SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 18
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 16 de mayo -16. maja 2002
n
DRUŽINA" Slovenci v Italiji se borijo za pravice
IZHAJA ZE 50 LET
Na slovesni akademiji ob 50-letnici slovenskega katoliškega tednika Družina je metropolit in ljubljanski nadškof Franc Rode omenjenemu časniku podelil najvišje cerkveno odličje, t j. odličje sv. Cirila in Metoda. Vlogo tega tednika v preteklega po! stoletja je ocenil za neprecenljivo. Slavnostni govornik, akademik. Alojz Rebula, je spomnil, da Družine, ki se ji je v preteklosti spreminjalo tako število člankov kot tudi periodika izhajanja, ne bi bilo brez požrtvovalnih škofov in duhovnikov, uprave in brez zvestih bralcev. Ti lahko od I. maja Družino, ki izhaja ob sredah, skoraj v celoti preberejo tudi na prenovljenih spletnih straneh.
Kot je povedal Rebula, se Družina v preteklih letih ni ozirala na ,,vladajoče„mite”; njen bralec je ostal, kot je nekoč zapisal Anton Trstenjak, lik slovenske poštenosti. Družina' zrcali položaj Cerkve na Slovenskem v preteklih petdesetih letih in bo po besedah njenega odgovornega urednika Francija Petriča zasedla podobno vlogo, kot jo je v drugi polovici 19. stoletja zasedel verski list Zgodnja danica: postala bo osrednji vir za preučevanje verskega življenja v času izhajanja.
Povojni verski tednik Oznanil je bil večkrat prepovedan in je preneha! leta 1952.
Poštnina plnCftna * KOtOtfnL
Leto I. Ljubljana, nn prvo predpostno nedeljo. 17. februarja 1946. Stev. 1
»»o*«* ««* • • • /««ni *«* ir«/« r«</«
Hub. i» ■.»>)..'i-V..ii‘ ...'iM-v.l.	Itaknr	r	urbvnih	tnku na
poncdcukk.
Končno je apostolski administrator za Goriško Mihael Toroš dobil 7. maja 1952 od tedanje oblasti dovoljenje za izhajanje Družine. Po mnenju Rebule je s tem skušala takratna oblast pomiriti javnost po poskusu požiga tedanjega ljubljanskega nadškofa Antona Vovka januarja 1952.
Družina je sprva izhajala kot mesečnik na osmih straneh, od leta 1963 pa kot štirinajstdnevnik; takrat je imela tudi najvišjo naklado, in sicer 147 tisoč. Od leta 1973 pa vse do današnjih dni je Družina tednik in izhaja na 40-ih straneh.
Družina izhaja na teden v 60 tisoč izvodov, 6000 naročnikov pa jo neprekinjeno dobiva več kot trideset let. Veliko izvodov Družine prihaja tudi v Argentino.
Med njenimi bolj znamenitimi uredniki so bili še Ivan
Merlak, Drago Klemenčič, današnji direktor Družine in glavni urednik Janez Gril, od leta 1991 pa Družino urejuje Petrič.
Kot zadnje dejanje praznovanja 50-let nice izhajanja Družine bo 25. maja romanje na Sveto goro. kjer je pokopan tudi ustanovitelj Družine>
(Puvzina
- G
□
t	rltihtn*rit*t In tli-ttylm
ivrnilium i/ori.lc tul m t n i *1 ral u i-f !
To roš/m
RAZPRAVA O OSEBNIH IZKAZNICAH
V državnem svetu v Rimu je 10. maja potekala razprava o pritožbi italijanske državne advokature, ki predstavlja italijansko vlado, zoper odločitev deželnega upravnega sodišča Furlanije-Julijske krajine glede vprašanja osebnih izkaznic v štirih dvojezičnih občinah tržaške pokrajine Dolini, Devinu-Nabrežini, Zgoniku in Repentabru. Stališča Slovenske skupnosti je na razpravi zagovarjal rimski odvetnik Luigi Manzi, ki je med drugim predstavil tudi stališče o izdajanju dvojezičnih dokumentov v Sloveniji.
Državni svet doslej še ni sporočil svoje odločitve v zvezi z vprašanjem osebnih izkaznic.
Stranka Slovenska skupnost je na deželno upravno sodišče vložila priziv proti odloku italijanskega notran-
jega ministra, ki je po težnji nekaterih občanov po tem, da imajo le enojezične izkaznice, to dovolil. V prizivu so se Slovenci sklicevali na Londonski memorandum in Osimske sporazume, pa da tudi posredno krši zaščitni zakon za Slovence v Italiji iz leta 2001.
SLOVENSKA SEKCIJA PRI TRŽAŠKEM KONSERVATORIJU NEPRIMERNA
Podsekretar italijanskega ministrstva za šolstvo Stefano Caldoro je v senatu odgovoril na vprašanje slovenskega senatorja Miloša Budina v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona na področju glasbenega izobraževanja. Caldoro je dejal, da je ustanovitev avtonomne slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini neprimerna, ker je treba prej počakati na reformo konservatorijev v Italiji.
Senator Budin je že oktobra lani na italijansko vlado naslovil vprašanje o tem, kdaj bodo uresničena določila 15. člena zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji iz leta 2001. Ta člen namreč določa ustanovitev avtonomne slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju v roku treh mesecev od 'začetka veljave zakona. Sekcija bi torej morala biti ustanovljena že junija lani, kar pa se do danes še ni zgodilo.
Budin je pojasnil, da 15. člen zagotavlja ustanovitev avtonomne slovenske sekcije v konservatoriju še pred izvedbo reforme zato, da bi potem konservatorij in avtonomna sekcija skupno doživela reformo in se skupno spoprijela z njo. Reforma konservatorijev pa je le pretveza, da vlada ne izvaja zaščitnega zakona, ker gre le za politične predsodke do manjšine.
Rekreativni pohod ali spomin na NOB?
NOVICE S PRIMORSKE
Zgoraj: Prva številka Oznanila. Spodaj: Zadnja.
Pi4i«l«n pl«	ut, vil. (imi/u) 9»*y. 27- M
e™? ntP/NANIL©
PKIMOUA HVmKOA im |i», «	• -	" T	»VETA TROJICA
Ljubljančani so - zvesti svoji partizanski tradiciji in s to povezanimi sedanjimi oblastniki praznovali 9. maj, ko so partizanske čete leta 1945 vkorakale v Lu-bljano. Čudno, da partizani, ki zase pravijo, da so osvobodili Slovenijo okupatorjev, dejansko zasedejo Ljubljano šele po nemški vdaji. In se tudi hvalijo, da so bile zadnje borbe z Nemci na slovenskih tleh, na Prevaljah še teden pozneje. Kakšna osvoboditev je to? V resnici je to le zmaga komunistične revolucije.
Ta beseda - revolucija -jim smrdi, kakor tudi poimenovanje devetomajskega praznovanja.
Pohod je bil sprva imenovan pohod ob žici okupirane Ljubljane, kasneje pohod po poteh partizanske Ljubljane s podnaslovom- Pot spominov in tovarištva, dalje pohod po poteh svobodne Ljubljane, v
letih 1989 in 1990 so ga imenovali pohod po poti okoli Ljubljane s podnaslovom Objemi svoje mesto, od leta 1991 pa le še pohod Ljubljana s tekočo letnico. Zanimivo, izginja pridevnik partizanski in vse izzveni bolj rekreativno. A je vseeno spomin na NOB, ki ga hočejo rešiti in proslavljati. In še druga zanimivost, Komunistična partija je tudi po potrebi in da bi zabrisala preteklost, spreminjala ime kakor kača kožo, danes so le socialisti", kar pa v resnici niso.
Pohod, ki se ga je udeležila tudi ljubljanska županja Vika Potočnik, se je končal na Prešernovem trgu. Mesto je zbobnalo skupaj za „pohod" malčke iz ljubljanskih vrtcev, osnovnošolce in dijake ljubljanskih šol, priredili so veslaško tekmovanje po Ljubljanici in študentski tek na Ljubljanski grad.
Pismo iz Kanade
bralce zanimalo, kaj
se
dogaja
Prva številka Družine s sliko Mihaela Toroša, administratorja goriške škofije
&
Morda bo vaše Torontu v Kanadi.
V katedrali sv. Mihaela v Torontu bo 30. maja kardinal Alojzij Ambrožič daroval zahvalno mašo, da je Kanada sprejela Slovence pred 50 leti, in v spomin 60. obletnice smrti dr. Lamberta Ehrlicha in njegovega študenta Viktorja Rojica? ki so ju ubili komunisti.
Upamo, da bo prišlo veliko Slovencev, vi se pa nas spomnite v molitvi.
Želimo Vam veliko uspeha pri vašem delu in upamo, da se razmere pri vas že zboljšujejo, to Vam želimo prav iz srca.
Prav lep pozdrav Slovencem v Argentini, od vseh pri Slovensko kanadskem svetu in prijateljev iz Kanade, želi
Ema Pogačar
OBČINSKE VOLITVE V GORICI
Za občinske volitve v Gorici se je edina slovenska politična stranka v Italiji Slovenska skupnost (Ssk) odločila, da predstavi svoje kandidate na skupni listi Marjetice. Pokrajinsko vodstvo Ssk je presodilo, da je to najboljša oblika nastopanja, ker drugače bi lahko ostala brez lastnega predstavnika ali le z enim, glede na hipotetične glasove, s katerimi razpolaga. Z nastopom pri Marjetici pa morejo s preferenčnimi glasovi dobiti celo štiri svetovalce, v primeru zmage Marjetice pa bi Ssk morali dodeliti še mesto v odboru. Ssk je dosegla, da je v volilnem zna-ku-marjetici tudi slovensko ime tega cveta in dobro razviden lipov list, simbol stranke.
