IN LOM KAMNA, DOKUMENTARNA ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 14.40) 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - SARANGOLiSOK (VPS 15.10) 15.40 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 29/52 (VPS 15.45) 15.50 RISANKA 15.55 DEDKOVA LJUBLJENKA, KRATKI IGRANI FILM EBU, PONOVITEV (VPS 15.50) 16.10 NA UNIJI: POLONA KASAL IN GUŠTI, ODDAJA ZA MLADE, PONOVITEV (VPS 16.10) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, PONOVITEy (VPS 17.30) 18.15 DUHOVNI UTRIP, PONOVITEV (VPS 18.20) 18.40 MOISTER MIHA, RISANKA (VPS 1 p.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 TEDNIK (VPS 20.00) 21.00 OSMI DAN (VPS 21.00) 21.30 KNJIGA MENE BRIGA - NAOMI KLEIN: NO LOGO, PONOVITEV (VPS 21.30) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 GLASBENI VEČER Kanal A 9.05 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 23. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 24. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 193. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 88. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesihe, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 1. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Krimič: Umor v domačem mestecu, ameriški film 22.00 Ljubezen v laseh, 3. sezona, 1. del angleške nadaljevanke 23.00 Sreča, 2. sezona, 3. del angleške humoristične nanizanke 23.40 Navigator, ponovitev 0.10 Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.50 E+, ponovitev Pop TV 6.55 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 11.50 1Z45 13.40 14.10 24UR, ponovitev Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 16. dela ameriške nanizanke Pet skrivnosti, ponovitev 111. dela mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, ponovitev 82. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Srčna dama, ponovitev 108. dela mehiške nadaljevanke Prava ljubezen, ponovitev 80. dela venezuelske nadaljevanke Hitri Edi, ponovitev 10. dela angleško-ameriške nanizanke TV prodaja Sedma nebesa, 7. sezona, 17. del ameriške nanizanke 15.00 Prava ljubezen, 81. del venezuelske nadaljevanke 15.55 Srčna dama, 109. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 83. del venezuelske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 112. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Romanca: Recept za romanco, ameriški film 21.35 Vražje neveste, dokumentarna serija 22.30 XXL premiere 22.35 Izpovedi taksistu 7, dokumentarna oddaja ^ 23.40 Prijatelji, 9. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 0.10 Seks v mestu, 6. sezona, 18. del ameriške nanizanke 0.40 24UR, ponovitev 1.40 Nočna panorama Prva TV BÜQB 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 IV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV proda|a 10.25 Sto Izložb, sto strasti, 476. del Italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 103. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.45 TV prodaja 14.00 Ena na ena, ponovitev 14.50 Na svoji Vesni 16.30 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 477. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 104. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Alo, alo, 18. del angleške serije 20.35 Vikarka iz Dibleya, 7. del angleške serije 21.05 Črni gad, 7. del angleike serije 21.35 Hotel poldruga zvezdica, 7. del angleške serije 22.10 Gosp ti. POBIRALEC DAVŠČIN v s™ AVSTRIJI SLAVKO AVSENIK Žive teme sedanjosti literarni junaki in njihove Z£odbe, STAROGRŠKI KIPAR pesniške širine duha in pravljična obzorja sveta. KISEL SADEŽ ANTON SOVRE AFRIŠKI Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu POLITIK (JOSHUA) GLASBENIK KOVAČIČ PODZEMNI KANAL tfHIHR Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana, telefon: 01 433 43 06, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com, splet: www.samorog.com SLOVENSKI НЦ GLEDALIŠKI IGRALEC КиНЦ •o4 STVAR, KI SE NE SME OBRAVNAVATI ENAJSTI DEL CELOTE ODREKA DOKTOR POGORJE VFOKIDI (IZ ČRK EATO) RASTLINSKE BOLEZNI KENAN EVREN IGRALKA WESTOVA KILOMETER TROPSKA OVIJALKA MOŠKO IME PRITOK DRINE ŠVIC, KNJIŽ. (JOHANNES) NOSILEC DEDNOSTI CENE VI POTNIK SLOVENSKI GORSKI VODNIK RIJEKA OTOK OB BORNEU NOČNI GOSTINSKI ZABAVNI LOKAL STROKOVNJAK KI ZDRVI DRAGA AHAČIČ PTICA Z OSTROM KLJUNOM S ČEŠKI EKONOMIST ŠIK ORGAN VIDA B BEOTIJEC, AONEC SODOBNI PLES RIMSKI BOG SMRTI SL.P V SATELJ TAN' POLSKI VOJAK KONJENIK KUB. POLITIK (RAUL) OTOKSZ ODZADRA VE S LIKO TO TIP AVTOM. LADA MAKEDONSKO KOLO ZRAK (LATINSKO) HEROJ .AMERIŠKA IGRALKA LONGOVA RUDARSKO MESTO V J. ŠPANIJI - HRIBOVJE VBEOCIJI, GRČIJA RADIJ - - GRADBENI STROJ ZA BRIZGANJE CEMENTA J OBRI NEMŠKI ZOOLOG (KARL ERNST) JAPONSKA NABIRALKA BISEROV 1 TUJE ŽENSKO IME (IZ ČRK ANNAN) 1 rešitev prejšnje križanke i 1 nagrajenci 26. številke 1 nagrade DONOS, OMOLON, LA VINA, NRAV, JAKEC, PER, REM, STARI GRAD, ČRNA, VALENTINO, JETT, ERKER, DABA, ERE, TAO, INDIRA, DAM, NH, ALTA, LA, STOPIČE, VIRANT, KOLIRI, NITEROI, OLIVIN, ICA, ESK, RAKAS, LEL, ATA 1. nagrada: DARINKA B. LAK Pod lipami 34 2. nagrada: MATJAŽ CIJAN, Heroja Stanet: 3310 Žalec 3. nagrada: MARJAN ZUPAN Hotemež 24, ] Dobitnikom čestitamo in jih da nam pošljejo svojo davči) NER, , 3000 Celje i2, ČIČ, 1433 Radeče hkrati prosimo, to številko. 