Si. Iz Mai'iboi'Jl. (Čitalnica.) Ker čujeaio, da se o gibaaji naše čitalaice napačae misli širijo, posebno kar se tiče zadne volitve v od- bor, hočemo o tej zadevi v kratkem poročati. Na atarega leta daa je imela občai zbor, b. kteremu se je bilo sealo lepo število društvenikov. G. predaednik in g. tajnikov namestaik sta poročala v delovaaji čitalaice v pretečenem leta, g. blagajaik o stanji čitalaičaega premoženja. Tema je sledila volitev aovega odbora. Ker ao gg. l)r. Glančnik, dr. Grogorec ia P. Simon odločno izrekli, da ne morejo veo prevzeti zaradi raaogih drugih aarodaih poslov (n. pr. pri poaojilaici, pol. društvu i. t. d.) volitve v čitalnični odbor, izvolili ao ae: g. L. Lavtar, c. kr. profesor, v predsedaika, g. J. Koprivaik, c. kr. vadniški učitelj, v tajnika, g. J. Skoflek, hranilnični uradaik, za blagajnika; za odbornike pa gospodje : dr. Dominkuš, dr. Sernec, dr. Vovšek, c. kr. sod. pristav, dr. Mlaker, prolesor, J. Jenko, železn. uradaik ia M. Berdajs, trgovec. Odbor je izv.olil v svoji prvi seji, dae 7. t. m. g. J. Jenkota za podpredsedaika. V isti seji so se tudi določili dnevi za prihodaje veselice. in sicer: 14. jan. ,,jour iix", 21. jaa. in 6. febr plea, 25. febr. ia 18. marca beseda ia tombola Joar fix 14. januarja je bil dobro obiskovan Govoril je g. J. Koprivaik „0 čmerljih". Zbraaa gospoda je g. predavatelja jako pazljivo poslušala in ajegovo zaaimivo predavaaje, ktero je osvetljeval z zbirko čmerljev in jihovih gnezd iz okolice Mariborske živabno odobravalo. Zeleti bi bilo, da bi se to predavaaje priobčilo v kakem beletrističnem, slovenakem listu. — K prvi pleaai veselici v aedeljo 21. p. m. bilo je prišlo veliko število odličae gospode. Večer, je bil jako zabaven, vae je bilo židaae volje. Se le okoli 3. ure zjntraj so se razšli plesalci in plesalke. Veselo je bilo videti, da se je razen aavadnib plesov pleaal ta večer tudi lepi alovaaski ples ,,kolo", v katerem se plesalci vadijo vsak četrtek vže več časa. Sploh moramo omeniti, da gibanje naše čitalaice poataja zmerom živahneje in sicer tako, da celo pošteae Nemce privabuje. Od sv. Jurija na Šavnici. (Nemškutarjem roge potrli. — Kaj pa Kreft?) V Gornjeradgonskem okraji začeli so zmagovati Sloveaci narodnjaki in poštenjaki. Ziveli! K temu je gotovo nekaj v avojem čaau pripomoglo bivše kat. pol. društvo pri nas, kakor tudi v velikem atevilu. razširjeai občepriljubljeni ,,Gospodar". Ze amo šteli v Gospodar-ji, kako so se Kreft iu ajegovi pajdaši v Radgoai prekopicnoli, ter si roge potrli; za to ne čudi se, da ae so več enakega vničeaja in zapostavljaaja doživeli in celo doma. Slavno so aamreč zmagali Jurjevčani pri občinski volitvi, ter si zjediajeai za predstojnika izvolili občeapoštovanega poštnarja gosp. Fr. Kocmuta; zjediajeno in čaatao so tako volili, da še Kreft ia pajdaši odboraiki niao kamo li, da bi zvonec aosili. Brž jim je odzvoailo, ali kaj se je zgodilo. Neka druga občina ae je potegnola za Krefta, ali bolje Kreft za občino. Ta je Okoslavska areaja, ktera je Kreftu čaat akazovala. ktere mu Jarjevčaai niao več privoščili, ker so se ga navolili, kakor tndi v okrajaem zastopu. Zakaj se je ta občina namilila ali aa pomoč v odbor pozvala? Ze ve zakaj. Občiaa ima globokoblatac cestc, po kterih je le sedaj mogoče voziti v Dragotiaski ia Rožički vrh, ia da bi vendar enkrat prišlo do popravljanja cest, volili so za to Krefta — on bode na to v odboru delal ter ceste popravljal, s tem pa občiai zlo koristea ia veliki dobrotnik postal. lz Solčavskih planin. (Kmet. prijatelj.) Komur je znaao, kako težavao se v Solčavo pride, leliko vcrjame, kako ljubeznivo okr. zastop Gornjegradski za aas v zadevi ceste akrbi. V tem obziru zavidamo Bosnjake. 