Lista nosi za županskega kandidata Vittoria Bran-ccatija, ki izhaja iz ljudske stranke (dela nekdanje KD), ki je razumel, da je bodočnost Gorice v sodelovanju s Slovenci in je med drugim podpisal tudi referendum za ohranitev Jere-mitišča ter se obvezal, da bo problem tovornega postajališča v tem kraju reševal v sozvočju s prebivalstvom.
Volitve bodo 26. in 27. maja, slovenski kandidati
za občinske svetovalce pa so Bernard Špacapan (nekdanji vaščan iz Slovenske vasi), Mara Černič, Božidar Tabaj in Silvester Primožič. Poleg njih so še drugi slovenski kandidati za rajonske svete.
IZ STATUTA SE JE IZGUBILO
Stranka Slovenska skupnost (Ssk) je na deželno upravno sodišče Furlanije-Julijske krajine vložila priziv proti novemu statutu pokrajine Trst, ki ga je tržaški pokrajinski svet sprejel februarja letos.
Kot je dejal pokrajinski tajnik SSk za Tržaško Peter Močnik, je morala tržaška pokrajinska uprava, ki je v rokah desne sredine, spremeniti statut na podlagi novih vsedržavnih zakonskih določil o krajevnih upravah. Vendar je to dejstvo izkoristila, da je iz besedila novega statuta črtala zlasti določila v zvezi s pravicami slovenske manjšine: gre za določilo o zagotovljenih mestih za šolsko osebje z znanjem slovenščine, določilo o delovanju prevajalskega urada, za pravico pripadnikov manjšine do rabe slovenščine v odnosu do pokrajinske uprave, nazadnje pa še za določilo o prevodu pokrajinskega statuta v slovenščino.
		9 ->	
POROČILO O ŠOLSTVU 		2	MENDOŠKA MLADINA	
		V SLOVENIJI		... 3
NOGOMETNA EKIPA ZS		4		
		SLOVENCI V ROSARIU	
OBLETNICA V CARAPAČAJU 4		IZVOLILI NOVI ODBOR....	... 3
POROČILA Z OBČNEGA ZBORA ZEDINJENE SLOVENIJE
REFERAT ZA SOLSTVO Angelca Klanšek
Referat Zedinjene Slovenije za šolstvo sestavljajo Angelca Klanšek, Marjana Batagelj, prof. Metka Mizerit in Franc Vitrih.
Šolski referat ima mesečne seje, ki so se jih udeleževale voditeljice tečajev ali njih namestnice in delegat dr. Jurij Rode. S šolami v notranjosti Argentine smo v pismenih stikih, ki jih vodi France Vitrih.
V dobi poročila sta umrli dve voditeljici naših šol: 5. oktobra 2001 Vera Flolozan, ki je vodila Slomškovo šolo od leta 1966 do 1970, in Lija Kambič, do smrti 8. februarja voditeljica Aljaževe šole v Barilochah.
V preteklem letu so bile naslednje spremembe v vodstvu naših šol: Rožmanova šola: Sašo Hartman je nadomestila Nina Pristovnik Diaz. Baragova šola: Olgo Sladič Fink je nadomestila Lucijana Servin Čeč. ABC po slovensko: Marjano Batagelj je nadomestila Nevenka Jelenc. Vsem trem odhajajočim za dosedanje delo prisrčna zahvala, pa prošnja za sodelovanje še naprej.
V letu 2001 so tri šole praznovale zlati jubilej: 5. julija Baragova šola; 25. avgusta Balantičeva šola; 9. novembra Ciril Metodova šola v Mendozi.
O številčnem stanju šolskih otrok in učiteljev v posameznih šolah je pripravljena razpredelnica (ki jo bomo objavili pozneje; op.ur.).
SKUPNE ŠOLSKE PRIREDITVE.
a) Začetna šolska prireditev je bila 18. marca v Slovenski hiši. Sveto mašo je daroval delegat dr. Jure Rode na čast sv. Duhu. V dvorani smo po petju obeh himen in odhodu zastav prisostvovali odrski prireditvi igrice ,,Modra Vrtnica", ki jo je pripravila Rožmanova šola v režiji Alojzija Rezlja.
b) Alojzijeva proslava, 1. julija v Slovenski hiši. Sveto mašo in duhovno misel nam je posredoval dr. pater Alojzij Kukoviča. Po maši smo se zbrali pred spomenikom naših žrtev med komunistično revolucijo. V dvorani pa smo prisostvovali spevoigri „Zgubljena sinička", v izvedbi Prešernove šole in v režiji Mihe Caserja.
c) V soboto, 1. septembra so vse šole sprejele in pripravile akademijo v pozdrav škofu Alojzu Uranu v Slovenski hiši. (Ta prireditev je nadomestila običajno Slomškovo proslavo). Sveto mašo je daroval škof Uran. Po maši smo v dvorani škofa pozdravili in se mu predstavili z recitacijami in petjem. Vodila in povezovala je vso prireditev voditeljica Jegličeve šole ABC po slovensko, Nevenka Jelenc.
č) 3. novembra je bil izlet vseh slovenskih šol na
pristavo župnije Marije Kraljice v Glew. Na pristavi, ki jo že nekaj let brezplačno nudijo našim šolam slovenski lazaristi, se je zbralo 358 šolarjev v spremstvu učiteljstva in staršev. Sveto mašo je daroval Janez Cerar CM, po njej pa so otroci pod vostvom spremljevalcev, zlasti telovadnih profesorjev, z igrami in tekmovanji preživeli lep pomladan-
ski dan.
d) Prvo sveto obhajilo je bilo 8. decembra v Slovenski hiši. Sveto obhajilo je prejelo 31 otrok. Mašo je daroval dr. p. Alojzij Kukoviča, pri maši pa je pel zbor Slomškove šole. Pripravo in potek slovesnosti so imele na skrbi učiteljice naših šol.
e) 15. decembra je bil študijski dan vseh učiteljic in učiteljev. Udeležba sicer ni bila polnoštevilna, a navzoči so se resno zavzeli za delo. Cilj študijskega dne je bil pregledati dosedanji učni program. Učiteljice posameznih razredov so učni program iz svojih izkušenj dopolnile in prilagodile sedanjim potrebam, seveda vedno s ciljem, ki ga imajo naše šole od začetka. Ker je zmanjkovalo časa, so si razredne skupine določile datum za srečanje med počitnicami, da so do kraja izdelale program. Poleg manjših sprememb so iz zamisli tečaja pripravile za 5., 6. (7.) razred slovnični zvezek - predvsem za vaje. Dobile so ga vse učiteljice teh razredov; tudi v Mendozo in Bariloche smo ga poslali. Višja skupina pa je preuredila zgodovinsko snov in jo posredovala vsem šolam.
Poleg teh skupnih prireditev pa imajo posamezne šole tudi samostojne prireditve v svojih domovih in sodelujejo tudi pri krajevnih prireditvah. V začetku decembra so bile povsod zaključne šolske prireditve, združene s prihodom sv. Miklavža. O življenju in dejavnosti naših šol lahko tudi stalno spremljate poročila v Svobodni Sloveniji in krajšo kroniko tudi v Duhovnem življenju.
f) Še o šolski koloniji v domu dr. Rudolfa Hanželiča. Kolonije se je udeležilo 79 šolarjev (47 deklic in 31 dečkov). Kolonijo je vodil profesor Karel Groznik s spremljevalci: dr. Alenka Belič, Olga Bohinc, Lučka Oblak, Lučka Mehle, Aleksander Šuc, Metka Trpin, Sonja Zarnik in Andrej Žnidar.
Zedinjena Slovenija, pod katere okriljem so slovenski šolski tečaji, skrbi zanje z vsem učnim materijalom, ki ga posreduje iz domovine, v kolikor so ga pripravljeni poslati, krije oglase za skupne šolske prireditve, podarja letna spričevala; zlasti pa ima sedanji šolski referat vso zaslombo v predsedniku. Zahvala tudi sodelavcem v šolskem referatu za stalno sodelovanje.
VODITELJICE POSAMEZNIH ŠOL IN PREDSEDNIKI ŠOLSKIH ODBOROV:
TONE MIZERIT
šola
Balantičeva
Baragova
Jurčičeva
Prešernova
Rožmanova
Slomškova
ABC po slov.
voditeljice
Angelca Klanšek Luciana Čeč Servin Ani Klemen Marjana Vivod
pred. šol. odbora
Malovrh Tone Hočevar Marija Potočnik Miha Zarnik Anica
Nina Pristovnik Diaz Koprivnikar Magda v.d. Meta Vombergar Malovrh Karla Nevenka Jelenc Trpin Metka
Razinger Veronika
Aljaževa (Bar.) Danica Mavrič ABC (Bariloche) Marija Eiletz Ciril Metodova (Mza.)Lenčka BožnarŠtirn Anica Tucuman Jožejka Žakelj
Slovenski dom San Martin
Komisija DZ - Pod lipo domačo
V soboto 6. aprila, okoli 10. ure so se učenci, učenke in učitelji Rožmanove šole zbrali na dvorišču Slovenskega doma in nestrpno čakali prihod Parlamentarne komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kar pretežko ime za male učenjake. Le kdo bo prišel, so se spogledovali in neučakanost je rasla kot ob prihodu sv. Miklavža.