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolaijev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i i 21.7. 2005 pošljite na naš naslov. i i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, \ ! s pripisom "Nagradna križanka". 1 včeraj, danes, jutri.. 12.7.1813 se je rodil francoski fiziolog Claude Bernard, znan po raziskavah vloge trebušne slinavke in sladkorne bolezni. Nekoč je obiskal prijatelja, ki je ravno pil konjak. Bernard se je začudil: "Piješ alkohol? Ali ne veš, da grešiš proti svojemu zdravju? Dobro poslušaj, kaj ti bom povedal: imel sem dva psa iste starosti. Obema sem dajal iste obroke hrane, le da sem enemu včasih dal v hrano tudi nekaj alkohola. Ko sem ju žrtvoval znanosti, sem ugotovil, da je bila prebava psa, ki sem mu dajal alkohol, mnogo slabša in počasnejša. Kaj praviš na to?" Prijatelj je prepričano odvrnil: "Pravim, da alkohol ni za pse." 12. 7.1921 so v skladu z določili centralistične vidovdanske jugoslovanske ustave odpravili deželno vlado za Slovenijo. Ivan Hribar je bil imenovan za kraljevega namestnika v Sloveniji. 13.7.1920 so italijanski fašisti požgali slovenski Narodni dom v Trstu, središče slovenskih organizacij ter politične, gospodarske in kulturne dejavnosti Slovencev na Tržaškem. 14.7.1789 se je v Skocjanu rodil slovenski jezikoslovec Franc Serafin Metelko. 14. 7.1958 so v Iraku odpravili monarhijo. Ob državnem udaru so umorili kralja Fejsala. 15. 7.1606 se je rodil Rembrandt Harmenszo-on van Rijn, največji holandski slikar. 15. 7. 1871 se je rodil italijanski likovni kritik Ugo Ojetti. Slikar, ki ni bil zadovoljen z njegovo kritiko, mu je očital, da ne more biti kritik, če sam ne zna slikati. Ojetti mu je odgovoril: "To se mi ne zdi nujno. Nikoli nisem legel jajc, vendar vam zagotavljam, da se bolje razumem na njihovo cvrtje kot vsaka kokoš." 16. 7. 1796 se je rodil francoski slikar in grafik Jean-Baptiste Camille Corot. Neka občudoval-ka je vztrajno iskala globlji pomen v njegovih slikah. Corot jo je zavrnil: "Ne, gospa, slikarstvo je preneumno za kaj takega!" 16.7.1899 se je v Novem mestu rodil slikar in grafik Božidar Jakac. 16.7.1904 je bil v Ljubljani prvi sokolski zlet. 16. 7.2001 je postal novi predsednik MOK belgijski kirurg Jacques Rogge. 17.7. 1861 so slovenski rodoljubi v Mariboru ustanovili slovensko čitalnico. Bila je druga na Slovenskem. Prva širšeslovanska čitalnica je bila ustanovljena že januarja 1861 v Trstu. 17.7.1942 so v Sentjoštu nad Horjulom ustanovili za samoobrambo prvo vaško stražo. Dogodek pomeni simbolni začetek oborožene pro-tikomunistične akcije. 17.7.1946 so v Beogradu usmrtili voditelja jugoslovanskih četnikov Draža Mihailoviča. Bil je obrambni minister kraljeve vlade, ki se ni podredil Titovim komunistom. ooled nazaj Barbara Celjska Med ljudmi, ki so na Slovenskem veliko dosegli v življenju, je znanih le malo žensk. Ena od njih je bila Barbara Celjska, hči Ha-remana II. in sestra Friderika II., predstavnica grofovsko-knežje dinastije Celjskih. 11. julija 1451 je umrla za kugo. Bila je izredno izobražena ženska. Razumela je slovensko, govorila nemško, madžarsko, češko, francosko in latinsko ter verjetno tudi hrvaško in slovaško. Zanimala seje za astrologijo, zlasti pa za alkimijo. Poleg tega je bila še izredna lepotica. Poznejši Papež Pij II., Piccolomini, jo je opisal kot žensko izredno lepe, visoke in vitke postave, blešče polti, z nekaj pegami na obrazu. Oče jo je poročil s Sigismundom, sinom češkega kralja, ki je postal leta 1410 rim-sko-nemški cesar. Barbara je tako postala cesarica in je imela izreden vpliv na moža. V zakonu nista bila srečna, oba sta se tolažila z drugimi. Cesarju so to oproš-čali, cesarico pa so zapirali in preganjali. Leta 1437 so Barbaro okronali za češko kraljico, vendar je istega leta Sigismund umrl, češki kralj pa je postal Albreht. Slovenci v Trstu Krepitev slovenske navzočnosti v Trstu so potrdile občinske volitve leta 1865. Na njih so okoličani izvolili v občinski svet 6 zavednih predstavnikov. To je še povečalo etnično napetost, ki se je začela kazati že leta 1848. V velikih nemirih, do katerih je prišlo med Slovenci in Italijani v Trstu, sta bili 13. julija 1868 tudi dve smrtni žrtvi. V tem času so slovenski osnovnošolski učitelji in domači duhovniki začeli tudi v predmestjih širiti programske smernice Slavjan-ske čitalnice. Pojavilo se je več izrazito pre-rodno usmerjenih slovenskih časopisov. Za nadzor nad osnovno šolo v Trstu ni bila ustanovljena zahtevana šolska komisija, temveč ga je izvajala občina, ki jo je vodila italijanska liberalna stranka. Zaradi protesta škofa Jerneja Legata zoper takšen nadzor so liberalci organizirali veliko manifestacijo. Prišlo je do spopadov med privrženci občine in škofije. Občinska uprava in italijanski liberalci so pripisali Slovencem vso odgovornost zaradi dveh smrtnih žrtev. Na podlagi italijanske peticije z 11.000 podpisi je vlada razpustila brambovski bataljon, v katerem je bilo 500 okoličanov. Omejena je bila samou- od 11. 