0 uaših atezali bo vedel tadi ,,Kaietski paijatelj" ktero povedati, ker je k aam polukal. ,,Prijatelj!" prepozao si prišel! ,,Slov. Gospodar", koji k nam v toljkih aatisih pribaja, kakor primeroma le malo kam, te je že toljkokrat in tako lepo priporočal, da za te pri naa nij vernika. Niti aira bi ne zavili v tvoj plajš, češ spridil bi se. Lehko sam uganeš, kako castao mesto ti je bilo odkazaao. Kot pošteajaki sloveaski ti pa dober svet daaio: Ostaai doma! Naj te preberajo tvoji botrovi ia porodai pomocaiki, kojira so malovredai časaiki že od nekdaj dušaa hraaa. Slovenski pošteajaki za tebe ne maramo, ako bi jim tudi zastoaj v hišo hodil, ker si lažajivi prerok aicer v ovčji obleki, pa kaj, ker je^ še celo ta malovredna. Iz Šaleške doline. Zarad aepretrgaaega deževanja bilo je 1882 leto eno slabejših. Ničesa ae ni pridelalo v obilai meri, pa še to kar ae je, ae da ae prodati, viaa se lahko kupi po 20 fl. polovajak, dasiravno ai bila izvrstna viaska letiaa. Kje naj dobi toraj kmet denarja da plača dače, ki od dae do dae naraščajo, ako še ovih borih pridelkov, koje odtrga od svojih uat, prodati ne mora? Sliši se, kako lahko se hmelj proda, in to je toliko vzaemirilo kmete, da ai aedaj že akoraj brez izjeme vsaki pripravlja ia prekopava ajivo za hmelj; Daj ljubi Bog, da bi skoz ta aovi kmetijski pridelek priaijale aam ubogim zadolženiai kmetom eakrat milejša zora boljše bodočaosti! Kaj pa, ko bi mi kmetje se bolj poprijeli ,,Kmečkega prijatla" morebiti bi nam ta vedel svetovati, kako bi se dalo aašo težko brerae saj aekoliko zlajšati, kajti prijatelj bo vender pomagal prijatlu v vaakej sili! Počakajmo nekoliko, ako poataae kdo akoz ,,Kmečkega prijatla" srečen, tak bo St. Iljski nčitelj g. T. Kuastič v kratkem ,,milionar". Le poalušaj ga enkrat, kedar ae bo ravno naarebal modrosti iz tega lista, kako ga bo hvalil in priporočeval vsakemu prijatlu, ja po zanealjivih virih sera izvedel, iu se še celo sam prepričal, da še v cerkvi pri orglah. med pridigo čita ta, ia druge tomn eaake liberalae liste. Kaj pa velečastiti gospod žapaik k temu reoejo ? Ali jim mar ai ^zaaao to, kar vejo že tri žapaije? Hej vrli St. lljčaai! s kora z liberalcem, naj doaia v svojej celici bere sv. katoliškej cerkvi ia aiilema slovenskemu aarodu aasprotae liate, kder ga ae bodo č. g. žapaik s pridigo motili, k orglam poatavite pa če se ae poboljša eaega domačih faatov, ki si morajo po tajih žapaijah kot orgaaisti svoj bori kruh služiti ,,Klerikalec". Od Svetinj. (Posaemajte!) V aedeljo t. j. 14. jaanvarja irael je aaš krajai šolski svet aejo pod predsedaištvom vrlega aarodajaka g. Josipa Simoaiča, veleposestaika v Ivaajkovcih. Najpred obravaavalo se je zidaaje aovega šolskega poslopja, ia pri tem videlo se je, da so Svetiajčaaje resea jako vaeti možje za šolo ia ajeai aapredek. K sklepn seje stavil pa je izvrstai aarodajak gosp. Fraajo Vraz, kmet v Cerovcih, ta-le predlog: Krajni šolski svet Svetiajski aaj od daaes vsloveaskem j eziku ur