S ploskanjem smo sprejeli člane komisije, ki ji je predsedoval Franc Pukšič. Ob njem so se uvrstili Jože
Avšič, Jožef Kavtičnik, Samo Bevk, Bogdan Barovič in Jože Bernik. Spremljali so jih Zvone Žigon, Anita Pipan, sekretarka veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini, in Tone Mizerit, predsednik Zedinjene Slovenije.
Natalija in Pavel Jerman sta v narodni noši pozdravila goste, učiteljice pa so jim pripele slovenske šopke, povezane z argentinskim trakom.
Predsednik Doma, Andrej Rezelj, je vse toplo pozdravil in orisal delovanje
sanmartinske slovenske skupnosti.
Voditeljica šole, Nina Pristovnik Diaz, je opisala življenje Rožmanove šole, ki letos praznuje svoj zlati jubilej. Predstavila je učiteljski zbor.
„Šumijo gozdovi domači, pod lipo cvetočo sedim" so navdušeno zapeli vsi otroci. Že rahlo porumeneli lipi sta zacveteli ob slovenski pesmi.
Predsednik komisije, Franc Pukšič, se je zahvalil za topel sprejem, predstavil
svoje sodelavce in nakazal potek političnega dela.
Po skupnem fotografiranju smo se posedli k zajtrku in nadaljevali z živahnim pogovorom. Franc Pukšič je Domu poklonil spominček, izrezljan par v narodni noši. Andrej Rezelj je nazdravil s pesmijo En starček je živel.
Po ogledu šolskih prostorov so se člani komisije poslovili, ko je ura odbila že poldan. Otroci so mahali v slovo, odrasli pa smo si na tihem mislili: Lepo in domače je bilo!	VB
ZAHTEVE ŽRTEV OKUPATORJEV
Predsednik Združenja žrtev okupatorjev 1941-45 Kranj Tone Kristan je na časnikarski konferenci poudaril, da slovenske žrtve genocidno-raznarodovale politike okupatorjev do sedaj še niso prijele skoraj nikakršne nematerialne odškodnine za prestano trpljenje in brezplačno delo niti materialne odškodnine za odvzeto in uničeno premoženje. Ker slovenska vlada od nemške ni izterjala zahtevane odškodnine, je združenje po protestnem shodu 8. maja pred vladnim poslopjem v Ljubljani, zahtevalo odškodnino v višini od 200 do 250 milijard tolarjev. V nasprotnem primeru naj slovenska vlada žrtvam sama plača odškodnino, ki bi znašala približno 200 milijard tolarjev. 25 protestnikom so zagotovili, da bo vlada na seji razpravljala, na kakšen način bodo žrtvam okupatorjev zagotovili povračilo materialne škode.
Neštetokrat so domače skupnosti in svetovna javnost izrazile željo, da bi Argentina postala predvidljiva država. Zaenkrat še rado velja, da če napovejo belo, bo potem verjetno črno.
Vest in zakon. Že nekaj časa se tako vlada kot parlament sprenevedajo v zadevi zakonskih sprememb, ki jih zahteva Mednarodni denarni sklad (FMI). Že v znanih 14 točkah, ki so jih podpisali guvernerji je bilo zapisano črno na belem, da bodo tej zahtevi ugodili. Parlament pa se tej žgoči zadevi ni hotel posvetiti. Pritisk iz vladne palače je končno spravil poslance in senatorje na delo. Gre za dva važna zakona: o „gospodarski subverzivnosti", in o usodi podjetij, ki so zašle v kon-kurz. O naravi sprememb drugič. Povejmo le, da so napovedi, zapovedi in odpovedi bile na dnevnem redu. Na primer, potem ko je senat deset ur debatiral o spremembah v zakonu gospodarske subverzivnosti in osnutka niso mogli sklepčno potrditi, so zakon po drugem osnutku enostavno ukinili. S tem bi vrsta obtoženih bankirjev v sodnih postopkih avtomatično bilo oproščenih vse zakonske odgovornosti. S tem pa so senatorji tudi povzročili, da ta potrjen projekt nikakor ne bi mogel skozi poslansko zbornico.
Prevelika ključavnica. Druga napoved preteklega tedna, to pot s strani gospodarskega ministrtsva, je bila uvedba dolgoročnih bonov, ki naj bi nadomestili fonde, zadržane v „ogra-du". Vse je bilo pripravljeno in le detalji so manjkali. A očividno so bili ti detalji odločilni, kot udeležba bank pri garanciji teh bonov. Ker vlada te garancije ni mogla izsiliti, je minister Lavagna moral povedati, da bonov sploh ne bo in da sedaj vladna ekipa preučuje drug način, kako „odpreti" ograd. Brez soudeležbe bank pa bi ta špas stal državo med 12 in 15.000 milijonov dolarjev. Očividno so ograjo zaprli s preveliko ključavnico, ključ izgubili, sedaj je pa niti z dinamitom ne morejo odpreti.
Grenke plače. Tudi v tej zadevi je vlada najprej rekla eno, potem pa drugo. Gospodarski minister je še pretekli teden zatrdil, da bo vlada pričela govoriti o po-višici plač šele po sporazumu s FMI. A ob začetku tega tedna je ministrica za delo, gospa Graciela Camano povedala, da bo v prihodnjih desetih dneh predsedniku Duhaldeju predstavila načrt za pogajanja glede povišice plač. Ta različna mnenja res ne koristijo splošnemu blagru, čeprav je res, da so zlasti nižje delavske plače zelo prizadete. Prav ta teden je narodni inštitut za statistike (INDEC) objavil, da je v prvih štirih mesecih letošnjega leta (torej od devalvacije sem) cena
osnovne prehrane (canasta basica de alimentos) poskočila za 35,2%.
Nesojeno sodišče. Se spomnite politične sodbe, ki jo v poslanski zbornici pripravljajo proti članom Vrhovnega sodišča? Vi ne, in vlada se je tudi ne spomni. Od vseh groženj, po katerih naj bi bili po dveh mesecih vsi sojeni, so ostale le pobožne želje. Posebna parlamentarna skupina je sicer pripravila obtožbo, a nekaj članov iz peronizma je ni podpisalo in v sami zbornici je vedno manj navdušenja. V vladi sami pa raste prepričanje, da je bolje pogajanje kot spopad. Delo najvišje sodne ustanove pa medtem počiva v miru.
Politični manevri. Še bi
lahko naštevali razna protislovja argentinske sedanjosti, a n^j bo zaenkrat dovolj. Opisali pa bi še politični problem vlade, oziroma predsednika Duhaldeja. Stalno visi nad njegovo glavo meč prezgodnjih volitev, ki ga ,,opozicija" vihti vsakokrat, ko vladna kočija zavozi v kakšne večje težave. Razumljivo je, da je Duhal-de tega že naveličan. Zato si je zamislil poseben načrt o spremembah političnih struktur, ki vsebuje tudi projekt ljudskega referenduma. S tem naj bi odstranil možnost predhodnih volitev in tudi utrdil svoj položaj na predsedniškem stolčku. A za izvedbo takega načrta je treba izpolniti nekaj pogojev. Bistven je ta, da država sklene dogovor s FMI.
Zaupanje v Boga, a ne v Gracielo. Iz vrst cerkvene hierarhije, zlasti iz skupine škofov, ki vodijo „omizje dialoga" z raznimi družbenimi dejavniki, se sliši zahteva, naj bo podeljevanje in upravljanje posebnega socialnega fonda za brezposelne družinske očete popolnoma prozorno. Kot je znano, je vlada podelila posebno mesečno podporo kakemu milijonu brezposelnih družinskih očetov (in mater), v mesečni višini 150 pesov. To predstavlja letno vsoto 3.000 milijonov pesov. Upravo vodi in nadzira ministrstvo za delo. Dokler je bil tam Alberto Atanasof, so bili škofje mirni. Ko pa je bila na to mesto imenovana Graciela Camano, je zaupanje pojenjalo, pričele pa so rasti zahteve, da nekdo nadzira te podelitve. V te zahteve pristajajo tudi člani delegacije Združenih Narodov, ki sodelujejo s Cerkvijo v omizju dialoga.
Dve dobri novici. Prva: vsled povečanega izvoza mesa so odprli 32 klivnic (frigorifikov), ki jih je kriza zaprla. To pomeni, da so ponovno dobile delo tam zaposleni, in sicer 5.000 po številu. Druga:	podjetje
John Deere, ki proizvaja poljedelske stroje, je bilo na tem, da se preseli v Brazil. Devalvacija jih je prepričala, da se sedaj splača ostati v Argentini. Vsaj lučka upanja v temi.
SLOVENCI V ARGENTINI
PORAVNAJTE
NAROČNINO!
PRISTAVA
36. REDNI OBČNI ZBOR
Po nedeljski maši 28. aprila se je zbralo lepo število članov Društva Slovenska pristava, da na letnem občnem zboru v kratkem času pregledajo celoletno delo, ki je bilo opravljeno v dobrobit slovenske skupnosti, predvsem pa Pristav-čanov samih.
Kar po domače in v gostinskem prostoru smo se po že ustaljenem vrstnem redu z molitvijo spomnili članov, ki so umrli v pretekli poslovni dobi in poslušali številna poročila odbornikov. Iz njih je bilo razvidno delo, ki ga je vodil odbor s predsednikom Janezom Jelencem na čelu. Bile so družabne, športne, odrske, pevske, plesne, šolske prireditve, kar kaže na široko življenjsko dejavnost, ki se
čez dan in v večerih, ob nedeljah in med tednom razvija na naši Pristavi.