7. do 18. 7. 1 prava obmestnih vasi. Več državnih uradnikov je bilo kazensko premeščenih. Srebrenica Predsednik in diktator Jugoslavije Tito je, tako kot to delajo v vseh državah, rad poudarjal, da je mladina "naše največje bogastvo". Ko je ta mladina dozorela, se je zgodila Srebrenica. Vojska bosenskih Srbov je 11. julija 1995 zavzela s strani ZN varovano enkla-vo Srebrenico. General Ratko Mladič je ob tem pred kamerami televizije s Pal, kjer je bil sedež srbske vlade v Bosni, izjavil: "To mesto podarjam srbskemu narodu!" Po zadnjem popisu prebivalstva leta 1991 je imelo zdraviliško mesto Srebrenica 37.000 prebivalcev, od tega 72,9 odstotka Bošnjakov in 25,8 odstotka Srbov. Ko je v vojni drugič padla v roke Ratku Mladiču (prvič je bilo to 18. aprila 1992), je bilo v mestu okoli 45.000 prebivalcev. Število seje moč- no povečalo zaradi Muslimanov, ki so v mestu našli zatočišče. Prišlo je do enega najstrašnejših pobojev po drugi svetovni vojni, ki se lahko primerja samo z morijo na Te-harjah in na Kočevskem. Ob zavzetju Srebrenice je bilo ubitih okoli 7.000 moških. Enote ZN, ki so "varovale" Srebrenico, niso reagirale. Mladičeva vojska jih je razorožila in (po nekaterih virih) v spodnjem perilu poslala iz Srebrenice. Slo naj bi pretežno za francoske in nizozemske vojake... Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- Dk.MOF Ijamo v skladu z H^,; zđIbnollajj . načelom profesi- vT^rjI.mli"regteo onalne novinarske etike, katere na- J men je služiti inte- St"" "4 resom javnosti ne $ glede na politično, svetovnonazorsko ScDl V | ali kakršno koli jj(BI:r.. drugo prepričanje. Demokracija izrekel varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki se je norčeval iz zaži-ganja žrtev, ki jih je umoril Metod Trobec (Hanžek je uporabil veliko bolj prostaško besedo v primerjavi z Ruparjevim sflfi vTffffliK Dvojna merila levičarskih medijev Brez kančka dvoma lahko rečemo, da je vprašanje t. i. sovražnega govora postalo nekakšen "hit" zdajšnjega političnega dogajanja. Na prvi pogled se zdi, da je razlog za to zelo preprost - odvračanje pozornosti javnosti od notranjih trenj na levici pri tem mislim na že komično iskanje novega predsednika LDS in "razkol" med Pahorjem in "bazo" pri SD. Vendar zadeva ni tako preprosta, kajti gre za nekaj več, gre za načrten poskus politike omejevanja svobode govora, ki npr. v Ruparjevem primeru samo izkorišča ne preveč domišljene poslančeve besede za stig-matizacijo celotne desnice (to je dokazal nastop Vesne Leskošek v Odmevih, ld je razloge za "sovražni govor" - pri čemer Ruparjevih besed sploh ne moremo šteti za t. i. Hate Speach - našla, kot je sama dejala, v političnem konservativizmu). Po ovinkih je namreč Leskoškova, pri tem pa ji je pomagala tudi novinarka RTV, označila celotno "idelogi-jo" slovenskega političnega konser-vativizma (pustimo ta čas vnemar vprašanje, kaj so značilnosti sodobne slovenske konservativne ideologije in ali le-ta sploh obstaja) kot "sovražni govor". Sledilo je zbiranje podpisov med pripadniki LDS vdane "civilne družbe" in s strani levo usmerjenih medijev spodbujena histerija. Pri tem sami levičarski mediji uveljavljajo dvojna merila, saj so Ru-parjeve besede veliko manj žaljive kot npr. besede, ki jih je v oddaji Hri-bar "medicinskim žargonom"). Pa ni nihče skočil pokonci-le SNS seje mimogrede oglasila - in zahteval HanžkoVega odstopa. Še več, Hanžek je bil eden prvih, ki je "ogorčeno" protestiral proti Ruparjevim besedam, verjetno se je tudi podpisal na peticijo proti "sovražnemu govoru". Pa prostaška beseda ni bila, seveda v političnem prostoru, uporabljena prvič v Hanžkovih "šalah". Spomnite se le "šaljivca" iz TV Popra Borisa Kobala, ki je leta 2000 v Lutkovnem gledališču Ljubljana prav tako uporabil to besedo, ki se začne na p, ko je ozmerjal koalicijo Slovenija. Pa se ni noben levičarski medij obregnil vanj. Zgodilo se je prav nasprotno, levo usmerjeni mediji (ki so v Sloveniji žal preveč dominantni) so bolj "raztrgali" odzive prizadetih strank, češ da pomenijo napad na svobodo govora in misli. Mogoče bo kdo rekel, češ, Kobal ni politik, je zgolj bur-kež s TV-zaslonov. Mogoče, toda zakaj ga je potem istega leta ZLSD (sedaj SD) kandidirala na volitvah v slovenski parlament? Pa ga. Majda Potrata, članica ZLSD oz. SD in novo-pečena borka proti žaljenj^i žensk, ni nič protestirala. Že ta dva primera dokazujeta obstoj dvojnih meril levičarskih medijev: "naši" levičarji lahko rečejo karkoli, medtem ko liomo "vaše" desničarje vedno vlekli za besedo. Tako se mimo preslišijo besede Darje Lavtižar Bebler, ki