adaj e. — Ta predlog se je z veseljem enoglaaao sprejel. To je res velik korak. Nedvomao je, da se aarodaa zavest bolj ia bolj razširja. Scdaj ko je volitcv predstojaikov. aajlepša prilika je, da zahtevate aloveasko aradovaaje tudi pri občiaah. Predstojniki Svetiajski, tudi vi pokažite, da ljubite rea mili sloveaaki jezik. Pokažite, da ste zaačajai možje ter ae poslušajte aesramaih Jadežev, ki zatajajejo jezik svoje Ijube matere, ki jih je rodila. Tedaj pogumao, aeustrašao aaprej ! Narodajak. Sv. Urban pri Ptuji. (Mlad šaopsar.) V 2. št. ,,Gospodarja" je bil od tod dopis o požaru, kteri je aa atarega leta dea vpepelil dvojao pohištvo bliza cerkve, eao pa močao poškodoval. Takajšajim žaadarjem ae je poarečilo dobiti v pest požigalca. Doma je aa Stražah pri sv. Roprtu v Slov. goricab. Im^ mu je ,Iožef Rojko. Star je 16 do 17 let. Obstal je da je nže aa četirih krajih užgal. Vprašaa zakaj je to storil, je odgovoril. da se je ,,šaopaa" aapil ia žvepleakarai ažgal potem, ,,ker se ma je dopadlo, da tako lepo gori." — Faat res kaže aa obraza, da ,,šaops" ljubi. Bled, upadlega lica, zaaemarjeae obleke, slabo izrejea, je ta ailada pošast podučljiv izgled, kam pelje pijača žganja. Škoda, ki jo je samo pri sv. Urbaau napravil, se ceai aad 1200 goldiaarjev. — Nusrečacžem so dobri faraai radi pomagali. Tudi naš svitli cesar so ua prošajo, kot blagi oča vseh, lepo pomoč poslali. Bog jih aaj ohraai! Bog ajim aaj poplati! — Iz Konjic. (Sloveaski žapaai, ae pljavajte v lastao skledo.) Nemškutarji oeitajo raaogim žnpaaom, da ao prošaje do državaega zbora zaradi jedaakopravaosti Slovea- cev z drugimi avstrijskimi Barodi aamovoljao podpisali, pa aiso bili sklicali občinske odbore. V tem oziru ae aašim žapaaom krivica stori. Le tisti žapaai, ki so Miheličevo prošajo podpisali ia proaili, da bi se šole ia sodnije čisto poaemčevale, da bi kmeti Sloveaci le aeaiške odloke ia razsodbe prejemali, le tisti aiso se apali, pred občiaske zbore stopiti, ter Milieličevo, Sloveacem škodljivo prošajo predlagati ia jasaiti. Jedea tea vbogih ia zapeljaaih žapaaov je znaai Matijeo iz Skomra pri Vitaaji. Vlekel je zrairom z aemškatarji. za pošteae Sloveace, ki so mu avetovali, zapastiti aevarao ia aeaaravao pot jadeštva, ai maral. Obljubil je aekokrat da se bo spokoril, ali zapletea je bil vže preveč v mreže aemčurske. Uzroki ia nasledki so zdaj vsakemu očividni in jasai. Z zloglasaim Braaaseis-om, pisačem Vitaajskim, je odrl vboge reserviste, ter jili goljaial za krvavo zaalažeai deaar, več ko za 200 goldiaarjev. Oba ata zategadelj zatožeaa zavoljo goljafije ia se bode skoraj vršila obravaava pred okrožao sodaijo v Celji. Okrajno glavarstvo celjsko je tudi Matijec-a vže kot župana odstavilo, kar se tem bolje odobraje, ker aima pri sreaji aobeaega zaupaaja vec. Obžalujemo Matijec-a, ker veaio, da je bil zapeljaa, ali aaj bode oa pravi kažipot vsem aemčurskim žapaaom, ki ao pljavali v lastao skledo. Mi se še veadar aadejamo, da bodo tadi tisti župaai skoraj razvideli, da so le sredstvo zagrizeaim aemčarjem Vitaajskim, Koajiškim ia Loškim, razvideli bodo, da jih zlorabijo. Naj se ti zapeljaai Sloveaci zdramijo, aaj kažejo sovražaika hrbet ia aaj ae podajo zopet y blago krilo blage svoje matere eloveaske. Žalostaa oaoda ia velika aesreča Matijec-eva naj jih v tem spodbuja; to želi vaak poatea rodoljub.