Posebno razveseljiva je bila novica o končanem postopku ene izmed dveh parcel, ki še nista pripisani k Pristavi. Da bo črno na belem in vpisana v provin-cijski kataster, pa je potrebno kriti stroške tega procesa, kar danes ni nič enostavno. V tem pogledu so padli nekateri predlogi, da se dokončno reši predzadnji lastninski problem.
Ker so prisotni člani s ploskanjem potrdili od-borovo delo, smo se kar hitro razšli - pa ne do naslednjega leta, pač pa do priprave naslednje dejavnosti na naši dragi Pristavi.
GB
ROSARIO
Delovanje društva Triglav
Večkrat smo že poročali o življenju Slovencev in njih potomcev, ki so naseljeni na podočju mesta Rosario, drugega največjega v Argentini. Povezani so v slovenskem društvu Triglav.
V nedeljo, 28. aprila so imeli svoj redni občni zbor, na katerem so med drugim tudi izvolili odbor za novo poslovno dobo. Odbor sestavljajo: predsednik Marjan Jeriha; podpredsednica Rosa A. Polh; tajnica Carmen Berlot; namestnik tajnika Cristian Ferrari; blagajnik Pedro Contreras; namestnik blagajnika Catalina Klinec; odborniki: Adolfo H. Ferrari, Antonio Noli in Gladys Sirk; namestniki: Alfredo Zuljan, Norma Sirk in Esperanza Sfiligoi; nadzorni odbor: Maria E. Ersetig in Cecilia Salazar.
V društvu se normalno razvija delo folklornih skupin za mlajše in starejše. Prav tako poteka v dveh nivojih tečaj slovenskega jezika, ki ga vodi dr. Rosa Polh.
Pred dnevi so izdali drugo letošnjo številko mesečnega biltena ,,Triglavske novice", v katerem omenjajo obisk parlamentarne komisije za Slovence po svetu. Ponatiskuje-jo pa tudi špansko besedilo zgodovinskih člankov ,,Slovenija, moja dežela", ki jih po besedilu Tineta Debeljaka in v prevodu Miriam Jereb Batagelj objavljamo v našem listu.
MENDOZA
Mendoška mladina v Sloveniji
beguncev, naseljenih v Mendozi po letu 1948.
Namen gostovanja je bil pokazati ljubezen do matere Slovenije in tudi sintezo dveh kultur: slovenske in argentinske. Pripravili so bogat program. Najprej petje argentinske folklore s spremljavo avtohtonih inštrumentov: kitare, cha-ranga, quene, toya in bomba. Sledili so argentinski plesi iz različnih pokrajin. Tako so lepo prikazali nekaj ljudskih vrednot nove domovine. Ker mladina v Mendozi že dolga leta goji tudi slovensko folkloro, so drugi del nastopa posvetili belokranjskemu kolu, polkam in valčkom naše Gorenjske. Pri vseh nastopih so obiskovalci občudovali, kako mladi na naraven način doživljajo obe kulturi. Bili so pa mnenja, da slovensko folkloro izvajajo s posebnim veseljem. Trud dolgih pripravljalnih vaj, predvsem v zadnjih treh mesecih je zagotovil uspeh turneje.
Prve dni smo preživeli pri svojih sorodnikih. Izredno lepi sončni dnevi so omogočili zaželeno snidenje. V ponedeljek 8. aprila, pred nastopi, smo se vsi nastanili v Hotelu Park v Ljubljani in od tam vsak dan odhajali v različne kraje. Velike važnosti za naše plesalce je bilo srečanje z Akademsko folklorno skupino ,,France Marolt" v dvorani Kazina na Kongresnem trgu na njihovi redni vaji. Umetniški vodja Mirko Ramovš je Mendoščane pozdravil in predstavil svojim učencem. Po prvem plesu vrhunske plesne skupine je profesor povabil naša dekleta, da so plesale z ljubljanskimi fanti. Nato so zamenjali in naši fantje ponovili isto koreografijo z njihovimi dekleti. Z veseljem smo ugotovili, da so se Mendoščani lepo odrezali. Potrdil je to korepetitor s čestitkami in tudi navdušena mladina. Led je bil prebit; zbližanje zagotovljeno, posebno še ob postrežbi dobre pijače. Voditelji so celo ukinili redno vajo, ki je sovpadala z našim nastopom v Ljubljani, in tako omogočili novim prijateljem udeležbo na predstavitvi, v prestolnici.
Prvi nastop je bil v torek, 9. aprila v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Presenetilo nas je zanimanje Vrhničanov, saj je dvorana bila skoraj polna in to na delovni dan. Pozdravil nas je župan Vinko Tomšič. Pri zaključku je direktorica med drugim izjavila: „Vaš folklorni nastop je košček slovenske kulture, ki pri nas peša. Saj mladi nimajo narodnih noš in v naših šolah se ne goji folklora." 10. aprila smo spoznali veliko dvorano v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani, določeno za naš drugi nastop. Odlične zvočne naprave so pripomogle k lepemu nastopu. Na velikem odru so z navdušenjem in sproščenostjo mladi plesali in peli.
Srečali smo se s številnimi znanci; nekateri so nas že obiskali v Mendozi. Večer smo zaključili v poznih urah s pizzo.
Tretji večer, 11. aprila smo gostovali v Novem mestu v Kulturnem centru Janeza Trdine. Velik amfiteater je omogočil vsem izredno lep razgled, posebno slovenskih plesov. 120 oseb je z navdušenjem sledilo programu. ,,Želimo izraziti svoje občudovanje nad energijo in neposrednostjo mladih, ki smo jih v dvorani v Novem mestu gostili
včeraj," je zapisala Saša Sepec, voditeljica na Kulturnem centru Janeza Trdine.
Pred nastopom v Kranju, 12 aprila v Domu krajanov Primskovo, smo se zbrali pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Naše težave, argentinska kriza in negotovost ter osebne prošnje smo prepustili Božji materi, naj nam pomaga in posreduje božji blagoslov. V Kranju so nas sprejeli znanci, člani Mešanega pevskega zbora „Musica viva", ki so nas obiskali v Mendozi. Pozdravila nas je predsednica omenjenega zbora. Prejeli smo pohvalo za narodne noše in čestitke za pester in obsežen program, posebno pa „za navdušenje, hudomušnost in veselje nastopajoče mladine".
V soboto, 13. aprila smo se napotili v Domžale, v Kulturni dom Franceta Bernika. Dobro polovico dvorane so zasedli sorodniki naše mladine. Od prvega trenutka je bilo veliko navdušenje in sodelovanje. Lahko rečemo, da smo se počutili kot doma. Ploskanju in vriskanju ni bilo konca. Pozdravi in slikanje v avli s plesalci v narodnih nošah je povečalo veselje. Tokrat je bila dvorana premajhna; nekateri so stali ob straneh dvorane. Na žalost je 30 oseb ostalo brez vstopa v dvorano. Domžalski nastop bo ostal v našem spominu kot najuspešnejši in res prisrčen večer. Pred povratkom v Ljubljano smo se še zamudili v gostilni Rok. Mladi so tam odložili še zadnje navdušenje in pokazali svojo sposobnost za zdravo veselje.
V nedeljo, 14. aprila je prišel na vrsto Logatec. Naš gostitelj je bil Oktet Logatec, ki nas je pred leti obiskal in
Nad. na 6. str.
SLOVENSKA VAS
NOVI DRUŠTVENI ODBOR
Občni zbor Društva Slovenska vas se je prvotno vršil v nedeljo, 24. marca v Hladnikovem domu. Začel ga je predsednik Stane Jemec z molitvijo za umrle člane.
Odborniki so v poročilih podrobno opisali delo na vsakem področju in tudi odgovarjali na razna stavljena vprašanja.
Ko so bile na vrsti volitve novega odbora, je predsednik sporočil, da lista ni v celoti sestavljena.
Po krajši debati o nastalem položaju je bilo sklenjeno, da naj se občni zbor nadaljuje v nedeljo, 21. aprila.
Ta dan je bila izvoljena predložena lista, tako da je odbor Društva Slovenska vas za dobo 2002/2003 sledeč: predsednik Stane Jemec; podpredsednik Franci Sušnik; tajnik Franci Urbančič; blagajničarka Roti-ja Grbec; gospodar Marko
Zorko; kulturni referent Marko Pallota, športni referent Marko Kocjančič; knjižničarka Zali Vire; gradbeni referent Jože Čampa (st); odborniki: Janez Petek, Peter Rot, Jože Burja, Ciril Jan; namestniki odbornikov: Jože Mehle, Valerija Burja, Martin Sušnik, Lucija Servin; nadzorni odbor: Franci Stanovnik, Vinko Glinšek, David Rot; namestniki Zdenko Rot in Lojze Grbec.
Zbor se je zaključil z raznimi sklepi o prihodnjem delovanju.
VZGOJNO SREČANJE
V sredo, 10. aprila se je vršil dobro obiskan sestanek za starše in vzgojitelje, na katerem je dr. Stanko Gerjolj, lazarist iz Slovenije, ki nas je obiskal za veliko noč, predaval na temo ,,Otroci v kofliktu, starši v precepu - vprašanje o vzgoji s poudarkom na puberteti".
Kot izhod je predvsem
Plesna folklorna in glasbena skupina „Los Chanares" iz Mendoze sta 2. aprila odpotovali v Slovenijo. Na programu sta imeli osem nastopov: na Vrhniki, v Ljubljani, v Novem mestu, Kranju, Domžalah, v Logatcu, Novi Gorici in Mariboru. Spremljala sta jih Angelca Šmon por. Bajda, odgovorna za pripravo celotnega programa, predvsem slovenskih folklornih plesov, in Božidar Bajuk kot predstavnik Društva Slovencev v Mendozi. Plesno skupino
sestavlja 10 deklet in devet fantov, od katerih jih je pet istočasno v skupini Los Chanares, ki predvaja argentinsko folkloro. Vsi so že rojeni v Argentini, sinovi in vnuki
uporabil svetopisemsko zgodbo o Abrahamovem darovanju sina Izaka.