je v oddaji Studio City poslance na desnici Označila za opice (resnici na ljubo je uporabila nemško popačenko afne). Verjetno se bo Beblerjeva branila, češ da ni žaljiva, temveč, kot sama pravi, zgolj "ostra in koncizna". Kot zna biti "ostra in koncizna" tudi Majda Sirca—bojda rada svoje napr j>tnike, vsaj tako beremo v časopisih, označi kot topoumne kajneda, ga. Beblerjeva? Višek histerije pa je bil nastop Alenke Šelih - "po senidriteti", kot je dejala sama - v Odmevih. Njen na- stop je bil istega dne, ko je Jelko Kacin, poslanec evropskega parlamenta, v pismu s poetičnim naslovom Srce v hlačah (verjetno je opisal svoje občutke tistega lanskega nedeljskega večera, ko je izvedel, da je LDS izgubila volitve), obtožil vlado izdaje nacionalnega interesa (?!), ker ne zagovarja treh kohezijskih regij, temveč le dve (če bo šlo tako naprej, bo verjetno kmalu tudi takšno pismo, kot ga pišem sedajle, razglašeno za izdajo nacionalnih interesov). Ah, seveda, to je tisti Jelko Kacin, ki je pred nekaj leti s časopisom obračunaval s svojim poslanskim kolegom Ivom Hvalico (v nasprotju s Kacinom se je nekdanji poslanec Maksimilijan Lavrinc zadovoljil z besednimi grožnjami, ko je jezičnemu Hvalici zabrusil, da ga bo prijel za "kravateljc" in vrgel iz parlamentarne dvorane - hvalabo-gu so na zadnjih volitvah volivci "vrgli" Lavrinca iz parlamenta). In je, kakopak, prav tako kot "vunbacitelj" Lavrinc član LDS, ki ima zadnje čase toliko povedati o "sovražnem govoru". Verjetno so za LDS "sovražna dejanja" sprejemljiva, zlasti če so usmerjena proti "ideološkemu sovražniku" (tako ne preseneča, da je Kacinov kolega Jaša LuJdč Zlobec lani v parlamentu grozil z "rezanjem ušes"; verjetno mi ni treba spet poudarjati, da so levičarski mediji ob Zlobčevih besedah diskretno molčali). Pa se vrnimo k "civilnodružbenici" Šelihovi, ki je najprej nekaj govoričila o izbrisanih (mimogrede, njihov veliki zagovornik Matevž Krivic je pogostokrat svoje nasprotnike označil za "nean-dertalce" in "funkcionalno nepismene"; saj so tudi to žalitve ali pač ne?), nato pa poskušala nekaj povedati o odgovornosti poslancev za izrečene besede in o "sovražnem govoru". Pravim poskušala, ker je njen nastop spadal med nastope, ob katerih lahko hitro zaspiš. Ne bom se zapičil v njene besede, češ daje v vsakem sklicu parlamenta manj žaljivk, in jo zato povprašal, zakaj potem tak vik in krik šele sedaj (je mar razlog dejstvo, da je sedaj na oblasti pomladna op- cija?), temveč bi jo rajši pobaral, ali se še spomni razvpitega 133. člena kazenskega zakonika nekdanje komunistične Jugoslavije, ki je govoril o verbalnem deliktu. Zakaj omenjam 133. člen? Zato, ker se mi zdi, da histerija proti "sovražnemu govoru" pelje nazaj v obdobje verbalnega delik-ta. Takrat je bil 133. člen naperjen zoper resnične ali namišljene nasprotnike socialističnega sistema in komunistične stranke (smisel člena je bil seveda preventiven: "zapreti usta" nasprotnikom sistema), dandanes je samooklicana kampanja zoper "sovražni govor" naperjena proti političnim nasprotnikom LDS in SD. To pa sta, kot vemo, stranki, v katerih mrgoli ljudi, ki jim gredo, če rečeš kakšno kritično besedo na račun nekdanjega sistema, od jeze in razburjenja pokonci vsi lasje. Seveda, tako kot so v prejšnjem sistemu posvečeni apa-ratčiki in partijci lahko po mili volji zmerjali nasprotnike sistema, tako tudi dandanes borci proti "sovražnemu govoru" molčijo ob žaljivkah pripadnikov levice na račun pripadnikov pomladnega tabora. Dvojna merila pač, ki jih uporabljajo tudi levo usmerjeni mediji in s tem tlakujejo pot politiki, ki skuša z medijskim napihovanjem izrečenih besed "zapreti usta" po-mladnikom in diskreditirati parlament samo zato, ker levica vtem sklicu nima parlamentarne večine. Aleš Žužek, Trbovlje 0 "sovražnem govoru" Na cirkus, ki ga izvaja tranzicij-ska levica zaradi izjave poslanca SDS Pavla Ruparja, je treba gledati iz pravega zornega kota. Treba je razumeti, da je leva politična opcija močno prizadeta zaradi izgube oblasti na lanskih volitvah, zaradi odkrivanja lumparij pripadnikov njihove politične naveze, zaradi njihove slabe vesti ob odkrivanju zločinov iz naše polpretekle zgodovine. Treba je pač RADIO, J. Jfk iTtfl^JuWl ■ 96,4 MHz Ш Slovence gorice ÜV IwD IHN 11 Kjfew ° = РЉ ig ожЉАе 5.2230 Lenart, td: 02/729 02 20.720 73 Ž4, ћк 03/720 73 22 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz ELEKTRONSKA POŠTA: radio® тЉн5дД INTERNET STRAN: ш lodiwsp vedeti, da sodi njihova aktivnost v vnovično pridobivanje oblasti. Spomnimo se leta 1941, ko je morala partija Slovence najprej razdeliti (skregati), sicer ne bi imela notranjih sovražnikov in z njeno osvojitvijo oblasti ne bi bilo nič. V naslednjih desetletjih je osvojeno oblast utijevala tako, da je svoje politične nasprotnike s pretvezo demokratičnosti in s "človeškim obrazom" sistematično onemogočala in odstranjevala. Po padcu starega režima pa so storili vse, da so znova osvojili oblast. Danes jih vznemirja eno samo vprašanje: Kako spet priti na oblast? Vedo, da so v tem boju dovoljena vsa sredstva. Tovrstno znanje so k nam prinesli njihovi predhodniki iz znane ruske akademije Dzeržin-ski. Te stare, preizkušene metode prihajajo spet na dan. Vsak dan lahko opazujemo ustvarjanje konfliktov, vnašanje nestrpnosti, izzivanje in s tem rušenje nove vlade. Vsak, ki pozna ozadje, ve, da je bila izjava poslanca Pavla Ruparja izzvana. In sedaj je treba, po mnenju nekdanjih marksistov, Ruparjev spodrsljaj čim koristneje unovčiti. Omenjeni eksces je v javnosti na široko predstavljen in celo internacionali-ziran, provokator (Rupar) pa pribit na križ. (Včasih so tako linčali in razčlovečili ljudi člani VOS in večina žrtev ni vedela zakaj.) Vsi mediji, vse skupine civilnih družb, mirovne institucije in izbrani intervju-vanci na TV in v časnikih so seveda složno udarili po Ruparju. Gre za to, da s podobnimi insceniranimi konflikti odvračajo pozornost od hude krize, ki jo doživlja današnja tranzicijska levica. Metodologija in retorika sta dovolj prepoznavni. Vse je naštudirano in pripravljeno tako kot leta 1941, ko so z izzivanji in konflikti ustvarili nasprotnike, ki jih je bilo treba potem zaradi znanih partijskih interesov odstraniti. Tako pač gre ta igra. Nasledniki starega režima bodo uspešni vse dotlej, dokler se bomo preostali Slovenci pustili manipulirati oziroma se kazati tako hudo prestrašene. F. D. Roosevelt je nekoč dejal: "Dežela, kjer pošteni ljudje niso toliko energični kot pokvarjeni, je izgubljena." Bodimo torej energični in ne pustimo se znova zapeljati! Ive A. Stanič, Kočevska Reka Varuh partijskega prava (i) V zvezi z vašim vprašanjem glede sodelovanja prof. Bavcona na PF v Ljubljani vam sporočam, da skladno s priporočili komisije za podeljevanje častnih nazivov in nagrad Univerze v Ljubljani zaslužni profesor lahko, če tako želi in če ga članica k temu povabi, še naprej sodeluje pri izvajanju pedagoške dejavnosti in znanstvenoraziskovalnem delu. Prav tako je zaslužnim profesorjem na voljo uporaba vseh knjižnic in delovni prostor. Skladno z navedenim je prof. dr. Ljubo Bavcon na naši fakulteti predaval pri predmetu mednarodno kazensko pravo in sodeloval pri predavanjih na podiplomskem študiju kazenskega prava. Glede na to, da gre za izjemnega strokovnjaka s področja kazenskega prava, upamo, da bo prof. dr. Ljubo Bavcon tudi v prihodnje pripravljen sodelovati v pedagoškem procesu na naši fakulteti. Mojca Seliškar Toš, tajnica Pravne fakultete v Ljubljani Pod ceno za prijatelje (i) V Demokraciji številka 25 (23. junija 2005) sem bil v prispevku pod gornjim naslovom izpostavljen kot eden od dveh (na sliki skupaj s Tonetom Anderličem), ki naj bi "po smešno nizkih cenah od sklada dobila parcelo, realno vredno vsaj nekajkrat več, kot sta zanjo plačala". Gre za čisto izmišljotino. Nikoli od države oz. paradržavnih skladov namreč nisem kupoval nobenih zemljišč. Moje edino poslovanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS je bila prodaja nekaj več kot 6 ha gozda. Da prodaja v nobenem primeru ni bila sporna, je ugotovil tudi nadzorni odbor Sklada kmetijskih zem-ljišč in gozdov ob navzočnosti g. Kustra. Ugotovljeno je bilo, da je bila cena 40 SIT/m2 zelo nizka in torej ugodnejša za sklad (in državo) kot kupca kakor zame kot prodajalca. Ker je bil članek v Demokraciji objavljen že po tem, ko je bilo znano, da so obtožbe na moj račun popolnoma neutemeljene, lahko le obžalujem, da (tudi) Demokracija uporablja take metode diskvalifikacije. Želim verjeti, da zastopate drugačen pristop in je šlo za pomoto. Marjan Podobnik, Velike Lašče 0 zamenjavi ravnateljev Preveč je sprenevedanja ob današnjem prizadevanju starih političnih sil, da se ne bi nič spremenilo na področju šolstva in še kje. Danes naj bi učiteljski zbori in šolski sveti odločali o tem, da bi na ravnateljskih mestih obdržali ljudi, ki jih je imenovala prejšnja vladavina. To so sence preteklosti. Poznam razmere v celjskih osnovnih in srednjih šolah. Trdim, da je v številnih članih učiteljskih zborov še vedno strah pred posledicami, če bi se opredelili (na javnem glasovanju) za ravnatelja desne opcije, kar bi bilo po porazu levičarskih sil na volitvah pretekle jeseni povsem razumljivo. Seveda je razumljivo, da se člani učiteljskega zbora boje zamere pri dosedanji šolski upravi. Isto velja za člane sveta šole, sveta staršev in dijaške skupnosti. Vse preveč se pozablja na to, da je v prejšnjem sistemu ravnatelj šole moral biti član ZKS (rdeča izkaznica) in družbenopolitično aktiven. Tako je bilo vse do leta 1990, ko smo imeli demokratične večstrankarske volitve. Izjave pri imenovanju ravnateljev brez rdeče izkaznice so bile zelo redke. Na primer v Celju mag. Ludvik Rebevšek. Toda on je bil ravnatelj le na nižji trgovski šoli. Nikoli pa na kakšni srednji šoli. Moje prvo službeno mesto je bila osemrazredna gimnazija na Ptuju. Tam sem se hitro