Vsi navzoči smo mu zelo hvaležni za zanimiv pristop in številne vzgojne napotke.
Obvestilo SPD v Bariločah
V Ribnici, v rojstni hiši pok. dr. Vojka Arka, sedanjem kulturnem središču, ki nosi ime Galerija Miklova hiša, bo 24. maja otvorjena razstava o njem. Naše društvo sodeluje s pošiljko tukajšnega gradiva o svojem ustanovnem članu in častnem predsedniku.
Po posredovanju SPD je Izseljensko društvo Slovenija v svetu, s podporo Ministrstva za kulturo RS, povabilo kvartet Lipa iz Bariloč na gostovanje v Slovenijo. Pevska turneja se bo pričela 7. junija z nastopom ob praznovanju 10. obletnice SVS. Naslednji nastopi bodo 8. junija na taboru SVS in 9. v Kočevskem Rogu na vsakoletni prireditvi ob obletnici pobojev slovenskih domobrancev. Drugi nastopi se bodo potem razvrstili v mesecu juniju v Škofji Loki, Celju, Mengšu, Kranju, Postojni in na Koroškem."
Kdor želi prejeti obvestila o delovanju SPD tudi po elektronski pošti, naj to sporoči na sledeči naslov:
spdbariloche^email.com
Nogometni turnir izseljencev .Slovenija 2002"
rr
Izseljensko društvo Slovenija v svetu iz Ljubljane, Nogometna zveza Slovenije in Športno društvo BAS ŠPORT iz Ilirske Bistrice pripravljaj« za mesec julij 2002 nogometni turnir izseljenskih ekip pod naslovom „Nogometni turnir izseljencev Slovenija 2002".
Na osnovi pobude nekaterih Slovencev, ki v svoji novi domovini delujejo v nogometnih klubih in slovenskih
CARAPAČAJ
Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!
društvih, so omenjene ustanove sprejele izziv organizacije prve tovrstne prireditve v Sloveniji.
Gilj turnirja je ohranitev povezave Slovencev v svetu z matično domovino, predvsem potomcev izseljenih Slovencev, saj v nogometnih ekipah nastopajo mladi ljudje, ki so se rodili že v tujini. Gre za prvo srečanje slovenskih izseljenskih nogometnih ekip z vsega sveta, katerega osnovni namen je povezati slovenske izseljeniške ekipe med seboj in z domačimi slovenskimi ekipami. Istočasno bodo potomci slovenskih izseljencev ob športnem in zabavnem druženju spoznali domovino svojih staršev oziroma prastaršev in obiskali sorodnike.
Trajanje turnirja bo od 8. do 14. julija letošnjega leta s štirimi tekmovalnimi dnevi, v katerih se bodo predstavile izseljenske ekipe iz Argentine, Kanade, Nemčije in Francije ter Italija (zamejci). Kot domača ekipa je na turnir povabljena amaterska reprezentanca 3. SNL - zahod. Predvideno število udeležencev bo 120.
Turnir bo potekal na štirih različnih prizoriščih po vsej Sloveniji. Posamezne skupine bodo igrale v Šenčurju, Jarenini, Slovenj Gradcu in Ljubljani, kjer bo poleg samega tekmovanja organizirano tudi družabno srečanje, sprejem pri županih občin in predstavitev prizorišč.
Prireditev je v okviru programa Izseljenskega društva Slovenija v svetu podprl Urad za Slovence po svetu (Ministrstvo za zunanje zadeve RS), Nogometna Zveza Slovenije, Zavarovalna družba Adriatic d.d., občina Šenčur, občina Pesnica, mestna občina Slovenj Gradec in mestna občina Ljubljana ter ostali manjši pokrovitelji.
ARGENTINA PRISOTNA
Kot smo ze poročali, smo bili letos povabljeni na prvi turnir izseljencev, ki se bo vršil v Sloveniji v mesecu juliju.
Organizatorji v Sloveniji so nam omogočili prebivališče in kritje vseh stroškov v Sloveniji, povezanih s turnirjem.
Zaradi težke gospodarske situacije v Argentini nismo vedeli, če bomo lahko zmogli kriti stroške potovanja.
Kljub vsem težavam smo se odločili, da moramo iz Argentine biti prisotni na tem turnirju, saj je izvedba tega, tudi sad naše uspešne turneje v letu 2001. Te stroške si mora vsak udeleženec zase kriti, saj nismo hoteli bremeniti drugih naših rojakov in podjetij v današnjem kontekstu.
Potovanje se bo vršilo med 5. in 15. julijem, in poleg naše argentinske ekipe, bodo tekmovali še Slovenci iz Kanade, Francije, Nemčije, Italije, in matične Slovenije.
Ekipa Zedinjene Slovenije bo v klasifikacijski fazi igrala skupaj z ekipo iz Nemčije in Italije. Program spopadov je: torek 9. julija v Šenčurju ob 20.00 Argentina:Berlin; in v sredo 10. ob 18. v Slovenjgradcu Italija:Argentina. V soboto 13. bodo v Ljubljani finalne tekme med prvimi, drugimi in tretjimi iz vsake cone za uvrstitev od 1. do 6. mesta.
Našo ekipo vodi mag. Herman Zupan s prof. Jurijem Urbančičem kot kondicijskim trenerjem in Claudiom Spinel-lom kot pomočnikom. Tudi zdravnik dr. Silvo Lipovšek in fizioterapevt lic. lanko Šmalc nadaljujeta z delom, ki sta ga že lani uspešno vršila.
Po lanski turneji, so se treningi letos začeli meseca marca z več kot 50. udeleženci. Zdaj jih trenira 31, v teku tega tedna bo pa že izbrana.selekcija 18 nogometašev. Ekipa trenira ob torkih in četrtkih, v nedeljah pa sodeluje v amaterskem turnirju v Clubu Huracan de San Justo.
Rezultati za nogometno ekipo ZS so do danes bili sledeči: 1-3, 0-0, 8-0, 0-0, in 5-3.
Pred potovanjem bomo pa gotovo pripravili poslovilno večerjo, za katero boste pravočasno obveščeni.
Vse te in se druge informacije lahko dobiti na spletni strani turnirja, ki so jo organizatorji pripravili: www.izs.bassporf-cup.com . Dodatne informacije o naši ekipi in slike iz lanske turneje pa dobite na spletni strani Zedinjene Slovenije, na strani: www.slo.org.ar/nogomet .
Marko Vombergar - tajnik.
Svobodna Slovenija bo, kot vedno, podrobno poročala o pripravah in poteku tega nad vse zanimivega turnirja, ki je prvi splošni poizkus športnega povezovanja med Slovenci po svetu.
Zopet je bilo veselo v Carapačaju, saj smo praznovali 42. obletnico našega Doma. Bil je lep, sončen, prijeten dan-. Ljudje so se začeli zbirati že navsezgodaj. Pri vhodu je vsak dobil značko z naslikanim slovenskim kozolcem v zvezi s temo tokratne obletnice. Slovesnost smo začeli z dviganjem zastav na dvorišču. Po pozdravnih besedah in izrečeni dobrodošlici predsednika doma Francija Žnidarja smo prisostovali sveti maši z ljudskim petjem. Po njej so vsi navzoči bili pogoščeni z okusnimi slaniki in pravo medico, kar je zelo dobro delo vsem. Medtem so mladi urno pripravili dvorano za obilno kosilo, ki je kar hitro minilo v prijetnem klepetu. Čas je bežal in končno je le prišel trenutek za začetek kulturnega programa ob povezovanju Helene Žnidar.
Prograrp je temeljil na šegah, navadah in slovenskih značilnostih. Kot je bilo rečeno, „šege in navade že stoletja usmerjajo življenje skupnosti. Mnoge od njih imajo danes nove oblike in vsebine, druge so posledica mlajših razvojnih pojavov. So področje človekove kulture in načina
življenja, ki je tesno povezano z njegovim odnosom do sveta, z različnimi oblikami verovanja, čustvovanja in pripadnosti".
Za prvo točko smo zbrali najmlajše, učence vrtca, prvega, drugega in tretjega razreda naše šole Josipa Jurčiča, ki so nam prisrčno uprizorili in zapeli „Petelinček je na goro šel". Bili so res pravi petelinčki in navdušeno so odigrali vloge.
Nekaj deklet šole in fant, oblečen v „zelenega Jurija", so nam predstavili obred Jurjevanja, praznik razumljen kot začetek pomladi, ki je povezan z obdobjem, ko vsako leto narava na novo ozeleni. Obred pomeni češ-čenje božanstva rasti in rodovitnosti, zeleni Juriji je pa njegova učlovečena podoba. Dekleta so bila oblečena v belokranjskih nošah, ubogi „zeleni Jurij" je pa imel same veje na sebi, a bilo je res prisrčno...
Predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit je nato izrazil veselje, da lahko praznuje z nami, ter čestital vsem članom ob tako visokem jubileju z željo, da bi nas Slovenski dom še v bodoče povezoval.