vživel v pedagoško delo. Po petih letih službovanja je bilo ravnateljsko mesto na šoli prazno. Poklicali so me na Okrajni ljudski odbor Ptuj in mi ponudili mesto ravnatelja. Ker pa sem zavrnil vstop v ZKS, so ponudbo umaknili. Kmalu zatem, ob začetku novega šolskega leta, sem Ptuj zapustil in odšel v Celje, kjer sem na tedanji Gimnaziji Celje (sedaj I. gimnazija) služboval polnih 35 let. Od leta 1998 do 2002 sem bil član mestnega sveta MO Celje. Na sejah sveta sem večkrat opozarjal na brezbrižnost občanov, da bi ob državnem in kulturnem prazniku izobesili državno zastavo. Prosim sem tudi župana B. Šrota (SLS, celo podpredsednik), da bi preko celjske TV vsaj opozoril občane na izobešenje zastav v mestu. Žal ni zaleglo. Socialistična šola je pustila negativne posledice na naši mladini (usmerjeno izobraževanje). Nič vzgoje, samo izobraževanje. Stvari se niso popravile niti v 12-letni vladavini LDS. Nujno je treba nekaj spremeniti. Predavatelji zgodovine bi morali pri pouku opozarjati učence in dijake, da smo dobili samostojno državo - demokratično Slovenijo. Uresničil se nam je stoletni sen. Naj povem še to, da sem ob letošnjem 25. juniju opazil, da se glede izobešanja zastav ni kaj dosti spremenilo. Pa vendarle. Na celjskih osnovnih in srednjih pa tudi višjih strokovnih šolah so visele zastave. Tudi na javnih zavodih. Žal pa nismo videli zastave na Javnem zavodu Celjske lekarne (kdo je odgovoren?) in na poslopju celjske Centralne pošte. Na visokem poslopju I. osnovne šole smo videli zelo majhno zastavo. Marsikdo se vpraša, kje je državljanska in narodna zavest Celjanov! Dane Hriberšek, upok. prof., Celje "To je politična diskreditacija in čistka" 1. julija je bila na OŠ Majde Vr-hovnik v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri je imel glavno besedo njen dosedanji ravnatelj in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije Oton Račečič. Glavni razlog za sklic te konference je bilo nesoglasje ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera k njegovemu vnovičnemu imenovanju za ravnatelja. Račečič je izjavil, da gre v tej zadevi za politično diskredi-tacijo in čistko. Vse to pa naj bi bilo povezano s skupščino združenja osnovnošolskih ravnateljev aprila letos na Bledu. Njegov "greh", tako Račečič, naj bi bil v tem, da je sklepe skup- ščine (v njih so zavrnili spremembe zakona o osnovni šoli) oblikoval in objavil na spletni strani združenja. Ali navedbe nesojenega ravnatelja ustrezajo resnici? Nikakor ne. Račečič je namreč zlorabil položaj predsednika združenja ravnateljev, saj je nekatere povzetke iz razprav sodelujočih ravnateljev na blejski skupščini predstavil kot sklepe, čeprav na Bledu niso sprejeli nobenega takšnega sklepa. Po intervenciji resornega ministrstva je sporni ravnatelj to tudi sam ugotovil. Zato je s spletne strani umaknil nesprejete sklepe. Pri vsem tem je zmimivo, da je republiški odbor Združenja ravnateljev OŠ Slovenije nesprejete sklepe in stališča znova uvrstil na dnevni red majskega sestanka RO združenja z najvišjimi predstavniki ministrstva za šolstvo in šport. Spor med vodstvom ravnateljev in resornim ministrstvom se je torej nadaljeval, le da je tokrat Oton Račečič deloval iz ozadja. Kot se vidi iz zapisnika tega sestanka, sta šla zanj po kostanj v žerjavico podpredsednik RO Jakob Fridl in Zmago Barič. Ali obstajajo tudi globlji vsebinski razlogi za razhajanje med vodstvom osnovnošolskih ravnateljev in ministrom Zverom? Vsekakor. Znano je, da je bil na Slovenskem pred devetimi leti sprejet zakon o osnovni šoli. Uvedel je devedetko po skandinavskem zgledu z vsemi tremi oblikami diferenciacije učencev: notranjo, fleksibilno in zunanjo. Dokaj ponesrečeno. To velja tudi za nedodelane nacionalne preizkuse znanja. Te pomanjkljivosti so v skandinavskih državah večinoma že odpravili. Na Švedskem so npr. že pred šestimi leti odpravili zunanjo diferenciacijo učencev v zadnji triadi. Spremembe v tem smislu so nujne tudi pri nas. Iz strokovnih razlogov. Spor med ministrom Zverom in skupino orto-doksnih ravnateljev, ki vehementno branijo v mnogih pogledih zgrešen projekt devetletke, torej ni politične narave, ampak strokovne. Izboljšave ne smejo biti prepočasne, saj nas Evropa v izobraževanju hitro prehiteva. Ravnateljem, ki iz kakršnih koli razlogov zavestno vztrajajo pri napačnem konceptu osnovne šole in na ta Kaj pa Ribičičevo lutkarstvo? Kdo se še spomni nadvse "duhovitih" lutkovnih predstav nekdanjega poslanca SDP, sedaj ustavnega sodnika Cirila Ribičiča? Glavno vlogo je poleg avtorja C. Ribičiča igral tržaški komedijant Boris Kobal! Vabljeni so bili samo "eminentni" gostje, na primer takratni predsednik Slovenije Milan Kučan in ob posebni priložnosti tudi hrvaški predsednik Stipe Mesič. Seveda so bile vse provokacije v tej lutkovini namenjene takratni opoziciji in dovoljeni so bili vsi najbolj opolzki izrazi. Ob obisku hrvaškega predsednika so bile izrečene besede, ki so Stipe-ta Mesiča spravile v veliko zadrego v nasprotju z muzajočim se slovenskim predsednikom. Takrat se ni organiziralo zbiranje podpisov občutljivih "človekoljubov", nobenega škandala ni bilo niti zaradi navzočnosti tujega voditelja države. Oglasil se ni noben varuh človekovih pravic, ni bilo koncentracije eminentnih pravnikov in uveljavljenih erudi-tov, kot je dr. Alenka Šelih, ki se zanašajo na svoj ustaljeni sloves, ni bilo igralskih zvezdnic ali "civilne družbe", ne poslancev, ker je bil kreator tega kot medved zaščiteni "očkov sinko". Danes se lahko prva podpisana na vse pretege brani, da množično podpisovanje nima političnega ozadja, vendar je to tako kristalno jasno, da ga lahko tudi brez akademske izobrazbe prepoznaš. Res se to ni zgodilo v parlamentu, vendar je predstavo gledalo več državljanov kot prenose iz skupščine in izrečene so bile bolj prostaške besede, kot jih je izgovoril inkriminirani poslanec SDS Pavle Rupar. Če bi takrat sedela poleg Ruparja, bi ga verjetno brcnila v gleženj, in to ne le zaradi neprimernih besed, temveč zato, ker ni dojel, da je dal opoziciji, medijem, mirovnikom, "civilni družbi", ki je pogosto največji prevarant, veliko kost za dolgotrajno glodanje. Pavle Rupar je premlad, da bi vedel, da ta zvrst pravičnikov vse od konca vojne podedovano nadaljuje vedno s "pravimi" oznakami svojih nasprotnikov. Najprej smo bili reakcionarji, izdajalci, fašisti itd. Potem so našli druge žrtve in nekdanje sopotnike pošiljali v koncentracijska taborišča, jih zmerjali s še hujšimi izrazi, zabeljenimi z najbolj izbranimi kletvicami vseh jugoslovanskih jezikov. Kaj pa poslanec LDS Jaša Zlobec, ki je v parlamentu s fašistom zmerjal in napadel poslanca SKD Ervina A. Schwar-zbartla? Je doživel kakšen medijski desant ali podpise ogorčenih pravičnikov, "zbora" elitistov in mirovnikov, ki hodijo zamaskirani po svetu razbijat izložbe in avtomobile v dokaz svoje svetovne demokratičnosti? Poanta je v zamaskiranosti, fizični ali psihični. Upam, da ne bodo zamudili G 8 v Edinburghu. Kaj pa še vedno nerešeni primer novinarja Mira Petka? Kje je bil varuh človekovih pravic in njegovi trabanti? Je mar čudno, če je poslancu Ruparju po vsem, kar je že doživel in še doživlja, pri tem mislim na njegovo osmrtnico, objavljeno v časopisu, prekipelo in je blek-nil, kar je. Da bi se zaradi njegovih besed sedaj opravičevala polovica Slovenije, je pa le preveč. Saj vemo, da ni pomembno, KAJ kdo reče, temveč KDO kaj reče. Poslanec Pavle Rupar seje prizadetim "damam" opravičil in to je dovolj. Ne predsedniku parlamenta ne nikomur drugemu se ni treba dodatno opravičevati. Smo mar talci spolitizirane civilne družbe? Takšna, kot je, gre lahko samo z roko v roki s pravkar končano svetovno "Revolucijo vrednot", katere iztržek bo le kapljica v morju. Slovenija pa bi lahko s težkimi milijoni, pridobljenimi z odpravo nepotrebnega urada nekdanjega predsednika Milana Kučana, izdatno in neposredno pomagala vsaj nekaterim revežem. Marija Vodišek način kažejo nezmožnost sledenja sodobnim evropskim trendom vzgoje in izobraževanja, tudi jaz ne bi zaupal, saj postajajo vse večja cokla v razvoju slovenskega izobraževanja. Ministrovo nesoglasje k imenovanju Otona Račečiča za ravnatelja je torej upravičeno, ravnateljsko združenje pa bi našemu šolstvu bolj koristilo, če bi si malo bolj prizadevalo za iskanje strokovnih rešitev, ne pa da je obremenjeno s politično dis-kreditacijo šolskega ministra. Janez Globočnik, Radovljica Novi prvi piarovec Potem ko je tiskovni predstavnik vlade Jernej Pavlin zaradi sporočila, s katerim je vse tiskovne predstavnike ministrstev pozval, naj do nadaljnjega ne komunicirajo s tednikom Mladina oziroma naj komunikacijo omejijo na minimum, odstopil s svojega položaja, je vlada pretekli teden na njegovo mesto imenovala dozdajšnjega vodjo kabineta na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Valentina Hajdinjaka. Čeprav je Hajdinjak star šele 32 let, velja za preizkušenega piarovca, kar potrjuje tudi njegova biografija. Od leta 1994 do 2000 je bil tiskovni predstavnik Slovenskih krščanskih demokratov. Leta 2000je postal tiskovni predstavnik v kabinetu vlade Andreja Bajuka. Ko je na volitvah istega leta prišlo do zamenjave vlade, je odšel za urednika informativnega programa na Radiu Antena, marca 2002 pa se je znova vrnil v vladne službe. Najprej je postal predstavnik za odnose z javnostjo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (takrat gaje vodil Franci But), pozneje pa je na njem prevzel vodenje službe za odnose z javnostjo in promocijo; po zadnjih volitvah je postal vodja kabineta ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča. Posojila ali korupcija Leonardo F. Peklar, direktor zasebne družbe Socius (lani je imela 321 milijonovtolarjevprihod-kov), ki se ukvarja s svetovanjem, inženiringom in založništvom, je bil nekaj dni v središču pozornosti zaradi razkritja, da mu je Paul Brunner iz Švice na račun pri banki