Sodobno praznovanje godu sv. Martina, ki ga imenujemo tudi martinovanje, je od vseh šeg in navad ohranilo največ vezi z dediščino. Nekdanja praznovanja so bila pove-
zana z vsem, kar so ljudje med letom ustvarili, pridelali in izredili. Veselje, ki je temu sledilo, je bilo podobno pustnemu, s hrano in pijačo. Zato pravimo, da je martinovanje jesenski pust. V Martinov čas sodijo tako imenovane zahvalne nedelje, katerih namen je zahvala Bogu za vse, kar je človek pridelal. Danes ob martinovanju najpogosteje omenjamo marti-novo gos in vino. Po ljudskem prepričanju naj bi Martin mošt spremenil v vino. Zdajšnja martinovanja so zelo priljubljene veselice in druge prireditve, kjer sta poudarjena hrana in pijača.
Mladina našega Doma je z veseljem vadila, da bi nam predstavila to „Martinovanje" ob spremljavi ansambla Slovenija. Lepo so nastopili pa tudi lepo zaplesali.
Otroke slovenske šole smo naprosili, da bi nam zapeli kako Marijino pesem. Ani Klemen jih je naučila in podali so nam pesem „Spet kliče nas venčani maj". To pa zato, ker je mesec maj pojmovan v Sloveniji kot „Marijin mesec" ter v zvezi z navado romanja ali božjepotništva, ki je zelo star kulturni pojav, znan že iz predkrščanskega obdobja. O božjepotnih krajih je veliko zgodb. V davni preteklosti je bilo romanje velika želja vsakega človeka. Med najstarejše božje poti na Slovenskem sodijo Marijina cerkev na otoku Barbani pri Gradežu (sedaj v Italiji), Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji in Svete Gore na Štajerskem. Ena izmed najbolj obiskanih sedanjih romarskih točk je brez dvoma Brezje na Gorenjskem. Ker otroci radi pojejo, so nam potem močno zapeli še dve pesmici.
Nekoč so se ljudje v različnih pokrajinah po svoje lotevali dela, po svoje so praznovali različne družinske dogodke ter cerkvene in druge praznike. Z razvojem večjih mest in industrijske proizvodnje pa so stare šege in navade tonile v pozabo.
Da ne bi pozabili na način življenja naših prednikov, skušajo v nekaterih krajih predstaviti stare običaje v obliki različnih turističnih prireditev. V Sloveniji je veliko šeg in navad. Kakšne se še ohranjajo, druge pa žal ne več. Marjeta Aleš in Sonja Kolenc sta predstavili -v zvezi s tem - povzetek nekaterih šeg na Slovenskem, kot n.pr. vasovanje, florjevanje, koledovanje, kresovanje ter pritrkavanje (slišali smo celo zvonjenje iz slovenske cerkvice). Predstavljen je bil tudi Bled s tipičnimi „fijakarji", „pletno";
,,kremnimi rezinami", katerih je bilo prodanih kar 7 milijonov v zadnjih 40 letih in to samo na Bledu.
Iz srca so se navzoči nasmejali ob sledeči točki, t.j. uprizoritev „šranga-nja". Že vsem zna- . na folklorna skupina „Maribor" je duhovito pripravila predstavitev tega obreda, ki se še danes ohranja v Sloveniji. Naj povemo, da je šranga zapora, ki so jo fantje iz nevestine vasi pripravili
svatovski povorki-. Pripravili so jo zato, da je moral ženin nevesto odkupiti in šele potem so lahko nadaljevali pot do cerkve. Ženin je moral prežagati deblo, da je lahko dobil nevesto, a potem je moral še plačati, če ne, je ne bi dobil. "Mariborčani,, so zatem še zaplesali "Pobreško polko,, kot izraz veselja ob pravkar odkupljeni nevesti.
Dobili smo kar nekaj čestitk ob našem slavju. Ena izmed najvažnejših je bila s strani dr. Janeza Bogataja, znanega slovenskega etnologa, če že ne najvažnejšega v Sloveniji. Helena Žnidar je prebrala pismo, v katerem je zaželel vse najboljše za nas praznik. Spominjal pa se je tudi leta 1991, ko nas je obiskal v našem Domu.
Ob poslušanju lepe glasbe smo si preko diapozitivov ogledali nekatere predmete, značilne za Slovenijo (kozolec, majolka, strgače, butarice, citre, slamnati lestenec, lesene cokle, itd). Nato so bili vsi naprošeni, da so skupno zapeli venček slovenskih pesmi ob spremljavi Ljubljanskega okteta (seveda preko plošče), medtem so pa otroci vsem razdelili medena ali lec-tova srca, ki so simbol, ki ga človek podari nekomu, ki ga ima rad. Ker smo bili zelo veseli, da nas je toliko ljudi spremljalo na našem praznovanju, smo jih razdelili "iz srca do srca,,. Vsak je pa tudi dobil kozarček čaja, da si pogasi žejo.
Kdor je bil pa še lačen in žejen, si
je pa lahko po programu okrepčal, saj je bila na razpolago domača hrana in pijača. Ljudje so se sprostili, klepetali, kar pozno je bilo, ko so odhajali zadnji obiskovalci.
Nekateri so obujali spomine, drugi delali 'načrte, med njimi tudi mi -Karapačajci - saj se nam res ne manjka načrtov. Veseli smo, da je dan lepo minil, da smo lahko malo pozabili na vsakdanje skrbi. Čeprav je bilo veliko dela in priprav za naš praznik, smo vsi delali z veseljem, z nav-dušenjem, otroci, mladi in tudi tisti že ne več tako mladi. Hvala vsem za pomoč! Upamo, da bomo lahko še dolgo časa sodelovali za ohranitev naših korenin. Vši, prav vsi, pa skupno kličemo naši Sloveniji na ves glas: „Vcsela domovina, pozdravljena iz veselega srca!"
Marjana Pirc
NOVICE /Z	SLOVENIJI	]SLOVENIJA MO Ml
SREČANJE S CELEGA SVETA
Komisija državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu se je na seji dogovorila, da bo 9. julija v slovenskem parlamentu potekalo srečanje Slovencev s celega sveta, je za STA povedal predsednik komisije Franc Pukšič.
FILMSKE NAGRADE VESNA
S podelitvijo filmskih nagrad vesna se je v veliki dvorani portoroškega Avditorija končal 5. festival slovenskega filma. Vesno za najboljši celovečerec je strokovna žirija prisodila filmu Šelestenje režiserja Janeza Lapajneta. Za najboljšega igralca je vesno prejel Grega Zorc, za vlogo Primoža v Lapajnetovem Šelestenju in za vlogo Mareta v celovečernem filmu Ljubljana Igorja Šterka, vesno za najboljšo igralko pa je žirija prisodila Ivi Krajnc za vlogo Simone v celovečercu Varuh meje Maje Weiss. Vesno za najboljšo žirijo je prejela Weissova za svoj celovečerni prvenec Varuh meje.
NAGRADI DVEMA ZBOROMA
Akademski pevski zbor Tone Tomšič v Ljubljani pod vodstvom Stojana Kureta je bil s 93,4 doseženimi točkami izbran za najboljši zbor 6. mednarodnega zborovskega tekmovanja, ki je potekalo v Mariboru. Tako se je odločila strokovna žirija, ki je za tretje mesto z enakim številom točk izbrala cerkveni ženski zbor Andreja Vavkna iz Cerkelj na Gorenjskem pod vodstvom Damijana Močnika in Coro Musicanova iz Italije.
Škofije na Slovenskem
PO SVE
UMOR NA HOLANDSKEM
Devet dni pred parlamentarnimi volitvami na Nizozemskem je bil ustreljen desničarski populistični politik Pirn Fortuyn. Nanj je streljal neznan napadalec, ko je politik zapuščal radijsko postajo v mestu Hilver-sum, kjer je sodeloval v oddaji. 53-letni populistični politik bi lahko na parlamentarnih volitvah 15. maja odigral pomembno vlogo. Krsta je ležala cel teden v katedrali do petka, ko je oila tam' tudi maša zadu-šnica, jo prepeljali v družinski mavzolej v mesto Driehuis-Westerveld na severozahodu Nizozemske, nato pa ga bodo pokopali ob njegovem počitniškem domu v Italiji, v kraju Pro-vesano di San Giorgio della Richinvelda v provinci Pordenone.
BAZILIKA JE SPET ODPRTA
V Betlehemu se je po petih tednih končala kriza v baziliki Jezusovega rojstva. Iz cerkve so evakuirali vseh 124 Palestincev, ki so se pred izraelsko vojsko še skrivali v njej. 13 Pales-
tincev, ki jih Izrael obtožuje terorizma, so z britanskim letalom prepeljali na Ciper, 26 Palestincev, ki so prav tako osumljeni terorizma, so z avtobusom prepeljali v zapor na območju Gaze, ostalih 84 pa so spustili na prostost. Z območja okoli betlehemske bazilike se je medtem začela umikati tudi izraelska vojska.
SE BO KAJ PREMAKNILO NA KUBI?
Kubansko rlegalno Krščansko osvobodilno gibanje (MCL) je v kubanskem parlamentu vložilo zahtevo za referendum o obsežnih političnih reformah. V pobudi zahtevajo svobodo mišljenja in združevanja, izpustitev vseh političnih zapornikov, tržno gospodarstvo in svobodne volitve. Parlament mora v skladu s kubanskimi zakoni pobudo obravnavati. Pobudo je podpisalo več kot 10.000 državljanov, kar je v skladu z 88. členom kubanske ustave, po katerem lahko državljani v parlament sami vložijo osnutek zakona, če ga podpiše najmanj 10.000 volilnih upravičencev.
SLOVENCI
TENIŠKE ZMAGE
Slovenska ženska teniška reprezentanca je uspešno začela nastope v prvi evroafriški skupini pokal Fed. V Antalyji v Turčiji je najprej s 3:0 premagala reprezentanco Ukrajine. Tina Pisnik, Maja Matevžič in dvojica Tina Križan/Tina Pisnik so bile zmagovalke. V 2. krogu so premagale Grčijo z 2:1 in v 3. krogu še ekipo Belorusije z 2:1. Z zmago nad ZR lugoslavijo pa so si zagotovile vstop v jujijske kvalifikacije za svetovno skupino.
ZAGOTOVLJENA KVALIFIKACIJA
Slovenska mladinska košarkarska reprezentanca (letnik 1984 in mlajši) je na kvalifikacijskem turnirju za EP na Češkem dosegla odločilno zmago za pot v Nemčijo julija letos: premagala je do te tekme nepremagano selekcijo ZR Jugoslavije in za uvrstitev na EP v zadnjih dveh krogih je potrebovala le eno zmago proti najslabšima ekipama v skupini: Češki ali Angliji. Pa je obe tudi premagala. Poleg njih so si uvrstitev iz skupine, ki je igrala na Češkem, zagotovili še Španci in Latvijci.
Politična stabilizacija po Napoleonovem padcu je na slovenskih tleh omogočila dopolnitev cerkvenopravnih reform s smiselno zaokroženimi škofijami.
Tedaj tudi nastopijo škofje, ki niso plemiškega stanu, ampak meščanskega ali kmečkega izvora. Večinoma so bili to Slovenci, zato so se mogli bolj približati ljudstvu.
Na Goriškem je vrsto slovenskih škofov pričel Radovljičan Jožef Walland (Balant). V tem času je papež tam vzpostavil novo cerkveno provinco, ilirsko, s sedežem v Gorici, ki ji je bila podrejena ljubljanska, trža-ško-koprska, poreškopuljska in krška (otok Krk). Ljubljanska škofija je dobila bolj zaokroženo obliko, izenačena je bila z mejami Kranjske.
Naslednji metropolit go-riški je bil Franc Luschin (Lušin), Korošec iz Tinj.
Na Kranjskem je Slovencu Kavčiču sledil Dunajčan Avguštin Gruber, ki si je zadobil zadovoljivo znanje slovenščine. Naslednji škof Anton Alojzij Wolf iz Idrije pa je bil odličen in vesten administrator, pobudnik duhovnega življenja in kulturnik. Ustanovil je zavod Alojzevišče, pisal pastirska pisma v slovenščini in pripomogel k izdaji velikega nemško-slovenskega slovarja.
Tudi v tržaško-koprski škofiji je umrl zadnji italijanski škof in je nastopila skoraj sto let trajajoča doba slovanskih škofov: Matej
Ravnikar, ki ima velike zasluge za slovensko prozo, Jernej Legat, Flrvat Jurij Dobrila, Janez Glavina, Andrej Šterk, Nemec Nagi in Andrej Karlin do leta 1919, za njim pa so spet nastopili Italijani.
Manj rožnat je bil položaj štajerskih in koroških Slovencev, ki so bili razdeljeni v lavantinsko (sedež Lavant), sekovsko v Gradcu (Graz) in krško škofijo v Celovcu. Za razliko drugih Slovencev so bili tudi po jožefinskih reformah podrejeni Salzburgu.
Po povečavi je lavantinska škofija postala večinoma slovenska. Slovenjbis-tričan Zimmerman je od mladih let dobro obvladal slovenščino. Za njim je prevzel škofijo Franc Kutnar iz Št. Vida pri Stični, ki je bil prvi Slovenec na lavantinskem sedežu.
V celovški - krški škofiji so se menjavali Slovenci, Nemci in Čehi.
V madžarskem Prekmurju so bili vsi Slovenci združeni v eni, sombolteljski škofiji.
Med Beneškimi Slovenci pa je v videmski nadškofiji v splošnem italijanskem vzdušju slovenska beseda imela svoje mesto le v domači hiši in v cerkvi. Ohranjali so jo duhovniki s pomočjo v dialektu napisanih katekizmov. Zaradi tega so bili neredko pri mašah prisiljeni „kar iz latinskega po misalu sproti prestavljati, mnogokrat tako, da se Bog usmili."
PISALI	SMO	P
V nedeljo, 1. junija 1952
SPOMINSKI DAN
v počastitev spomina padlih protikomunističnih borcev in vseh žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. Ta dan bo dopoldne ob 10.15 sv. maša na Belgrano za vse pokojne žrtve. Popoldne točno ob 1 7. uri v dvorani zavoda šolskih bratov na ulici Rio Bamba 650 SPOMINSKA PROSLAVA
Uvodna beseda - govori Miloš Stare, predsednik DS. Mešani zbor Slovenskega pevskega zbora ,,Gallus" pod vodstvom g. dr. Julija Savellija
Igor: Mrtvi stražarji, recitira g. Tine Kovačič Jeremija Kalin: Tri pesmi, recitirajo gg. Janez Krištof, Jože Rus in Maks Nose
Moški zbor slovenskega pevskega zbora „Gallus" pod vodstvom g. dr. Julija Savellija
Slovenska mladina žrtvam komunistične revolucije Počastite spomin svojih najdražjih in pridite vsi na proslavo, na katero vas vabi
DRUŠTVO SLOVENCEV
Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvice, barvne svinčnike, tintnike, radirke.
Rožne vence raznih vrst, od preprostih do najfinejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice.
El terror y la muerte por todos lados
Ya se habfa hablado acerca de la llegada de los turcos a Europa. Pero vale aclarar que Eslovenia nunca cayo bajo el poder de los otomanos. El estado turco mas cercano era Bosnia. De alli' los turcos podian llegar en un solo dia de cabalgata. Muchos caudillos turcos solfan atacar por su propia cuenta, llevandose todo lo que podian.
La primera invasion a Kranjska se produjo en 1408 y la sufrieron los vecinos de Metlika. La ultima fue en 1559 en las regiones de Kočevje y de Ribnica.
Generalmente llegaban una vez al aho, pero a veces incursionaban mas veces. La region que mas sufrio fue la de Bela krajina, por ser la mas cercana. Muchas veces fue invadida Dolenjska. Pasando por Ljubljana, los turcos invadian Carintia, Estiria (Maribor, Celje, Ptuj), llegaban a Notranjska, a Primorje (Gorica, Trst) y tambien a Prekmurje. Toda Eslovenia estuvo bajo el terror de los turcos. Si bien nunca ocuparon Ljubljana, acamparon en sus alred-edores, incendiaron los pueblos aledanos y la iglesia de San Pedro. Similares vicisitudes vivieron las demas ciu-dades, pero los castillos quedaron intactos.
Su tactica se basaba en la velocidad. Llegaban de improviso, cabalgando, entraban en los pueblos, los que-maban, apresaban a los pobladores y se llevaban todo lo que podian. De esta manera recorrian Eslovenia y rapida-mente volvian con el botin a Bosnia.
Su equipamiento era acorde a la rapidez con la que operaban. Llevaban armaduras livianas, sables cortos y teman caballos veloces. Los caballeros occidentales cont-aban, en cambio, con pesadas armaduras metalicas, pesa-das y largas espadas...
El botin tambien estaba relacionado con la celeridad. Se mataba a los ancianos, se vendia a los hombres jovenes para que se desempeharan como esclavos, se destinaba a las mujeres jovenes para los harenes, se adiestraba a los muchachos para que engrosaran las filas de los jenfzaros. Si llegaban a apresar a algun caballero, exigi'an por el grandes sumas al emperador o a sus familiares. Lamenta-blemente algunos lugarenos apresados les sirvieron de baqueanos. El arreo del ganado muchas veces los perjudi-caba por la lentitud del traslado, dando lugar a que las fuerzas cristianas los alcanzaran y derrotaran.
Sus incursiones dejaron profundas huellas en la memo-ria de los pueblos. Lo testimonian muchas canciones populares y obras literarias sobre los turcos como la novela Jurij Kozjak de Josip Jurčič.
OSEBNE
Rojstvo: V Tucurrianu se je 16. aprila v družini Olge Žakelj in Fabiana Domingueza rodil sin Mirko Gabrijel. Čestitamo!
Poroka: 14. aprila sta se poročila v cerkvi Santa Rosa v Buenos Airesu Mirko Goljevšček in Silvija Adamič.
Novoporočencema iskreno čestitamo in želimo obilo sreče!
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so
darovali: družina Boža in Marije Eiletz $ 300,- v spomin na pokojne msgr. J. Škerbe-a, Blaža Razingerja, Milana Benneta (Kanada), Lijo Kambič, Majdo Markež Hočevar in Marto Bedenčič Jeločnik; Pavlina Dobovšek $ 100.- v spomin na Marto Bedenčič Jeločnik in odsek Zveze slovenskih nater in žena San Justo $ 50,- tudi v spomin na Marto Bedenčič Jeločnik. Bog plačaj!
Vam nudi po zmernih cenah
„SANTERIA Y PAPELERIA SANTA JULIA"
Victor Martinez 39, Buenos Aires Sprejemamo naročila za živilske pakete, ki se pošiljajo skladišč v Trstu in pridejo v 20 dneh.
Pošiljajo se paketi po 5, 10, 15 in 20 kg. Seznam predmetov je na razpolago v trgovini SANTA JULIA, Victor Martfnez 39, Bs. Aires
iz
Svobodna Slovenija, št. 19; 29. maja 1952
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esIoveniauS^sinectis.com.ar / debeljakcnetizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za ZS: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Milena Ahčin, Ema Pogačar, Lojze Rezelj, Vera Podržaj, Andrej Duh, Božidar Bajuk, Marko Vombergar, Marjana Pirc, Radio Ognjišče, STA.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 65, pri pošiljanju po pošti pa $ 80 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre“ (a la orden), v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALI ERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
O o C 0> '■=	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
° 1 u eF <	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
RAČUNOVODJE Tomaž Magister. Contador Publico UBA. Davki, računovodstvo. Overovitev bilanc in dohodkov. Tel.: 4654-2125.
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini.
- Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. E-mail: veronikaf@elsitio.net
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska@bariloche.com.ar
#	Letalske karte,
rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-■ cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5“ F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM
- Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda -Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
Cena največ šestih vrstic $ 4.-za enkratno objavo, za vsak mesec -4 številk- $ 12.-
ZA SM
- Natakar, v moj račun ste všteti tudi današnji datum!
- Seveda, gospod, saj veste, čas je denar.
- Tako ste čudoviti in videti tako ineteligentni. Bi se poročili z menoj?
- Ne.
- Zakaj pa ne?
- Ker sem toliko inteligentna, kolikor sem videti.
Žalni praznik spomina in pričevanja
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 2. junija 2002, ob 16. uri v Slovenski hiši
Počastili bomo vse žrtve komunistične revolucije na Slovenskem
Mendoška mladina...
Nad. s 3. str.
pel v Mendozi. Pozdravila sta nas predsednik okteta Peter Grum in voditelj Janez Gostiša. Zapeli so pozdravno pesem in obujali spomine na svoje potovanje. Dobrodošlico nam je izrazil g. Zupan. Škof Alojzij Uran, naš prijatelj, je tudi prišel iz Ljubljane. Užival je med nastopom in pri večerji v gostilni Baron to potrdil z navduševalnimi besedami: „Mladina iz Argentine je novo upanje. Želimo, da bi ostala tako živa in da bi v njihovih družinah s številnimi otroki prepevali slovensko pesem še v petem rodu". Med večerjo smo veliko peli, tako oktet kot vsi navzoči. Ob koncu so bile ocene: enkratno, neverjetno, super. „Še kaj pridite, mnogo bi se še morali pogovoriti!," in še: „Če Bog da, se tudi mi kdaj vrnemo v Argentino".
15. aprila v Novo Gorico, v tamkajšnji Kulturni dom. Z začudenjem smo opazili, da so po večini bile v dvorani odrasle gospe. Zahvaliti se moramo za prisrčen sprejem, zelo akustično dvorano, odlične ojačevalce ter primerno razsvetljavo. Direktorica Kulturnega centra Tanja Kuštrin se je zahvalila za sodelovanje. Poudarila je začudenje nad slovensko besedo mladine: „Zgled ste nam. Ko se naši poročajo in preselijo samo 200 metrov čez mejo, po enem letu že ne govorijo materinščine. Vi pa še po 50 letih hranite ta zaklad."
V torek, 16. aprila smo imeli zadnji nastop v Mariboru, v Škofijski avli. Gostovanje je organiziralo Akademsko katoliško združenje Arnos. Pomožni škof Jožef Smej je začel nagovor z molitvijo. Nastop se je razvijal oproščeno, zavedali smo se, da je zadnji. Opazili smo, da je od južnoameriške folklore Slovencem najbolj ugajal ,,El condor pasa" in skladbe argentinskega andskega severa z vplivom starih Inkov. To velja za vse nastope. Po dolgem aplavzu sta se v imenu gostiteljske-ga združenja zahvalila njun predsednik in tudi kanonik Zdoljšek. Med drugim je omenil, da bi bil vesel, če bi v Mariboru imeli tako zdravo in veselo mladino kakor je mendoška. Po večerji, petju in harmonikami v Amosovem gostišču so nas Mariborčani kljub dežju spremili po Mariboru. Profesorica zgodovine in slovenščine nam je odkrila bistvene vrednote starega mesta.
Pojasniti moramo, da je vseh osem dni med nastopi po Sloveniji deževalo. Žal, nismo mogli uživati lepe pokrajine naše domovine; pa so se mladi lažje posvetili nastopom. Potovanje se je končalo v Rimu. Juan D'Atilia, 27 let župnik na fari Don Orione v Mendozi, je svoje znance povabil in vsem nudil prenočišče v svojem kolegiju. Mnogi so imeli prvič v življenju možnost obiska bazilike sv. Petra, vatikanskih muzejev in še drugih zanimivosti starega Rima.
Zaključiti želimo naše poročilo z zahvalo Ministrstvu za kulturo Republike Slov-
1	2	.3	4	5		6	7	8		9
10					11		12			
13				14		15 •			16	
	17		18		19			.		
20		21		22			23			24
25	26			27		28			29	
30			31					32		
33		34			35		36			
	37			38			39		40	
41						42		43		44
		45			46		47			
48						49				
OBVESTILA
SOBOTA, 18. maja:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. Pri SKA poje Luka Debevec ob 20.30 v Slovenski hiši NEDELJA, 19. maja:
V Slovenskem domu v San Martinu 42. obletnica s celodnevnim programom.
SOBOTA, 25. maja:
Mladinski športni turnir na Pristavi NEDELJA, 26. maja:
Žegnanje v cerkvi Marije Pomagaj, v Slovenski hiši NEDELJA, 2. junija:
Spominska proslava žrtev vojne in revolucije. NEDELJA, 9. junija:
Procesija sv. Rešnjega Telesa SOBOTA, 22. junija:
Praznik slovenske državnosti v Slovenski hiši.
VODORAVNO: 1.zdravju škodljiva snov; 6. ni zdrav; 10. kanal; 12. veznik; 13. elektronsko nabita atomska skupina; 14. delani trušč; 17. trak; 19. svetlobni pramen; 21. večji izpuščaj; 23. grški bog ljubezni; 25. prva žena; 27. mesto v Švici; 29. del obale, ki sega najdalje v morje; 30. osebni zaimek; 31. Aleksandra; 32. Edvard; 33. majmanjši del elementa; 35. svojilni zaimek (za 3. osebo); 37. osnovna količina (4. sklon). 39. brez družine; 41. vpliv sile; 43. skala v morju; 45. osebni zaimek; 46. glavno mesto Albanije; 48. tista, ki ima že dolga leta; 49. živalca, ki dela mreže.
NAVPIČNO: 1. počiva z zaprtimi očmi; 2. večja skupina drobnice; 3. žensko ime; 4. šola, učenje; 5. del jušne zelenjave; 7. neroden, štorast; 8. mera za tekočino; 9. osebni zaimek (3. sklon); 11. eden od glavnih grehov; 15. veznik; 16. sozvočje več tonov; 18. pripis pred svetnikovim imenom; 20. slabič; 22. ta in oni; 24. jok in ...; 26. premikanje zraka; 28. nebesa; 31. namen; 32. v matematiki znak za enakost; 34. osebni zaimek (dvojina, 3. sklon); 36. znižana tretja nota v tonski lestvici; 38. osebni zaimek; 40. osebni zaimek (2. sklon); 41. domača žival; 42. umetniško delo; 44. vodna žival; 47. kemični simbol za radij.
enije, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za podporo in Društvu Slovenija v svetu, ki je bil organizator turneje in ki vseskozi sprejema želje in načrte našega društva in nam jih pomaga uresničiti. Priznanje tudi dragim mendoškim rojakom, ki tiho spremljajo in podpirajo nastope ter obiske v domovini.
Po povratku na naše domove premišljujemo o vseh doživetjih. Nov obisk, nova skušnja in prepričanje, da imajo požrtvovalno delo, učenje in bodisi tudi dolge vaje, smisel v našem življenju. Vrnili smo se s prepričanjem, da gradimo Slovenijo tudi v Mendozi in da to dejstvo v Slovenji cenijo in občudujejo. Uspehi nas navdušujejo za nadaljnje delo in za vztrajen trud pri povezanem skupnem delu. Novi načrti in nova upanja nam bodo pomagala za naprej.
BB
Izredno vabilo!
Postanite član društva Zedinjena Slovenija,
podprite to temeljno ustanovo naše skupnosti in se obenem okoristite z posebnimi ugodnostmi:
• popust pri naročnini Svoliodne Slovenije;
• popust pri ceni otroške kolonije;
• posebno darilo ob včlanjenju, ki vsebuje: tradicionalni obesek za ključe "ZS"
nalepka SLO s slovenskim in argentinskim grbom ter eno knjigo, ki si jo lahko izberete med Ludvika Puša ,,Na dolgo pot", Vladimirja Vauhnika ,,Nevidna fronta", Tineta Debeljaka ,,Črna maša", Marjana Marolta „Rojstvo, Ijubezefn in smrt Ludvika Kavška", Zorka Simčiča čarovnik". ali Tineta Debeljaka „Mariji".
Obenem lahko s posebnim popustom (10%) kupite tudi zgodovinski Zbornik Zedinjene Slovenije.
Članarina znaša le $ 2/- mesečno ($ 3,- za družinske člane).
Pohitite in obenem omogočite nadaljnje poslanstvo našega osrednjega društva!
Slovenske nalepke
V pisarni Zedinjene Slovenije imajo rojaki na razpolago lepe slovenske nalepke. Izberejo lahko med različnimi vzorci. Štiri variante so ovalne (12 cm širine, 7 cm višine) z besedico SLO in slovenskim ter argentinskim grbom na vsaki strani. Druga dva motiva pa kombinirata Triglav v barvah argentinske zastave in nageljne s slovenskimi barvami ter napisom SLOVENIJA - ARGENTINA.
Nalepke so prilične tako za na avtomobilska stekla kot za na zvezke, mape, domača okna ali na pohištvo, kar je zlasti priljubljeno med mladino. Nabavite si jih lahko po zmerni ceni.
eSLO