Factor v letih 2003 in 2004 nakazal najmanj 177 milijonov tolarjev, Peklar pa tega zneska v davčni napovedi ni prijavil. Pojavljati so se začela ugibanja, ali je šlo za t. i. opran denar ali denar koruptivne narave. Po izbruhu afere sta tako Brunner kot Peklar najprej poniknila, nato pa sta oba dejala, daje šlo za osebno Brunnerjevo posojilo Peklarju. Anton Majzelj, prvi mož Mobitela, je dejal, da je bila družba Bados Consulting, ki naj bi bila dejansko nakazala denar, v njej je zaposlen tudi Brunner, v teh letih tudi Mobitelova obveščevalna služba, saj mu je nekaj let prodajala storitve iz "business intelligence". Po nekaterih podatkih se z omenjenim primerom ukvarja tudi tožilstvo, kar pomeni, da Peklarju nikakor ne bo lahko. Sicer pa je Peklar javnosti bolj znan kot predsednik nekaterih nadzornih svetov, kot direktor Sociusa pa je vodil tudi skupščine pomembnih slovenskih podjetij. V Muri je po aferi s slabim poslovanjem njene hčerinske družbe v Nemčiji odstopil, v Telekomu pa so ga zamenjali. Velja za človeka, ki je blizu LDS, čeprav so se ti zdaj od njega ogradili. Je simulant? Nekdanji predsednik uprave novogoriške družbe Hit Danilo Kovačič, ki ga je novogoriško sodišče že leta 2000 spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe (šlo je za to, da je Kovačič glavni blagajni igralnice izdal navodilo, s katerim je Hit prek fiktivnih pogodb z neko panamsko družbo informatorju gostov v igralnici Danilu Kodriču nakazal provizijo v višini 325 milijonov tolarjev, do katere ta ni bil upravičen), bi moral že pred slabima dvema tednoma oditi na prestajanje treh let in osem mesecev zaporne kazni, vendar so ga v zaporih na Dobu čakali zaman. Čeprav so nekateri ugibali, ali jo je Kovačič tako kot nekoč Sadar pred roko pravice popihal v tujino, so novinarji kmalu izbrskali, da se Kovačič "skriva" v psihiatrični bolnišnici v Idriji. Zakaj se je zatekel tja, ni znano, verjetno pa bo kmalu jasno, ali ima resne zdravstvene težave ali gre le za poskus, da bi se izognil zaporu. Samo mimogrede; ko nas je Kovačič pred časom klical v uredništvo, da bi demantiral nekatere navedbe v članku, povezanem z njegovo obsodbo, je deloval precej duševno izmučeno. © ^уј uuJjjiföj: Potem ko je vlada v začetku aprila z mesta generalnega direktorja policije razrešila Darka Anželja in na njegovo mesto začasno imenovala vršilca dolžnosti Bojana Potočnika, je od začetka meseca vrh policije znova v popolni sestavi. Vlada je zadnji dan junija po razpisu, na katerega sta se prijavila dva kandidata, imenovala Jožeta Romška. 51 -letni Romšek, univerzitetni diplomiram pravnik, ki prihaja iz Srednje vasi pri Črmošnjicah, je javnosti znan kot tesen sodelavec Janeza Janše, ko je bil ta še obrambni minister. Na ministrstvu je 15 let opravljal različne vodstvene funkcije, pred tem pa je delal na različnih položajih v policiji. Pred imenovanjem za generalnega direktorja policije je bil višji sekretar v kabinetu prometnega ministra. Kot je dejal ob prevzemu poslov, se zaveda, da ga na novem položaju čaka izjemno zahtevno in težko delo, kot generalni direktor pa namerava največ pozornosti nameniti izboljšanju varnosti v cestnem prometu in preprečevanju kriminala. "Kot članico EZ nas čaka še ena pomembna naloga, to je varovanje schengenske meje, ki bo na meji s Hrvaško vzpostavljena leta 2007. Vzpostavljanje te meje bo prineslo veliko finančnih, kadrovskih in organizacijskih nalog, vendar verjamem, da nam bo uspelo," pravi Romšek. RADIO ZELENI VAL 93.1 a 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Nova obzorja d.o.o. Komenskega 11 1000 Ljubljana MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic 347 strani 6.200,00 SIT OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodanih več kot 17.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 309 strani 2.200,00 SIT fSVOBODÜ i; in RDEČO ZVEZDO IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od svojega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov Avtor uvodnika: dr. Jože Pučnik 519 strani 5.000,00 SIT PREMIKI Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 Prodanih več kot 61.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 363 strani \r JA јапех Janša PREMIKI , £ j ÜP » W s 2.200,00 SIT 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja Avtor: Milan Zver 125 strani 2.200,00 SIT MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot Avtor: Tone Kuntner 72 strani 2.200,00 SIT PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL Zbornik razprav in referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti Avtor: Milan Zver in drugi 155 strani 3.000,00 SIT MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. Avtor: Jože Dežman 336 strani 6.510,00 SIT > O Q o_ Ф > Knjige lahko naročite na telefonski številki 01/45 463 ali preko elektronske pošte knjigarna@demokracija.si -w^ k n j igarna Demokracija Kako hitro je življen Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij