PoStnlna piatens t gotovinL Leto XV., štev. 295 Ljubljana, nedelja o, decembra 1934 Cena 2.— Din upravoištvo. Ljubljana Knafljeva ulica a. — releton S t. 5122. 3123, 3124. 3125. 812& inserutm jdaeieK: L/jubljana, Selen* Durgova mi- Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor. Gosposka ulica St 11 - Teleton St 2455 Podružnica Celje: Kocenova nlica M. 2. — Telefon št 190 Računi pri poŠt ček zavodih: Ljubljana St 11.842 Pra^a člslo 78.180, W1en 9t 105.241 Naročnina m rta mesečno Din Za inozemstvi Oin 40.— 25.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefor 8122. 3125, 3124. 3125, 3120 Marlboi Gosposka ulica 11 Teleton St 2440. Celja, Str-ssmayerjeva ulica it. L Telefon 5t_ 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Božična številka »Jutra« izide jutri, v ponedeljek zjutraj! Naša nova vlada Tudi po šestem januarju smo imeli v Jugoelavij že več vladnih kriz. Nobena med njimi pa ni vzbudila toliko napete pozornosti doma in zlasti ne v tujini, kakor kriza, ki je bila pred&nočniim zaključena s sestavo vlade g. Bogoljuba Jevtiča- To je tudi razumljivo, saj se še »obena vlada Jugoslavije ni sestavljala v tako izrednih razmerah in v tako resnih časih, kakor je moral sestavljati svojo vlado g. Jevtič. Smrt Velikega kralja je do dna pretresla vse naše narodno in državno življenje in na ramena voditeljev naroda in države naložila najtežjo odgovornost. Bitka, ki smo jo s pomočjo svojih prijateljev in zaveznikov bojevali v Ženevi, pa je obrnila na nas pozornost vsega sveta, V teku svojih tridnevnih razgovorov z aktivnimi in bivšimi politiki je imel g. Jevtič kot mandatar krone priliko, da je prečistil politično ozračje in na pravo mesto postavil mnoga vprašanja, ki so se pojavila v našem političnem življenju po smrti kralja Uedinitelja. Pred vsem je temeljito proučil vse možnosti tako zvane široke narodne koncentracije, ki se je o njej zadnje čase mnogo govorilo v naši javnosti in še več v jav-insti prijateljsko nam razpoloženih dro- : držav. Seveda se ta koncentracija ne more izvršiti na drugačni osnovi kakor na načelih kraljevega programa, na temelju državnega in narodnega edinstva. Ministrski predsednik g. Jevtič je v izjavi, ki jo je po imenovanju nove vlade dal novinarjem, sam podčrtal utešno dejstvo, da pri svojih pogajanjih s politiki, ki so doslej stali ob strani ali v opozicija, ni ugotovil »nikake razlike ne v pogledi hna ureditev države, ne v pogledih na nadaljnji razvoj državne in nacionalne jugoslovenske politike«. Koristno je, da imamo to pred očmi, ker se bodo z raznih strani gotovo zopet širile najrazličnejše vesti. Predsednik vlade je s poudarkom pristavil, da njegova prizadevanja po široki koncentraciji niso uspela samo zaradi »zahtev praktične politike in težkcč tehnične prirode«, ne pa morda zaradi načelnih nasprotstev. G. Jevtič je tako sestavil svojo vlado pretežno iz pripadnikov Jugoslovenske nacionalne stranke, ki je danes kljub klevetam še vedno edini resnično pozitivni instrument v našem državnem življenju. V vladi so poleg g. Jevtiča, ki je tudi sam član predsedstva JNS, še trije člani ožjega glavnega odbora in šest drugih strankinih mandatarjev. Razširjenje vladne osnove pomeni zlasti vstop finančnega ministra g. dr. Milana Sto-jadinoviča in gradbenega ministra dr. Marka Kožulja Prvi, ki je doma in v inozemstvu na glasu odličnega finančnika, je pripadal skupini g. Ace Stano-jeviča, bi je z njegovim vstopom v vlado pokazala svojo dobro voljo in zato zasluži priznanje, izrečeno ji v prvi izjavi novega ministrskega predsednika. Min .ster dr. Kožulj je Hrvat in je bdi do-sedaj predsednik opozicijskega Narodnega poslanskega kluba Značilno dejstvo pri sestavi nove vlade je, da je v njo stopila vrsta novih, po Letih še razmeroma mladih mož, ki so znani kot prepričani jugoslovenski nacionalisti ter odlični in energični narodni delavci. Da omenimo le nekatere. Minister za telesno vzgojo dr. Ljudevit Auer je znan sokolski in na-cionalni borec iz Steka, kmetijski minister dr. Dra-gutin Jtnkovič zaslužen propagator zadružništva, prosvetni minister g. Stevan čirič odličen kulturni delavec, minister za socialno politiko dr. Marušič znan po svojem toplem socialnem čustvovanju. Z zadovoljstvom bo naša nacionalna javnost v novi vladi pozdravila tudi ministra za šume in rudnike dr. Svetisla-va Popoviča, ki je star in iskren prijatelj naše ožje domovine in med Srbi eden najboljših poznavalcev naših posebnih slovenskih razmer. Novi predsednik vlade, g. Bogoljub Jevtie, je bdi dolgoleten intimen sodelavec pokojnega Velikega kralja in je mož energične volje, odličnih sposobnosti in velike državniške spretnosti. Čakajo ga velike, ne lahke naloge. Želimo njemu in njegovim sodelavcem v vladi, da v zve;?tem izvrševanju oporoke Velikega kralja obvladajo naprteno jim nalogo in odgovornost v korist celemu narodu in celi državi. Podpirali jih bodo pri težkem in odgovornem delu vsi, ki hočejo dobro naši jugoslovenski domovini. lazcčaranfe Amerike tVashington, 22. decembra. AA. Kaicor govore v političnih krogih, je ameriška vlada zelo razočarana zaradi neugodnega izida londonskih pomorskih razgovorov, vendar pa upa. da se bo prihodnje leto našit pot k dejanskemu znižanju oboroževanja. Ameriška vlada bi zelo obžalovala, čr hi se iz ameriških listov ali iz parlamentarnih krogov pojavili bojeviti glasovi in če bi se Japonska čutila zaradi razvoja dogodkov v Ameriki ogroženo, kar bi vsak sporazum onemogočilo. Nova vlada je prevzela posle Deloma že v petek zvečer, večinoma pa včeraj so novi ministri prevzeli svoje resore od svojih predhodnikov - Inozemstvo je s simpatijami sprejelo vlado g. Jevtiča Beograd, 22. decembra, p. Člani nove vlade so v teku današnjega dne prevzeti posle od svojih predhodnikov. Ministrski predsednik g. Jevtič je prispel dopoldne ob 10. v kabinet ministrskega predsednika. Ker je g. Uzunovič obolei, mu je izročil posie šef njegovega kabineta. Enako so v teku dopoldneva prevzeli posle tudi ostali ministri. Notranji minister g. Velja Popovič je prevzel posle že snoči. Takoj po zaprisegi je prispel v kabinet notranjega ministra g. 2i-ke Laziča, ki ga je čakal s svojimi pomočniki in mu izročil vse agende svoie-ga resora ter predstavil tudi vse višje uradnike notranjega ministrstva. Tud: minister za šume in rude g. dr. Sveti-slav Popovič je že snoči prevzel posle svojega resora. Njegov predhodnik g. Ulmansky mu je predstavil vse uradnike in se poslovil od njih s pozivom, naj tudi pod novim šefom enako vestno vrše svoje dolžnosti. Prometni minister g. Dimitrij Vujič je prevzel posle danes dopoldne. Dosedanji minister g. Ognjen Kuzmanovič mu je predstavil svojega pomočnika, generalnega direktorja in direktorja ter načelnike. Enako je minister za telesno vzgojo dr. Auer danes prevzel posle svojega resora; dosedanji minister dr. Andjelinovič je odpotoval v Split. Finančni minister dr. Djordjevič je vse dopoldne izročal posle svojemu nasledniku dr. Stojadinoviču in mn predstavil vod:lne uradnike svojega resora. Dosedanji minister socialne politike dr. Novak je ob 10. dopoldne izročil posle svojega resora svojemu nasledniku dr. Marušiču. Enako so tudi vsi ostali ministri v teku dneva prevzeli posle. Ministrski predsednik g. Jevtič je dopoldne sprejel francoskega poslanika Naggyara in imel z njim daljši razgovor. V teku dopoldneva so bili pri njem tudi minister dr. Kojič ter razni poslanci, ki so mu prišli čestitat. Popoldne ob 17. se ie sestala nova vlada k svoji Drvi seji. Ministrski predsednik je danes pismeno obvestil tudi obe zbornici Narodnega predstavništva o sestavi svoje vlade. Čestitke. Prav tako sem srečen, da lahko z rami nadaljujem naša lojalna in odločilna prizadevanja za razvoj naše skupne politike miru in dela. — Maximos. Sofija. — V imenu svojem in kraljevske vlade vam iskreno fiestitam k vašemu viao kemu imenovanju, Najprisrčneje vas zdravljam in želim srečno vodstvo bratskega jugoslovenskega ~roda k miru m uspeha. — Georgijev. čestitke držav Brzojavni pozdravi francoskega, bolgarskega in romunskega zunanjega ministra Beograd, 22. decembra. AA. Predsednik kraljevske vlade g. Jevtič je dobil naslednje brzojavke: Z razumljivim veseljem vam pošiljam v trenutku, ko vas država kliče na najvišje mesto, svoje najtoplejše želje za popoln uspeh vašega poslanstva v službi Jugoslavije, ki je mojemu srcu tako draga. Prisrčne pozdrave Titulescu Izvolite sprejeti moje prisrčne pozdrave v trenutku, ko vam je poverjeno vodstvo jugoslovenske politike. Iskreno se veselim, da vam bo vaše novo mesto ponovno dalo možnost nadaljevati tisto politiko miru in prisrčnega prijateljstva, ki že obstoji med našima bratskima narodoma. — Batolov. V trenutku, ko se vam poverja ministrsko predsedništvo vaše države in podaljšuje poslanstvo, ki ga vršite z vodstvom njene zunanje politike, sma- tram za svojo dolžnost, da vam ponovno izrazim svoje prijateljstvo in vam povem, kako srečen sem, da bom lahko z vami nadaljeval iskreno prijateljstvo, polno medsebojnega zaupanja, med Francijo in Jugoslavijo. — Pierre Laval. , Druge čestitke Beograd, 22. decembra AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Bogoljub Jevtič jfi »prej^V tele brzojavke: Pariz. — Izvolite sprejeti moje tolpe 4.-stitke in iskrene želje za popoln uspeli. — Politis. Tirana. — Izvolite sprejeti moj« najiakre-nejše želje k visokemu predsedniškemu položaju, poverjenemu vam zaradi vaših odličnih -vrlin, ki karakterizirajo vašo ekscelen-co. — Lafergilla. Atene. — 0 priliki sestave nove vlade pod vašim predsedstvom sem nenavadno srečen, da vam lahko pošljem svoje najiskrenejše * Odmev v inozemstvu Beograd, 22. decembra. AA. Ves varšavski, dunajski, pariški, atenski, bukareški, praški in berlinski tisk komentira izčrpno m z velikim zadovoljstvom imenovanje vlade g. Jevtiča. Pariški list o naši novi vladi Pariz, 22. decembra. AA. Današnji pariški jutranjiki prinašajo obširna poročila iz Beograda o sestavi jugoslovenske vlade in poudarjajo, da se je Jevtiču posrečilo v rekordnem času postaviti vlado nacionalne sloge, ker so prišli v novo jugoslovensko vlado tudi zastopniki bivših opozicijskih strank. Posebno obširno piše o tem »Petit Parisien«, ki pravi med drugim: »Po treh dneh se je g, Jevtiču posrečilo sestaviti vlado narodne koalicije, čeprav ne obsega vseh osebnosti, o katerih je Jevtič upal, da bodo prišle v novo vlado. Današnja vlada popolnoma odgovarja prvotnemu pojmovanju g. Jevtiča o današnjih potrebah Jugoslavije. Trije glavni stebri vlade, ki je včeraj prisegla, so: Jevtič, Ki bo imel v bodoče pod seboj zunanje ministrstvo in predsedstvo vlade, general Živkovič, ki bo še dalje upravljal vojno ministrstvo, in finančni minister Milan Stojadinovič, ki je dobro znan kot gospodarski strokovnjak in eden izmed najuglednejših članov bivše radikalne stranke. Vstop g. Stojadinoviča v vlado g. Jevtiča daje vladi možnost, da ohrani stike z drugimi radikalskimi prvaki, ki za zdaj nočejo stopiti v Jevtičevo kombinacijo, a bodo to bržkone storili pozneje, V kratkem času, Id mu je bil na razpolago, g. Jevtič, ni mogel bolje uspeti kakor je uspel. Kakor Jugoslavija se tudi Francija nenavadno veseli srečnega razvoja dogodkov v Beogradu, saj je g. Jevtič zanesljiv in zvest prijatelj Francije. Pri nedavma razburljivih dogodkih v Ženevi je bil Jevtič stalno ob strani Francije, Francija je pa s svoje strani preko svojega zunanjega ministra neomejeno podpirala g. Jevtiča. Zveze med Jevtičem in Lavalom so postale še bolj iskrene in čvrste in bosta oba državnika mogla tudi v bodoče plodovito sodelovati za pomirjenje duhov v Srednji Evropi in na Jadranu. ■Petit Parisien« govon nato o osebni se- stavi nove jugoslovenske vlade ln prinaša obširen življenjepis g. Jevtiča, pri čemer poudarja njegovo dolgoletno intimno sodelovanje z blagopokojnim kraljem Aleksandrom. Opozarja, kako se je g. Jevtič odlikoval z osebnim junaštvom v vojni in zaključuje: »Potrpežljiv, z jeklenimi živci in odporom, ki nikoli ne oslabi, je g. Jevtič razen tega obdarovan z zelo fino inteligenco in veliko kulturo ter se zna prilagoditi tudi najkritičnejšim položajem. Njegovo delo še ni končano. Danes stopa v novo etapo svojega političnega življenja. Češki odmevi Praga, 22. decembra, g. Češkoslovaški 1» sti pozdravljajo z zadovoljstvom novo Je^ tičevo vlado. »Lidove Noviny« zlasti po udarjajo, da je Jevtič sestavil svojo vlad« pretežno iz novih, mlajših politikov, ki niso tako vezani po tradicijah iz preteklosti, Njegova vlada pomeni po mnenju lista važen preokret v jugoslovenski politiki V z»-nanje-političnem oziru jamči že sama osebnost g. Jevtiča, da se bo nadaljevala dosedanja orientacija, ki se je tako izvrstno obnesla v Ženevi. List opozarja v svojih nadaljnjih izvajanjih na to, da je Jevtič odločen prijatelj Francije, dočim ima finan& ni minister Stojadinovič ozke zveze % angleškimi politiki. je ožji glavni odbor JNS Beograd, 22. decembra p. Predsedstvo JNS je imelo včeraj in danes sejo, na kateri je razpravljalo o političnem položaju. Sklenjeno je bik), da se za 27. L m. skliče ožji glavni odbor, ki bo sklepal o nadaljnji taktiki stranke. Prav tako je za 27. decembra sfeSca-na v Zagrebu seja senatorskega in poslanskega Narodnega seljaokega kluba, katerega predsednik dr. Kožulj je stopil v vlado. Na seji bodo izvolili novega predsednika kluba in sklepali o nadaljnjem stališču svoje skupine glede na iz-premenjeni politični položaj. Francija a antanta Laval v senatu: Sporazum med Francijo in Italijo je mogoč le v okviru zavezniške politike napram Mali antanti Pariz, 22. decembra č. Francoski zunanji minister Pierre Laval je imel snoči na seji sunanje-političnega odbora francoskega 6enata velik ekspoze o smernicah francoske zunanje politike. Med drugim je na-glasdl : Naj se evropska politika izpremeni kakorkoli, Francija bo ostala na svoji dosedanji poti ln svojih smernic pod nobenim pogojem ne bo izpremenila. Mnogi zatrjujejo, da bo t kratkem 6asu izpremenila osnovo svoje zunanje politike, da se bo odtujila od svojih dosedanjdh prijateljev in se zbližala z novim/i prijatelji, toda meni Je vselej lebdela pred očmi velika koncepcija Aristida Brianda in mojih drugih predhodnikov, zlasti pa politika pokojnega Louisa Barthouja. Zato smatram, da v francoski politiki ni kaj izpremeniti. Kar se tiče naše zaveznice Jugoslavije — ne vem kolikokrat to že ponavljam — nagla-šam: Francija In Jugoslavija ostaneta prijateljici do konca. Francija se ne bo odtujila od Jugoslavije, pa naj bo razvoj političnih dogodkov v Evropi kakršenkoli, isto velja tudi za naši ostali dve vzhodni zaveznici, češkoslovaško In Rumunijo. Današnjih mej nI mogoče Izpremeniti. Francija se bo prva postavila v obrambo pridobitev mirovnih pogodb. To naj pomnijo vsi, ki upajo, da bi morda moglo v kratkem priti do izprememb mej. Francija je svojo zavezniško zvestobo dokazala z vztrajnim prizadevanjem v ženevi, da se Jugoslaviji zaradi marsejskega zločina da popolno zadoščenje, in Jugoslavija je to zadoščenje tudi dobila. Francija je bila zaradi tega zelo zadovoljna. Ponavljam, karkoli bi se v bodoče zgodilo, Francija bo vselej ostala zvesta državam Male antante. Kakorkoli naj se tolmači morebitno zbližanje Francije z Italijo v bližnji bodočnosti, ki bi bilo končno le v interesu miru, Francija se tudi v tem pogledu ne bo oddaljila od Male antante. Naj bo prijateljski sporazum z Italijo tak ali tak prijateljski odnošaji Franci ie z Jugoslavijo češkoslovaško in Italijo bodo ostali nespremenjeni in nespremenljivi. To pou darjam zaradi tega. ker bo Francija skle nlla sporazum z Itallio Izključno v okviru svoje zavezniške politike napram Mali antanti. Govor zunanieea ministra Lavala le nn pravdi na vse prisotne izredno globok vtis in je govornik žel viharno odobravanj* Tudi listi so davi objavili obširna poročila o Lavalovem ekspozeju, ki ga nekateri tudi še komentirajo. Nesoglasje med Lavalom in Legerjem? Pariz, 22." decembra g. Čeprav r Mdnjfh tednih ponovno razširjene vesti o hudih nesoglasjih med Lavalom in generalnim tajnikom za zunanje zadeve Legerjem, na-slednikom Berthelota, ne odgovarjajo dejstvu, priznavajo vendarle v pariških krogih, da Laval in Leger glede mnogih bo-nanje - političnih vprašanj nista vedno istih naziranj. To velja zlasti za ureditev francosko-italijanskih odnošajev. Leger je znan kot nasprotnik preveč tesnega hi predvsem preveč očitnega franoosko-itall-jan6kega zbližanja, dočim se zdi, da je Laval slej ko prej odločen, da čimprej odpotuje v Rim. Ta nasprotstva pa dajejo verjetnost drugim v zadnjih tednih razširjenim vestem, po katerih bo Leger namestil dosedanjega francoskega poslanika Francoisa Ponceta odšel kot poslanik v Berlin. Na njegovo mesto v Pariz bi prišel Francois Poneet, ki je znan kot odločen pristaš tesnega franoosko-itaMjanskega zbližanja. Simon v Parizu Važen sestanek angleškega zunanjega ministra s francoskimi državniki Pariz, 22. decembra. £. Angleški zunanji minister sir John Simon je davi s vojo soprogo prispel v Pariz. Opoldne sta bila na kosilu pri francoskem ministrskem predsedniku Flandina. Udeležili so se ga tudi angleški poslanik v Parizu ClarPetit Journal« pravi, da ni izključeno, da je zunanji minister Simon danes govoril ▼ Parizu s predsednikom francoske vlade Flandinom in z zunajim ministrom Lavalom tudi o valutni politiki. To vprašanje je zdaj postalo pereče zaradi valutne politike Zedinjenih držav in njenih posledic na valute drugih držav. Angleški trgovinski minister Runciman je te dni izjavil, da angleška vlada načelno ni proti stabilizaciji angleške valute, smatra pa, da bi bilo to nevarno, dokler ni med dolarjem in francoskim frankom določnega razmerja. List s« vprašuje, ali so Zedinjene države že posre- dovale v Londonu glede določitve točnega razmerja med funtom in dolarjem. V ostalem smatrajo listi, da je Simos razpravljal s francoskimi državniki o vs«h aktualnih mednarodnih problemih, zlasti pa o možnosti povratka Nemčije v Društvo narodov in o eventualnem vstopu Zedinjenih držav v ženevsko ustanovo. Laval je na drugi strani obvestil angleškega zunajega ministra o pogajanjih z Italijo in o francoski politiki v pogledu Srednje Evrope. »Temps« doznava, da so državniki razpravljali med drugim tudi o angleško-irancoskem sodelovanju v Posaarju in pri pomorskih pogajanijh ter o vprašanju enakopravnosti Nemčije. >Intransigeant< poudarja izredno važnosi teh dogodkov. Gre za to, da se z gotovimi čini mednarodnega sodelovanja potrdi popuščanje v mednarodni napetosti. Najvažnejši problem je vprašanje oboroževanja. Ni verjetno, da so Angleži opustili misel, da bi se razorožitvena konferenca zopet poživela s koncesijami Nemčiji. Simon in francoski zunanji minister bi v tej zvezi precizirala tudi svoja naziranja glede vzhodnega pakta, ki bi se sklenil z ali brez sodelovanja Nemčije. Nemške nriprave za posaarski plebiscit Berlin, 22. decembra. w. Za glasovanje v Posaarju pride v po.štev okoli 48.500 volilnih upravičencev iz Nemčije. Za transport teh množic bo pripravljenih 57 posebnih vlakov iz vseh krajev Nemčije in sicer na stroške zveze posaarskih društev. Saarbriicken. 22. decembra. AA Vladna komisija ie izdala prepoved razobešanja zastav. V Posaarie ie nrispel malone ves kontingent vojaških oddelkov k: bodo skrbeli za red in pravilni potek plebiscita Davi ie prispelo s po«ebnim vlakom 5V) švedskih vojakov, nnnoldre na se ie s posebnim vlakom nrinelir«! v Saarbriicken nrvi bataljon lancashirskega regimenta angleške vojske. Abesinija proti Italiji vlada vztraja na obtožbi, da je Italija prekršila abesinsko suverenost Kim, 22. decembra, k. Proti noti, ki io je na prvo spomenico abesinske vlade vložila pri tajništvu Društva narodov italijanska vlada, je sedaj abesinski delegat pri Društvu narodov vložil drugo abesinsko spomenico, ki ugotavlja, da so italijanske čete v Ualualu nele onemogočile abesinsko-angleški razmejitveni komisiji, da prestopi ozemlje, ki so ga zasedle, marveč sta zaradi izzivajo-čega zadržanja italijanskega poveljnika vodji angleško-abesinske komisije skupno protestirala- V protokolu, ki sta ga sestavila zaradi tega spora, sta ugotovila, da eo v času, ko se je komisija poeajala z italijanskim po-veljništvom. demonstrativno krožila nad abe-sinskimi četami italijanska letala, tako da ni bilo inoTofe določiti nit' H°mnrkacijskp črte med italijanskimi in abesinskimi četami-Dan pred spopadom so trije italijanski častniki in neko italijansko letalo pregledovali abesinske postojanke. Znak za začetek spopada je bil dan na italijanski strani- Tri italijanska letala in en tank so napadli abesinsko vojaško taborišče v času, ko so bili abesinski vojaki zbrani v šotorih in so imeli večji del svojega orožja, zlasti strojnice Še v zavojih. Razen tega so Italijani tri dni potem napadli mesteci Ado in Džerlogubi, ki leže v abesinski pokrajini Ogaden. Fašistični tisk je molče prešel preko teh novih obtožb. Listi cinično poudarjajo, da italijanska vlada ne namerava sprejeti arbi traže glede italijansko - abesinskega spora, marveč ie pripravljena pristati največ na neposredna pogajanja. >Giornale d' Italia« pravi, da objavlja drugo abesinsko noto le zaradi kronike. Resnico, kakor tudi odgovornost za dogodke v Ualualu sta jasna vsakemu objektivnemu opazovalcu. »Drang nach Osten" Senzacionalen politični proces proti hitierfevskim zarotnikom na Litovskem Darila za božič »Edison Bell« gramofon, najnovejše gramofonske plošče, radio aparati v veliki izbiri pri ,Tehnik' J. Banjai LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20 SmučI ln opreme po znižanih cenah! Pritožba proti maturi — predmet sodne razprave Ljubljansko okrožno sodišče je obsodilo dva pritožni' ka, ki sta članom izpitne komisije za maturo očitala nepravilno in pristransko postopanje ln — Praga, 20- decembra. Nedavno se je v Kaunasu (Kovno), glavnem mestu Litve začel velepomemben političen proces, ki ne zasluži pozornosti samo zaradi ogromnega obsega — obtožencev je blizu 150 in povabljenih je nad 500 prič —. marveč še bolj zaradi svoje stvarne vsebine. Gre namreč za zaroto klajpedskih hitlerjevskih eksponentov in njihovih teroristiških akcij- V zadevo je občutno zapletena nacionalno socialistična stranka v Nemčiji, kompromitirana pa je tudi nemška diplomacija, ker se je posrečilo litovskim uradom dobiti v roke dokumentarne dokaze o vlogi nemškega generalnega konzulata in drugih nemških službenih mest. Naravno je, da skuša nemška propaganda zabrisati porazni vtis klajpedskega procesa in z izkrivljenimi informacijami sugestirati javnemu mnenju napačno sliko. Deloma 6e ji je to tudi posrečilo, kar je bilo tem lažje, ker je v trenutku zanimanje evropske javnosti koncentrirano na velika politična vprašanja z-apadne Evrope in dogodkom v mali baltski državici ne posveča one pažnje, ki bi jo vsekakor zaslužili. Kajti klajpedska zarota ni zgolj lokalna regionalna •zadeva, niti ne gre samo za Litvo. Kar se v Kaunasu razpravlja, je verna slika taktike in metod nemške zunanje politike, pa tudi njenih ciljev v pogledu na evropski vzhod Nemški tisk skuša doma in v inozemstvu prikazati akcijo klajpedskega nemštva kot borbo za avtonomijo, ki jo Klajpedi v gotovih mejah priznavajo mirovni pogodbi. Zato eo nemški listi zlasti v zadnjem času polni pritožb o krivicah in kršitvah ncodbe, ki jih baje izvajajo litovske državne oblasti proti klajpedskemu ljudstvu. Toda uradne ugotovitve govorijo drugače in obtožnica je mogla na podlagi bogatega stvarnega materialna dognati, da je vprašanje klajpedeke avtonomije zgolj stranskega pomena v akciji, ki je imela pripraviti prvo etapo nemškega prodiranja na baltsko ozemlje in preko njega dalje na vzhod. Nemčija je svojo politiko prodiranja na vzhod — Drang nach Osten — pripravljala že od prvih početkov samostojnih baltskih držav. Zato je svojim opcijskem upravičencem dala navodilo, da ne optirajo za Nemčijo nego, da si pridobijo državljanstvo v balstskih državah, tam skuša io priti do političnega vpliva ter se vriniti v upravo in na dru^a vplivna mesta. Najlažje se je zdelo tn v Litvi, ker je nemški element v klainedskem ozemlju najjačji. Toda izkušnje zadniih let so pokazale, da se je nemška iredenta neljubo pojavila tudi v Lat-viii in Estoniji, številni procesi in upravni ukrepi, ki so b'l? potrebni, dokazujejo, da gre ra sistematično in dalekosežno akcijo Dunaj, 22. decembra d- KaKor znano, je bil kmalu po marsejskem atentatu na zahtevo francoskih preiskovalnih oblasti aretiran na Dunaju živeči bivši podpolkovnik Perčevič. V Marseillu zaslišani teroristi so namreč označili tudi Perčeviča za člana njihove organizacije. V nadaljnji preiskavi je bilo tudi ugotovljeno, da se je Perčevič mudil tudi na Madžarskem na Janka pusti in da je v Veliki Kaniži celo izvršil izžrebanje atentatorjev. Perčevič sam je zanikal pred dunajskimi preiskovalnimi oblastmi vsako zvezo s teroristi, čeprav je znano, da je bil v Avstriji na čelu jugoslovenskih emigran- Moskva, 22. decembra- d. Komisarijat za zunanje zadeve ne potrjuje niti ne demanti-ra vesti o aretaciji Zinovjeva in Kamenjeva. V zvezi z vestmi, razširjenimi v inozemstvu o aretaciji obeh sovjetskih funkcionarjev, ki sta bila prej pristaša Trockega, je zanimiv članek Karla Radeka v »Izvestjih«, kjer pravi, da so umor Kirova zasnovali pristaši bivšega bloka Zinovjeva. Zinovjev in Kame-njev sta bila evoj čas zaveznika Trockega-Kasneje sta se ločila od njega in sta podala izjavo lojalnosti do Stalina- Obenem sta obljubila, da se bosta strogo ravnala po smernicah komunistične stranke, nakar sta bila vanjo zopet sprejeta. Karel Radek pravi nadalje v svojem članku, da je vsak komunist prepričan, da bo stranka uničila zavržene elemente bivše opozicije Zinovjeva. Nevarnost njenega nadaljnjega obstoja je bila potrjena z zločinskim umorom 12. decembra. Zato je potrebno ugotoviti, koliko je prav za prav močna opozicija protirevolucionarnih skupin, ki se ne dajo odvrniti od svojih zmot in ki se morejo z vsakim dnem razviti v predstražo protirevolucionarne buržu-azije. Osrednji odbor komunistične stranke je prejel mnogoštevilne resolucije raznih stran-k;nih organizacij. ki proglašajo politično skupino Zinovjeva. Kamenjeva in Sircova odgovorno za umor Kirova. Od strankinega vodstva zahtevajo najstrožje ukrepe proti tej skupini, češ, da je moralno odgovorna za umor. Konferenca zastopnikov čet zveznega komisariiata za notranje zadeve ob poljski meii (OGPIT) je pozvala politični urad centralnega odbora, naj Zinovjeva. Kamenjeva in njih pristaše izključi iz stranke ter jih prriTip«; 7a i7r)pi«Vp sovjetske diktature- Zinovjev je eden izmed najstarejših ruskih revoluc^onanev. Kot dijak je prišel v Curihu 1. 1904 v Leninovo družbo, se udeležil revolucije 1. 1005 ter bil izvoljen po bol'ŠPviskem prevratu za predsednika leningrajskega sovjeta in je dosegel 1- .191 R. vrliu-nje ^'-nip kar;pre '-r>t n"1^*"!- kommteme. L. 1925- ie prestopil v oooziciio proti ofieiel-nemu strankinemu vodstvu ter programu in ie bil V 1996. raz^pšen vseh svojih funk-cii. L. 192R se ie uklonil ter fe bil nato zannslpn v centrali gosnodarsVih kooperacij. L. 1932. Vi nonovnn iz.kl ničen. na se ie nato rnnet uklonil ofrelnemu vodstvu. Od 1 19^3 se imenu ie mesto Jelisavefgrad nfemrr na čast Zinnvievsk. T»

i| n^p^^edn-V sovipfa. 1. 19°2- i<» jvictnl pumortnilc nredc^dniV«* ]illdskih Virnisn-ipv. npt-ai io bil tudi predsed- nik. nntPTi na ip nost-d Vnnvsar 7t mtranio in zunanjo trgovino- L. 1926. je bil kot pri- nemške ekspanzije, ki j® postala posebno fi-vahna, odkar je nemška zunanja politika v rokah narodno-socialistične stranke in se vodi po znanih Rosenbergovih smernicah. Stvarni material klajpedskega procesa je izredno obsežen. Obtoženci so predvsem voditelji in člani obeh velikih skupin So-vog (Sozialistische Volksgemeinschaft) in CSA (Christlich - Standische Arbeitsge-meinschaft). Obe organizaciji sta bili v službi berlinskega strankinega vodstva in sta od tam sprejemali povelja. Za zimo 1933/34 se je na povelje iz Berlina pripravljala oborožena vstaja. V to svrho so se snovale teroristične grupe, vtihotapljalo se je orožje in vzdrževala stalna zveza z berlinskim vodstvom. Član CSA Jesutis, ki so ga litev-ski uradi zaradi prevratnega udejstvova-nja dali v zapor, je priznal, da se je vozil z drugimi člani organizacije v Berlin k Hessu. Zaradi svojega priznanja je bil od zarotnikov obsojen na smrt. V resnici »o kmalu nato potegnili Jesutisovo mrtvo truplo iz reke. Storilci so bili člani združenja Sovog in so dobili iz nemških virov visoke nagrade. Zaplenjena korespondenca družb Sovog in CSA daje popoln dokaz krivde obtožencev, pa tudi sokrivde nemških državnih obtasti in hitlerjevskega partijskega vodstva. Nemški generalni konzulat je hranil arhive zarotnikov, na konzulatu so •• po priznanju obtožencev izdajala povelja, ki so prihajala iz Berlina, tam so se izplačevale tudi velike vsote Ni tu mesto, da bi se mogle navajati vse kričeče posameznosti iz obtožnice in sodnih aktov. Tudi je razprava šele v prvih počet-kih in ni dvoma, da bo prinesla ie mnoga razkritja. Važno pa je politično ozadje kriminalne afere, kakor ga na podlagi izvršene preiskave slika obtožnica. Po njenih izvajanjih gre za široko zasnovano zunanjepolitično akcijo današnje Nemčije. Nobenega dvoma ni — pravi dražvni tožilec — da sta si Nemčija in Poljska med seboj razdelili ekspanzijsko sfero v srednji in vzhodni Evropi. Nemčija zahteva zase svobodne roke v pogledu na Baltik in Podunavje, zato pa bi podpirala Poljsko v prodiranju preko Ukrajine do Črnega morja, »kjer so njene stare zgodovinske meje«. Po teh senzacionalnih začetkih sme evropska javnost pričakovati od klajpedskega procesa še mnogo aanimivega in pozornosti vrednega. Pa tudi mnogo poučnega, kar bo šele dopuščalo pravo razumevanje mnogih diplomatskih spletk, ki preprečujejo prizadevanje pozitivnih mirovnih sil za pomirje-nje in konsolidacijo Evrope. tov, ki so se bavili s terorističnimi načrti. Perčeviča so izročili deželnemu sodišču, obenem pa je bila uvedena razprava o francoski zahtevi po njegovi ekstradiciji. Kakor je bilo že včeraj javljeno. je avstrijsko pravosodno ministrstvo na predlog senata deželnega sodišča odklonilo zahtevo po ekstradiciji Perčeviča. Obenem je bil Perčevič tudi izpuščen na svobodo. Ker je Perčevič madžarski državljan, nastane sedaj vprašanje, ali mu bo avstrijska vlada še nadalje pustila živeti in rovariti proti Jugoslaviji na svojem ozemlju ali ga bo izgnala. staš Zinovjeva izključen ter je odtlej delil njegovo usodo. Dvakrat se je z režimom spravil in je za kratek čas postal 1- 1927-poslanik v Rimu, 1. 1929. pa vodja glavnega urada za koncesije. Snoči je moskovska radio postaja oddajala govor nekega pristaša Stalina, ki ja dejal, da ruska vlada sedaj ne bo več milostno postopala z Zinovjevim in njegovimi opozicio-nalci. Stalin je pred šestimi leti že enkrat odpustil Zinovjevu, sedaj pa bodo izdane najstrožje odredbe, da bo izginila poslednja sled opozicijske skupine Zinovjeva. Komunistična pravica ne pozna krščanske morale, nego le načelo: Tri udarce za enega. V zvezi z umorom Kirova so po uradnih podatkih aretirali od 1. do 21. decembra 153 ljudi, 103 pa so usmrtili. Doznava se, da bo razprava proti morilcu Nikolajeva tajna. Razsodbo pričakujejo za konec leta Notranji zapletljaji v Graji Atene, 22. decembra AA. Davi je eksplodirala še ena bomba v stanovanju nekega porotnika v procesu zaradi atentata, ki so ga izvršili lani na Venizelosa. Preteklo noč je bila seja vlade, na kateri je zaradi dogodka v Pireju zahteval predsednik vlade Tsaldaris od vseh ministrov, naj bodo pripravljeni na morebitno ostavko. Predsednik ima namreč namen preosnovati svojo vlado. Vsi ministri so mu dali svoje portfelje na razpolago. Tsaldaris je že začel izmenjavo misli z odličnimi osebnostmi svoje stranke. Danes je Tsaldaris izjavil, da je pričakovati preosnovo vlade po praznikih, če ne bo izvršena že sedaj. Proces zaradi atentata, ki je bil izvršen lani na Venizelosa, se danes ni mogel začeti, ker so obtoženci zahtevali, naj se izmenja več sodnikov in porotnikov. Obtoženci so poslali tudi več pritožb kasacij skemu sodišču. Danes ob 13. pa Je kasa-cijsko sodišče odklonilo pritožbe in izdalo sklep, po katerem se ima takoj začeti razprava. V Pireju vlada mir. VzHc temu pa Je vlada poslala v Pirej več oddelkov policije in orožništva. Pred krizo španske vlade Madrid. 22. decembra. AA. Glede na včerajšnje vesti o možnosti krize španske vlade in o ostavki prosvetnega ministra, ki ga kmetijska stranka ostro napada, trdijo poučeni krogi, da so prezgodnje. Delna kriza bo šele po božičnih počitnicah parlamenta. Banovinske konference za senatne volitve so odgodene Glavni odbor JNS nas naproša, da objavimo, da »o po sklepu predsedstva stranke odgodene banovinske konference, sklicane v svrho določitve senator-skih kandidatur. Od god ena je potemtakem za nedoločen čas tudi konferenca za dravsko banovino, ki bi se morala vršiti 29. decembra v Ljubljani. Dr. Maček pomilošcen Beograd, 22. decembra, p. Po nocojšnji prvi seji nove vlade je minister pravde dr. Kojič prečital novinarjem naslednji ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, smo se kraljevi namestniki na predlog ministra za pravosodje ln na podlagi čl. 30 ustave kraljevine Jugoslavije čutili poklicane, da milostnim potom izročimo pozabi krivdo dr. Mačka Vladimirja, bivšega odvetnika iz Zagreba, za katero je bil obsojen na 3 leta strogega zapora z izvršilno obsodbo državnega sodišča za zaščito države od 29. aprila 1932 d. s. br. 15-32 zaradi dejanj iz čL 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, z vsemi njenimi škodljivimi posledicami Pravosodni minister naj izvrši ta ukaz. Pri sladkorni bolezni Vam pomaga priznana Rogaška slatina »Donat« vrelca. VpraSaJte Vašega zdravnika! Izplačevanje akontacij na pokojnine Beograd, 22. decembra. AA. Finančni minister je izdal navodila za izplačilo akontacij na pokojnine. Po njih se prošnje za izplačilo pokojnine lahko pošiljajo finančnemu ministrstvu šele tedaj, kadar potrdi odlok o ureditvi pokojnine glavna kontrola. V izjemnih in upravičenih primerih, kjer se pokojnina ne more takoj urediti ali se ne morejo takoj izplačati urejene pokojnine, se lahko pošljejo finančnemu ministru prošnje za akontacije. Znesek akontacije pokojnine ne sme presegati dveh tretjin zneska, ki ga nameščenec prejema po zakonu kot pokojnino brez draginjskih doklad, ni se bodo izplačale z odobrene akontacijo. Vse akontacije se bodo izdajale šele z odobritvijo finančnega ministra Sprejemanje v notranjem ministrstvu Beograd, 22. decembra A_A. Notranji minister bo sprejemal senatorje in poslance ob ponedeljkih, v torkih, četrtkih in sobotah od 11. do 13, vse druge pa ob sredah in petkih od 11. do 13. po prejšnji prijavi šefu njegovega kabineta. Opozarjajo se vsi, da ne bo nihče sprejet brez prijave. Pri prijavi bo vsak obveščen o dnevu in uri sprejema Iz državne službe Beograd, 22. decembra AA. Premeščena sta: za inšpektorja pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje banske uprave v Ljubljani v 4. skupini 1, stopnje dr. Pavle Avramovič, doslej inšpektor pri upravi policije v Ljubljani, za svetnika pri policijski upravi v Ljubljani v 4. skupini 2. stopnje dr. Jožef Lužar, doslej svetnik pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje banske uprave v Ljubljani. Obsodbe pred sodiščem za zaščito države Beograd, 22. decembra AA. Državno sodišče za zaščito države je 22. t. m. obsodilo zaradi dejanj po zakonu o zaščiti države Petka Stjepana Ivanova, tesarja iz Celekovca, na 15 let ječe in trajno izgubo državljanskih pravic, in Poznjaka Mato, kmeta iz Kraljevega vrha na 5 let ječe in izgubo častnih pravic za pet let. Ukrajinski list v Jugoslaviji Osijek. 22. decembra č. V Osijeku je začel izhajati list »Ridne slovo« za Ukrajince, ki prebivajo v Jugoslaviji in sosednih državah. Huda železniška nesreča v Nemčiji Stuttgart, 22. decembra. w. Davi se je v bližini Backnanga pripetila huda železniška nesreča. Na enotirni progi Murhart-Back-nang sta trčila zaradi goste megle dva osebna vlaka. Strojevodji in kurjača obeh vlakov sta bila nevarno raniena. Šest ljudi, med njimi vlakovodja stuttgartskega vlaka, je bilo ubitih. Kljub megli je strojevodja stuttgartskega vlaka pravočasno opazil nevarnost ter je mogel ustaviti vlak, strojevodja drugega vlaka pa je preslišal vse signale ter je zavozil s svojim vlakom v stoječi vlak. Izredni vojaški krediti Francije Pariz 22. decembra w. Senat ie danes z 276 glasovi proti 10 sprejel od vlade zahtevanih in od zbornice že odobrenih 800 milijonov frankov za izredne vojaške kredite. Ljubljana, 22. decembra Danes opoldne je bila pred ljubljanskim okrožnim sodiščem razglašena sodba v procesu, ki se je že dalj časa vlekel in je zlasti v svoji zadnji fazi vzbudil veliko zanimanje občinstva Zato je bila tudi pri današnji razglasitvi sodbe razpravna dvorana polna poslušalcev. Slo je v kratkem za naslednje: Lani na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani ni naredila mature kandidatinja gdč. Vilma Vodopivčeva. Njen oče, upokojeni davčni uradnik g. Josip Vodopivec, in njen stric, sodnik g. Vladimir Velušček, sta se pritožila na prosvetno ministrstvo, češ da so nekateri člani izpitne komisiie postopali pristransko in nepravilno ter se pustili voditi od animoznosti do kandida-tinje. Navedla sta v podkrepitev svoje pritožbe celo vrsto primerov, ki naj bi izpričali neobjektivno postopanje profesorjev. Zaradi te pritožbe je državno tožilstvo na predlog direktorja gimnazije g. Rada Pavliča ter profesorjev gg. dr. Romana Savnika, Pavla Sušnika in Ivana Poloviča obtožilo oba pritožnika po § 302 k. z. zaradi klevete. O obtožbi je v imenu okrožnega sodišča razpravljal sodnik poedinec g. Ivan Kralj. Obtoženec g. Velušček se je zagovarjal sam, g. Vodopivca je aago-varjal odvetnik dr. Adlešič, obtožbo pa je zastopal drž. tožilec dr Fellacher. Vršile so se menda štiri razprave, pri katerih je bila zaslišana cela vrsta prič, v prvi vrsti člani izpitne komisije in drugi profesorji z zavoda ter učenke, sošolke gdč. Vodopiv-čeve. Danes opoldne je bila, kakor že rečeno, končno razglašena naslednja sodba: Oba obtoženca, Vladimir Velušček in Josip Vodopivec, sta kriva, da sta v Ljubljani oklevetala državne uslužbence glede njihovega uradnega poslovanja in sicer: Velušček Vladimir, ker je sestavil in izročil Vodopivcu Josipu v ekspedicijo pritožbo na ministrstvo prosvete. Vodopivec Josip pa, ker je odposlal pritožbo, poznavajoč njeno v9ebino, na ministrstvo prosvete v Beograd, in ker sta v tej pritožbi očitala članom komisije pri višjem tečajnem izpitu na II državni realni gimnaziji v Ljubljani, direktorju Radu Pavlicu ter Celje, 22. decembra. Celjski mestni svet jc imel v petek zvečer redno sejo, na kateri je obravnaval in sprejel občinski proračun za 1. 1935/36. Predsednik občine je najprej poročal o izvršenih sklepih zadnje redne seje. Občina je že zaprosila za oblastveno dovoljenje za ustanovitev gramozne postaje na levem bregu Savinje nad Kristininim dvorom. Naceinik zadevnega režijskega odbora je finančni referent dr. Vrečko. Občina je tudi storila korake za nabavo strojne trebil-nict* za čiščenje struge Savinje. Rešitev teh zadev je poverjena finančnemu, gospodarskemu in gradbenemu odseku. Sklep glede preimenovanja Gosposke ulice je začasno sistiran in se bo to vprašanje obravnavalo na prihodnji seji mestnega sveta. O novem občinskem proračunu je obširno poročal finančni referent dr. Vrečko. Najprej je obravnaval proračunske predloge, nato pa proračun od poglavja do poglavja. Ker za čas od 1. januarja do 31. marca 1933 v smislu zakona o mestnih občinah ni proračuna, se sklenejo za to razdobje dva-najstine po naslednjih načelih: Dohodki se naj pobirajo ravno tako kakor v letu 1934. V tem času se bodo izplačevali samo izdatki za nameščence in drugi neobhodno potrebni in neodložljivi izdatki. Denarnim zavodom se bodo v smislu dogovora z njimi plačale za to razdobje samo obresti brez amortizacije. Vsak drugi izdatek mora odobriti mestni svet. Proračun za 1. 1933/36 izkazuje 6,052.340.62 dinarjev razhodkov (nasproti 6,115.018 Din v 1. 1934.) in 6,033.421.50 Din dohodkov (nasproti 6,130.167 Din v 1. 1934.), prebitek znaša torej 860.88 Din. Izredni promet izkazuje 1,519.000 Din razhodkov in ravno toliko dohodkov. Raz-hodki in dohodki so enaki: za regulacijo Savinje 359.000 Din, za regulacijo mesta Celja 60.000 Din, za ubožni sklad 338.430 Din, za meščansko oskrbovalni sklad 206.200 Din, za vodovod 705.000 Din, za klavnico 449.840 dinarjev, pogrebni zavod 216.760 Din, mestna elektrarna in plinarna 3,708.300 Din. Izrednih razhodkov je 50.000 Din in ravno toliko dohodkov. Doklade ostanejo neizpremeujene: občinska doklada na vse drž. neposredne davke znaša 50 odst., izredna doklada za regulacijo Savinje 20 odst. in za gasilsko četo 3 odst., tako da znaša skupna doklada 73 odstotkov. Donos trošarin je proračunan na 992.600 dinarjev. Trošarine ostanejo neizpremenje-ne; tako znaša trošarina na vino 1-50 Din, na vinski mošt 0.50 Din, na pivo 1 Din od litra ter 25 Din za steklenico šumečega in finega vina. Neizpremenjene ostaneio tudi občinske takse, odkupnina za ljudsko delo, kanalska pristojbina, vodarina, občinska davščina na igranje s kvartarni, taksa za pregled mesa, klavniške pristojbine, tržne in vse ostale pristojbine ter veselični davek. Občinska cestna naklada se bo pobirala ravno tako kakor v 1. 1934. z izjemo da se s 1. januarjem 1935. ukine doslej dovoljeno znižanje za prevoz opeke. Gostašči-na se bo pobirala v izmeri 5 odst. od uradno ugotovljene najemnine brez 25 odst. odbitka za vzdrževanje poslopij. Okoliška občina bo morala plačati 1. vsakega meseca vnaprej na njo odpadajoči znesek za policijo in škropljenje cest. Mestno poglavarstvo ima naročilo, da z vso energijo doseže pri banski upravi povračilo nagrad, ki jih mestna občina plačuje že od 1. 1930. veroučiteljem, sicer bi mestna občina ne mogla več izplačevati teh predujmov. Dalje ima mestno poglavarstvo naročilo, da doseže pri ministrstvu določitev šolskega okoliša za meščansko šolo v Celju in da obenem zahteva od občin, ki jih je banska uprava predlagala ministrstvu za šolski okoliš, da plačujejo v sorazmerju z njim za 1 1934 določene prispevke in tudi zaostanek prispevka od 1. januarja profesorjem dr. Savniku Romana, Suiniki^ Pa\'lu in Poloviču Ivanu, da so postopali proti Vilmi Vodopivčevi pri višjem tečajnem izpitu pristransko in iz animoznosti. Prvi obtoženec, Vladimir Velušček, je obsojen zaradi prestopka nejavne klevete po § 30Z, točka 2. kaz. zak. na 8 dni zapora in 600 Din denarne kazni, drugi obtoženec Josip Vodopivec pa prav tako zaradi omenjenega delikta na 7 dni zapora in 300 Din denarne kazni, oba pogojno z odložitvijo kazni za 1 leto. Sodnik je nato skoro celo uro utemeljeval sodbo. V pritožbi se očita profesorjem in direktorju H. državne realne gimnazije pristranost in animerznost napram kandi-datinji Vilmi Vodopivčevi. V dokaznem postopanju je bilo ugotovljeno, da so bili ti očitki neresnični. Oba obtoženca bi morala dokazati, da je res, da so profesorji postopali iz animoznosti m pristran-osti. Kot priče zaslišani člani izpitne komisije in drugi profesorji pravijo, da Vodopivčeva ni pri izpitu znala, da ni mogla odgovarjati na vprašanja m da ji je direktor skušal pomagati. Iz tega se pač ne more sklepati, da bi to storil iz animoznosti iai pristrano-sti, če so ji stavili pomožna vprašanja Sodišče ne more verjeti, da bi komisija postopala pristransko. Direktor gimnazije po pravilniku sicer nima pravice stavljati pri izpitu vprašanja, toda to je stvar predsednika izpitne komisije. Prof. dr. Savnik je bil pač strožji profesor, toda animoznost proti Vilmi Vodopivčevi in njeni sestri se ne more nikjer najti. Tudi v pogledu klasifikacije slovenske naloge kandidatinje Vilme Vodopivčeve ne more sodišče najti nikake animoznosti. Iz vsega dokaznega materiala smatra »o dišče, da se obema obtožencema dokaz resnice ni posrečil in ju je bilo zaradi te>ga treba obsoditi. Sodišče pa ju je obsodilo samo zaradi nejavne klevete m ne zaradi javne, ker pritožba ni bila vsakorrrar pristopna. Obtoženca sta prijavila pri«v zaradi to-reka krivde m kazni, državni tožilec pa zaradi tega, ker sta bila obsojena samo zaradi nejavne klevete. 1932. dalje. Predujem za veroučitelje in io* datek za meščansko šolo, ki ju mora mestna občina dobiti povrnjena, znaša skoro pol milijona Din. Finančni in gospodarski odbor naj regulira najemnine v mestnih hišah in mu je treba v to svrho predložiti podrobne podatke do 1. februarja 1935. Kulturni odbor naj predlaga mestnemu svetu do 1. aprila 1935. način kontrole onih kopalcev pri letnih kopališčih, ki ne uporabljajo mestnih kopališč. Glede na v zadnjih letih razširjeno uporabo mestnih cest in ulic se določijo naslednje pristojbine: za vsak voz s sladoledom aH pecivom itd. letno 500 dinarjev, za vs;iko stojalo za kolo po 100 dinarjev letno od vs<:Kega prostora za 1 kolo. Te pristojbine je treba plačati letno vnaprej 1. aprila. Občina bo zahtevala od železnice razširjenje podvoza pri hotelu »Pošti«, ker je podvoz že 90 let star in se je v teku tega časa promet silno razširil. Po debati, v katero so posegli mestni svetniki dr. Skoberne, dr. Hrašovec, Rebeu-schegg. Pelikan in dr. Vrečko, je bil proračun soglasno sprejet. Najemna pogodba z okrožnim sodiščem se podaljša za 1 leto, letna najemnina v znesku 54.000 Din pa ostane neizoremenje-na. Mestni svet se je izjavil za krajevno potrebo za restavracijo g. Aichholzerja. Deputacija mater pri Mussolini ju Rim, 22. decembra k. V Rimu so Imeli danes ob priliki materinskega dne posebno ceremonijo. Ministrski predsednik Mussolini je sprejel 94 mater, ki so jih zbrali iz vseh 93 italijanskih pokrajin in ki imajo največ otrok. Rodile so skupno 910 otrok. Mussolini je daroval vsaki po 4QfK) lir. Konja in voz je odpeljal Ljubljana, 22. decembra V petek zjutraj je pripeljala kakor redno vsak dan v Ljubljano posestnica Amalija Trkova z Ižanske ceste na zapravljiv-čku mleko svojim strankam. Okrog pol sedme se je ustavila z vozičkom na Mestnem trgu pred Hamannovo trgovino in mleko raznesla strankam. Ko se ie čez kakih 10 minut vrnila, ni bilo o konju in vozu ne duha ne sluha. Poscstnica je najprej mislila, da se je konj morda splašil in sam odrinil naprej, vse njeno poizvedovanje pa je bilo zaman in kakor vse kaže, ji le nekdo konja in voz odpel ial. Voziček je skoraj popolnoma no», saj je bil šele lani zgrajen, in ima rr.onogram »T. M.« z letnico 1933, a njegova posebna značilnost so peresa v obliki kače. Na vozu je bilo tudi več rok mleka, zelena odeja in posestničin pled. Konj je rjaveč, precej močan in je bila oprema skoraj popolnoma nova. Kdor pač je konja m vox odpeljal, bo skušal najbrž oboje prodati in zaradi tega je vsakdo resno svarjen pred nakupom! Bela opojnost v Planici Planica, 22. decembra Zadnje dni je zapadlo v Planici 20 cm snega, ki se dobro drži Pri Tamarju ga je celo 40 cm. a Petelinjek pokriva 1 m debela snežna plast. Vrempneka nannved Novosadska vremenska napoved za nedeljo: Pretežno oblačno ln hladno vreme. Vetrovi (z vzhodne 'n hižnovzhodne smeri. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Temperatura bo nekoliko padla, mogoče zjutraj slana Na severovzhodu morda sneg, na zapadu ponekod jasno in še milo. 'efeevič svoboden čeprav je podpolkovnik Perčevič izžrebal marsejske atentatorje, so ga avstrijske oblasti izpustile na svobodo lorba med boljševiki Zinovjev in Kamenje v obdolžena sokrivde pri umoru Kirova Celjski mestni proračun soglasno sprejet fcJUTBOt It 29D 2S.XIL 1934 General Petar Živkovič Bogoflub Jevtič Dr. Svetislav Popovič minister vojske hi mornarice pndKdift vlade In —»mig nfcfcta1 minister za šnme In rndnfioe iMIRIM KRALJICA ČOKOLADE V letošnji božični no« bo ta spev, ki ga bodo oddajale m postaje sveta, dvakrat pomemben. Evropske postaje bodo oddajale skupen spored božičnih pesmi vseh narodov, med njimi tudi slovenske. Zvonili bodo zvonovi slavnih katedral. Angleži prenašajo zvonenje iz Jeruzalema, Bombaja, Kanade, Londona. Preko vatikanske postaje bo govoril papež božično poslanico vsem kristjanom sveta. Na Dunaju in drugod nastopijo pred mikrofonom kardinali in visoki cerkveni knezL »Sveta noč, blažena noč...« r vseh jezikih bomo čatt to večno lepo pesem. Da postrežemo našim odjemalcem ter jim omogočimo poslušati vse lepote božične noči na dobrem radijskem aparatu, bo naša trgovina in delavnica na razpolago v nedeljo 23. t. m. cel dan ter v ponedeljek do 6. ure zvečer. RADIO, reg. zadr. z o. z. v LJUBLJANI Miklošičeva cesta št. 7 „(3ei sestra je mrtva!" Anton Kostanjevec obsojen zaradi sestrine smrti Maribor, 22. decembra. Dane« Jm bila pred mariborskim velikim senatom zanimiva razprava. Obravnaval se Je zagoneten slučaj smrti po-atreioic« Terezije Kostanjevec, ki se je j izvršil štiri dni po »mrti vpokojenega ravnatelja ptujske mestne hranilnice J. Ka-s perja t njegovi vili t Budini pri Ptuju. »Glej, sestra je mrtva«. Terezija Kostanjevec je bila pet mesecev uslužbena pri ravnatelju ptujske mestne hranilnice J. Kasperju, ki je dne 10. septembra t. L umrl. Kostanjevčeva je še ostala v vili in naprosila svojega brata Antona, starega 28 let, naj bi spal z njo v viii, češ, da se boja spati sama v vili, posebno ker je bilo med ljudmi razširjeno mnenje, da Je rajnki zapustil denar Vb s« je bala kakšnega napada. Dne 14. septembra sta bila Anton in Terezija Kostanjevec pni kožnhanjn pri posestniku Megiičo v bližini Kasperjeve vile in rta se po polnoči skupno z drugimi vračala domov. Kakšnih 70 korakov od vile so se ostali fantje, ki so bili tndi pri kožu-bsajo, ustavili sredi ceste ln peli ne Kater« pesmi. Nenadoma je lz smeri Kasperjeve rile odjeknil strel. Ob vhodu ▼ hišo se je pojavil Anton in klical svojega brata Franca, ki je tudi bil med pevci. da naj pride na pomoč, češ, da bo t hiši roparji. Frane je skupaj z Antonom ■drvel r sestrino spalnico tn našel sestre klečečo pred posteljo. Na hrbta tn prsih je bila vsa krvava. Anton je s revolverjem v roki blodH po spalnici ln kll-sal prestrašenemu bratu: »Glej, sestra je mrtva.« Franc se je nagnil k sestri ter Jo vprašal, kdo je streljal. V poslednjih iJvtJenjsklh utripih j« zajecljala nekaj ne-rasumljlvih besed, nato pa izdihnila. Oba brata sta oborožena preiskala vso hišo, našla nista nikogar. Franc je stekel pred hifto te oddal tri strele, da bi pregnal feajetaje roparje tn morilce. 8«m!jtve okoliščin« •e —topne, ko so prišli orožniki ter pridali s zasliševanjem. Najprej je Anton Kostanjevec zatrjeval, da je njegovo sestre Terezijo »etre 111 neki ropar, ki je edrt s pomočjo lestve in skozi kuhinjo v hišo, nakar je skazi priprta vrata spalnice sprožil strel proti sestri. Potem zopet je pripovedoval, da je bil roparski morilec »krit v omari, odkoder je streljal Po enotirnem zasliševanju pa je Anton Kostanjevec sicer priznal, da je on ustrelil sestro, toda po nesrečnem naključju in radi neprevidnega ravnanja s orožjem. Ta sagovor pa je trditve Antona Kostanjev-ea ie bolj zapletal, ko je na mesto roparskega umora prispela sodna komisija. Ugotovila js, da je krogla šla skozi hrbet ln prodrla prša ter eno rebro čisto edrobile. T pranem koša so bile takšne poškodb«, da ml bilo več mogoče misliti na redi tev. Samokres, ki ga je Imel An-toa v rokah je spadal k zbirki orožja, ki Js bila last pokojnega ravnatelja Kasper-Ja, ki je bdi daleč naokrog znan kot vnet lovec. Anton Kostanjevec je zatrjeval, da J« vsak večer nabijal samokres, da ga Je imel m vsak slučaj pripravljenega, Sjntrej pa je samokres Izpraznil, češ, da se je bal, da se ne bi pripetila kakšna nssrsča, ako bi sestra stikala slučajno oksM samokresa Preiskovalni sodnik pa Js dognal, ds Anton Kostanjevec sploh as ams napolniti samokresa z naboji, kar daj« povod mnenja, da je najbrž bil samokres ie napolnjen. Tndi se je nadalje ngotovUo, da je bilo treba precej moči, da M M bil samokres lahko sprožil, ln da Je prav malo verjetno, da bi se mogel ravno »pričo tega samokres sprožiti po nesrečnem naključja. Po umoru š« rop. Otrtodntae pripoveduje v nadaljnjem, da Je Anton Kostanjevec po izvršenem zločin« oropal svojo sestro, ji vzel denarnico s 135 dinarji ter jo Izročil nekemu Kartn Križancu z naročilom, naj denar izroči njegovi materi, da pa ne sme tega povedati orožnikom. Poleg tega Je odvzel sestri tudi srebrno zapestno uro. Dne 15. septembra Je prišel v vilo svojega očeta glavni nrednfk »Mariborer Zeitnng* Udo Kasper, ki Je opazil pri blagajni, da Jo Je nekdo skušal odpreti. Pred sodniki Obravnava se je vršila danes v razpravni dvorani St. 53. Senatu je predsedoval IZDELEK »UNION«, ZAGREB v. s. a Lenart, prisednški so bili v. a a Zemljič, v. s. s. dr. Lešnik, a a dr. Kotnik in s. s. KodSek. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Dev, branitelj je bil dr. La-šič. Obtoženec je boječe stopil k zagovoru pred visoki sodni dvor. Je plavolas in srednje postave. Dela vtis popolnoma mirnega človeka. Najzanimivejši del razprave je tvorilo obtoženčevo zasliševanje. Nekaj zanimivih momentov. — Ste krivi? Po pravici povejte vse. — Nisem ravno kriv, kar mi obtožnica očita. Ustrelil sem sestro, kar je res, toda po nesrečnem naključju. — Priče vas obremenjujejo, da ste kričali pred hišo: »Rauberji so ubšM sestro.« Zakaj ste to kričali? — Nič nisem kričaL BQ sem tako ran-burjen, da sam ne vem, kaj sem guvorB ln delal. Bratu sem takoj rekel, da sem jo jaz ustrelil, ker sem imel nesrečo. — Zakaj sta potem z bratom tatov« tekala po hiši? Dama je prišla, pokusila m — razume se — mlečna čokolada Mlekita je zmagala. Njenemu medeno sladkemu okusu, privlačnim draženjem in tečnostl se pač nikdo ne more uspešno ustavljati. Zato »e tudi mlečna čokolada Mlekita imenuje kraljica čokolade. — Ker sem bdi čisto zmešan m sem s« bal orožnikom tn pa da U prišel pred sodišče. — Zakaj ntete orro4rr£ko$n tttkoj povede-fi, kaj se Je v resnici j^odflo? — Bal sem se, — Kaj pa je bfio z blagajno? Afi ste poskusili odpreti? — Blagajne se spiob nisem dotaknfi, ker še danes ne vem, kje blagajna stoji. — Kaj pa je s sestrino aro, ki Je ne morejo najti? — Ne vem. jaz je nisem vzel. godba; šest mesecev zapora. Sledilo je zasliševanje prič, ki so sa Obtoženca izpovedale ugodno. Iz teh pričevanj je bilo razvidno, da se je obtoženec /es obupan po dejanju jokal ki da je živel b pokojno sestro vedno v najlepših odnošajih ter da sta se Imela zelo rada. To-di ni živel z nikomur v kakšnem sovraštvu. Posebno pretresljiv prizor je bil, ko je stopila pred senat obtoženčeva mati, ki je bila pozvana k pričevanju. Oba sta ae na glas razjokala Obravnava je trajala tri ure. Senat se je po govorih državnega tožilca in zagovornika umaknil k posvetovanju, ki je trajalo četrt ure. Predsednik v. a a Lenart je razglasil ob smrtni tišini, ki je vladala v dvorani, razsodbo, v smislu katere se obtoženec sporna krivim po par. 177/X, ker je po malomarnosti povzročil sestrino smrt ter obsoja na Sest mesecev zapora. Preiskovalni zapor se mu je vštel v kazen ter je bil obtoženec za praznike puščen na svobodo. Po novem letu ima odsedeti še preostanek kazni GOSPODAH RADIO VALOV TELEFUNKEN SUPER SPREJEMALEC „N AUE N« v omarici iz žlahtnega lesa Din 4.500.— (isto za kratke valove) ravno tako na odplačila pri TELEFUNKENSS^NA JUGOSLOVENSKI SIEMENS D. D. Ljubljana, Tyrševa cesta la 10817 Zaljubljen maček Vas ponoči budi s svojim neprijetnim mijavkanjem. A Vaš KAŠELJ? Ali Vas ta tudi ne zbuja? pa ne boste kašljali! Kašelj manjši ali večji uspešno preprečif ,»Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji • • Veirniir Popovič Dr. LJndevtt Aner Stevan Cirič Dr. Milan Stofadtoovič minister notranjih sador mitiatar aa telesae ngoju n^Hff prosvete finančni minister Dr. Dragtfttn Kofič minister pravosodja Dr. Mftan Vrbanfc Inž. Dimitrije Vujič Dr. Drago MaruSč minister za soe. politike in nar. zdravje i od lepih cest in mest in nam mejni kamen omejuje marsikatero ugodnost«. Le redki so bili letos obiskovalci ko-zjaške meje in zaledja. Ce me vpraša kak Kozjačan, kaj da je letos tako malo gospodov prišlo na mejo z njimi pokramljat. sem pač rekel: »Kriza«. Mislil sem pa drugače! Pač ni konforta pri nas, kakor na sosednem Pohorju! Mnogo prebivalcev-mejašev zmore komaj za davke in za sol. Za les, ki je tod še edini dohodek, dobijo komaj toliko, da popravijo voze in oskrbe obleko ,kar si je ob dolgi poti pokvaril. Ker so šole najjačje kulturne trdnjave, saj vzgajajo nado pokojnega kralja Aleksandra, jugoslovansko mladino, da bo vztrajno čuvala Jugoslavijo, zato tudi CMD mnogo žrtvuje za obmejne šole. Tiho in brez hvale vrši že vse leto priprave za gradnjo nove šole v Gradišču. Stala bo na meii med Kaplo in Sv. Duhom na Ostrem vrhu, v prijazni dolinici nova kulturna trdnjava, gradiška šola. Da se bo dolgoletna želja prebivalstva izpolnila t dograditvijo prepotrebne šole, gre pač zasluga g. sreskemu šolskemu nadzorniku g. Ivanu Tomažiču in uvidevni požrtvovalnosti vodstva CMD v Ljubljani. Mariborska podružnica CMD je priredila v ta namen celo tombolo. Hvala jim! Pa tudi Gradiščani ne držijo križem rok. S prostovoljnim »kulukom« in prispevki v gradivu pomaga vse, »kar leze ino gre«, da bo pričela šola rasti že pomladi. Mnogo skrbi s pripravami za gradnjo Šole in napora s poukom ima g. šolski upravitelj Joško Turk, ki je vsekakor vzgled obmejnega učitelja. Število šolarjev je naraslo že na 78, a s prihodnjim šolskim letom bo doseglo blizu 100. Kam s tolikim številom otrok, ko meri sedaj najeta učna soba samo 5 krat 5 kv. metrov. Edino upanje je CMD, da postavi čimprej šolsko poslopje, ki bo ustrezalo pedagoškim in higi-jenskim zahtevam. Hvaležni ti bodo, cenjena CMD, obmejni piebivalci za tvoje neumorno delo! Hvaležnost naroda je največje plačilo! Mejai živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni ie unnraho »Franz Jose-fove« greneiee pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in sneppriiskib trgovinah. Dr. Dragutin Jankovič Dr. Hasanbegovič Dr. Marko Kožuli minister za kmetijstvo minister brea portfelja minister za gradnje Za novo prosvetno Maribor v decembru. »Tiha voda globoko dere«, pravi star slovenski pregovor. Menim, da povsem velja ta pregovor v dobrem pomenu povedano, za »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ki deluje že dolgo, neumorno in mnogo, brez vednosti naše javnosti, za kulturno in gospodarsko povzdigo ter narodno prosveto posebno ob severni meji Kakor pridne mrav je zbirajo prosijo in poklanjajo res hvalevredni člani v sklad ki je nenasiten, kajti z njim se je in se še vedno zatikajo kulturne vrzeli v gmotnem pogledu m lajšajo bolečine obmemega šolstva in prebivalstva Kot mejaš poznam dobro vse težave m bedo obmejnega prebivalstva, znana pa mi je tudi marsikatera kulturna operacija CMD na severni kozjaški meji. ki je mar-sikaterikrat naletela na budno pozornost trdnjavo na meji in manever onih onkraj naše meje. Res, tiha je borba, a tem prevdarnejša. Da omenim samo lanske božičnice na obmejnih avstrijskih šolah! Dobro vedo gospodje v Gradcu, da je njihov prebivalec meje, ki mu je tako rekoč svet na eno stran »zaplankan« in vrhu tega še rad govori z •nami« po slovensko, ubog in da ga pridobijo. če mu za božič obdarijo njihov rod — šolsko obmejno deco. — Z zavidanjem so gledali naši mejaši avstrijske slovenske otroke, ki so hiteli z bogatimi darili iz av strijskih šol. A hvala banovini, predvsem pa CMD v Ljubljani, ki sta s svojimi pn spevki omogočili obdaritev tudi naših za mednih mejašev. da so lahko ponosno reki: »sosedu«: Glej. naši tam zadaj nas ms pozabili. Vedo, da smo čuvarji jugoslo ▼anske meje ja da je huda ker smo daleč NASE S NASA SMUČARSKA OPREMA UCI VAM MORE ŠELE NUDITI PRAVI U2ITEHJ ZAHTEVAJTE NAS CENIK VTDELI BOSTE, DA SMO SE PRILAGODILI BREZ ŠKODE ZA KVALITETO DANAŠNJEMU GOSPODARSKEMU POLOŽAJU. 9752 A. Goreč *.««. Ljubljana POLEG NEBOTIČNIKA TELEFON 80-06 če vesti • Zasedanje glavnega odbora ln kongres JS v Ljubljani, že 1. 1932 na kongresu v Skoplju je bilo določeno, da se bo vršil naslednji kongres JS leta 1935 v Ljubljani. Kongres ali glavna skupščina JS sc vrši le vsaka tri leta, a letno se sestane glavni odbor le enkrat na skupno sejo. Letošnja seja glavnega odbora je bila zaradi žalnih svečanosti odložena in se bo vršila šele leta 1935 istočasno z glavno skupščino ,t. j. kongresom. Ker pripravlja O. O. JS v Ljubljani za ta kongres večje prireditve, glede katerih še ni odločeno, kdaj bi se mogle vršiti, tudi do danes med Parfumi ia kokiijske vade so primerno in lepo darilo PAKFUMERIJA »V E N U S« pred glavno pošto L O. in ostalimi oblastnimi odbori še ni sporazumno določeno, kdaj se bo defLnltiv-no vršil kongres JS, ki pa bo na vsak način ▼ Ljubljani. Kakor vedno bo tudi ta kongres velika manifestacija za naše Jadransko morje ki bo pokazal moč in sSogo članov JS. • Deputaclja železniških upokojencev v Beogradu. Zveza združenj upokojencev jugoslovenskih državnih žeieznic, ki ima svoj sedež v Zagrebu, je poslala v Beograd posebno deputaeijo, ki so jo tvorili zastopniki združenj Zagreba, Ljubljane, Suboti-ce in Sarajeva. Deputacija je na merodaj-nih mestih predložila spomenico, v kateri je izražena prošnja, naj se fondi bivših železniških upokojencev ne glede na to, v katerem administrativnem področju so člani službovali pred uedinjenjem, prene-so v last države in izplačujejo iz proračuna finančnega ministrstva kakor onim upokojencem, ki so bili upokojeni po novih zakonih. Prejemki staroupokojencev naj bi se izenačili s prejemki novih upokojencev, kar ni več težko, in ker je ostala pri življenju eamo še ena tretjina staroupokojencev. Spomenica vsebuje še dni-ge prošnje, tako n. pr. o voznih olajšavah in o kurjavi za vdove železniških upokojencev. Deputaeijo je sprejel minister dvora, potem pa je obiskala finančno ministrstvo. • Na banovln«kih trsnlcah In drevesnicah v Kapeil (pošta Slatina Radenci) ln v Pekrah (pošta Limbuš pri Mariboru) se bosta prihodnje leto vršila od 1. marca do 30. novembra devet mesečna vinarska, sadjarska in kletarska tečaja, v katera se sprejemajo mladeniči, ki so dovršili 16 let in so dovolj razviti. Tečaj je internat, na katerem dobe učenci popolno oskrbo ln mesečno po 30 Din na roko za nabavo potrebnih učil in drugih potrebščin. Pouk je praktičen in teoretičen, prosilec mora vložiti lastnoročno pisano prošnjo, kolkova- ESENCE za likerje ln rum 40 vrst ter čisti 96% alkohol po najnižjih cenah! Navodila na razpolago 10909 DROGERIJA L KANC Nebotičnik, LJUBLJANA no s kolkom po 5 in 20 Din, ki ji je priložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško Izpričevalo, nravstveno izpričevalo in za mladoletnega dovoljenje staršev ali varuha, da pusti sina ali varovanca v tečaj. Tako opremljene prošnje je vložiti najkasneje do 15 februarja upravama zgoraj navedenih ustanov • Spomladna potovanja s parnikom »Kraljica Marija«. Spomladi se bodo vršila z gornjim parnikom 4 zelo zanimiva poto- U a □ □ □ □ □ □ Specijalna trgovina za perutnino R. ANDRETTO POLJANSKA 1 (Peglezen) Vam nudi za Božič Punce (brez črev) kg Din 14.— Piščance (brez črev) kg » 12.— Gosi kg x> 15.— Zajce komad » 24.— Jajca komad 50 para 11474 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ^vOČiNi KJLNO »SOKOLSKI DOM« V SIŠK1. — Telefon 33-87 Slavna MARLENE DITRICH kot požrtvovalna soproga, idealna mati ln hvaležna ljubica v filmu Plavolasa Venera Samo še danes ob 3., 5., 7. in 9. uri V dopolnilo nov zvočni tednik « božič program premiera operete POMLADNI ZVOKI vanja. Pri prvem (velikonočnem potovanju) se bo parnik prvikrat podal mimo Gibraltarskega zaliva do južno-špaajolske-ga pristanišča Adiz na Atlanskem oceanu. Drugo potovanje bo vodilo mimo pristanišč srednjega Mediterana do egipskega pristanišča Aleksandrija, dočim bodo pri tretjem potovanju združene zanimive točke zahodnega Mediterana. Pri četrtem potovanju bo parnik pristal v najlepših pristaniščih in mestih Egejskega, Marmornega morja ter v Varni, velikem bolgarskem pristanišču ob črnem morju. Trajanje in cene potovanj so različne. Cene za posamezna potovanja so 5400, 5000, 3500, in 4500 Din ter je v tem všteta: vožnja, kabina, oskrba na ladji, kopeli, itd. Prospekte in ostale informacije: Jugoslovenski Lk>yd, Zagreb, Gunduličeva ulica 3 (telefon 32^51), kakor tudi vsi potniški uradi. i'iWHW7f«WUMWlllWHIHW —— RAZPRŠILCI za parfume in kolonjske vode. Velika izbira PAKFUMERIJA »VENUS« pred glavno pošto ♦ Službeni ilst dravske banovine objavlja v 193. letošnji Števil« z dne 23. decembra: Uredbo o dopolnitvi takse, pobrane v konst državnih narodnih gledališč; uredbo o izpremembi uredbe o prekinitvi zastaranja kmetsklh menic; popravek v pravilniku o obrazca potrdila o tem, da Je kdo kmet. Rok za predložitev se-znamka tokomerov; odločbo o prepovedi izvoza orehovih debel. — Ukinitev odločbe St. 17.361-TV—1934; pojasnilo glede pobiranja drž. trošarine na plinovo olje, olje za mazanje in kurilno olje; naredbo o izpremembi naredbe o odpiranju in zapiranju lekarn in o njih dežurstvu na po- Če hočeš dobro musko imet kupuj pri JI a dio Bcberlet Ljubljana, Kongresni trg 8. dročju dravske banovine. Volilni Imenik upravičencev za volitev senatorjev v Dravski banovini ter rasne objav« ts »Službenih Novin«. • Zahvala. Ob svoji &5-letnici sem prejel nebroj čestitk, zaradi česar se vsem, ki so se me spominjali, najtopleje zahvaljujem in prosim, da mi ostanejo Se nadalje naklonjeni. Franc Oeet, veletrgovec, Ljubljana — Sv. Peter v Sav. dolini. • Ciril Metodova družba poroča, da ima Se dosti božičnih in novoletnih razglednic v zalogi. Družbi želimo, da proda vso zalogo, saj potrebuje vedno več denarja v narodno - prosvetne namene. P odpirajmo družbo! Podpira jmo domačo obrt! • Nova banovinska cesta na Korčutl bo slovesno otvorjena in izročena prometu takoj, ko bo gotova spominska plošča med Pupuatsko luko Na spominski plošči bo relief kralja Aleksandra z napisom, da je bila že leta 1876. predlagana cesta dovršena v dobi njegovega vladanja in po zaslugi njegove iniciative. Cesta bo nosila ime pokojnega vladarja. Otvoritvi važne avtomobilske ceste bo prisostvoval tndi ban primorske banovine. • Razdelitev najstarejše sremske knjižnice. V Sremski Mitrovici je poslovala preko 70 let meščanska čitalnica, ki Je ena najstarejših prosvetnih ustanov v Sremu in ima v svoji knjižnici preko 6000 knjig. Med njimi so tudi take, ki predstavljajo veliko zgodovinsko vrednost. Odbor čitalnice je na zadnji seji sklenil razpust svoje ustanove ln sedaj razpravljajo o tem, kdo naj bi prevzel dragocene knjige. Eni predlagajo, naj bi knjige prevzela Matica Srpska, drugi pa izražajo željo, da bi vso staro knjižnico prevzel srbski seminar beograjske univerze. • Združenje prodajalcev patentiranih novosti za kraljevino Jugoslavijo je bilo ustanovljeno te dni v Zagrebu. Zborovanja so se udeležili odposlanci iz Beograda, Ljubljane, Zagreba, Maribora, Novega Sa-da in Vinkovcev Zborovale! so sprejeli pravila, lz katerih je razvidno, da sta glavna namena združenja propagiranje domačih izumov in domače delavnosti ter vzajemnost članstva. Za predsednika združenja je bil izvoljen g. Majetič iz Zagreba, v odboru pa sta med drugimi g. Jalše-njak iz Ljubljane in g. Ačimovič iz Maribora. • Koča pri Sedmerih jezerih je odprta in oskrbovana do Sv. Treh kraljev. Novega snega je preko 1 m na stari podlagi. Dostop mogoč tudi preko Komarče, ki Je prosta snega. • Na Voglu je po zadnjih poročilih zapadel visok sne . Smučarji, ki so zadnje dneve željno pričakovali, da bi sneg pobelil tudi doline, se bodo za praznike morali podati malo višje v planine Skalaški dom na Voglu, ki je znan po svoji izredno lepi legi in razsežnih smučarskih terenih, je od 20 t m dalje stalno oskrbovan ter pripravljen za sprejem gostov Med božičem ta novim letom se bo vršil na Voglu tudi smučarski tečaj • Preiskava v morskih globo5in*h. Preiskava n kr.tastrofl jadrnice »Sv Rok«, ki se je potopila nedaleč od šibeniškega sve- bOa nedavno to sakijnčena ■ negativnim! izidi, sedaj pa je obnovljena. Zavarovalna družba je trdila, da ladja nI Imela predpisane razsvetljave in da je bila tak'j sama kriva svoje nesreče. Trditev zavarovalne družbe so podprle še razne druge izjave in le neki ribiči, ki so lovili blizu kraja nesreče, so potrdili, da je bila ladja razsvetljena Ker je malo pred nesrečo srečal ladjo italijanski parnik »Mo-rosini«, so zaslišali tudi njegovo posadko Pristaniška oblast Je dobila sedaj Izid tega saslišanja, k! tndi potrjuje domnevo, da nesrečna ladja ni bila razsvetljena. Da bi ugotovili resnico, so napravili nov ogled na kraju nesreče in so se potapljači spustili v morsko globočino do ponesrečenega broda. Ugotovili so, da ladja rea nI Imela predpisanih svetilk. • Poplavne nevarnosti v Herceg-Bosrri. Ko so se po zadnjem deževja nekatere reke umirile, Neretva še vedno narašča ter grozi s novimi poplavami. Oblasti v Met-koviču ln tudi banska nprava v Splitu dobivajo .prošnje prebivalcev za nujno pomoč. Pri oktobrskih poplavah je imelo ljudstvo ogromno škodo in bi pomenila nova poplava najhujšo nesrečo, če se Ne retva spet razlije tako daleč preko svojih bregov, bodo morali prebivalci zapustiti svoje domačije ter preživeti zimo v drugih krajih poplavne nevarnosti pa pretijo sploh vsej Bosanski Krajini. Reka Bosna pri Do bo ju je že poplavila večje področje. Kaj je Agrippa? pri Petroševcu pa je reka Vrbas zalila velik kompleks zemljišč na Lijevčjem polju Največja nevarnost preti okolici Bosanske Gradiške. Tudi pri Banjaluki je reka Vrbas tako močno narasla, da so morali ustaviti vsa dela pri novem mostu. • Arnavtska krvna osveta. Pred več meseci so našli ustreljenega Alija Jašare-viča iz Budakova v p riz renskem okrožju. Kot njegovima morilcema je prizrensko okrožno sodišče sodilo Huseinu Hasanovi-ču in Sajtu Limanoviču. Hasanovič je bil obsojen na 20 let ječe. dočim je LLmancrvi-ča sodišče oprostilo kot popolnoma nedolžnega Jašarevičeva rodbina pa je bila prepričana. da je bil tudi Limanovič udeležen pri Alljevem umoru ln je hotela sama izvršiti svoje maščevanje. Ko je jetrn čar vodil Limanoviča od sodišča v zapor, je ako- DOZE ZA PUDER žepne in namizne so najlepše darilo. PAKFUMERIJA »VENUS« pred glavno pošto čil pred Limanoviča Alijev sorodnik Sulejman Radovanovič, namera nanj samokres in sprožil. Sreča pa je hotela da strel ni počil in je tako Limanovič ostal živ. Da bd streljaj v drugo, pa Sulejman nI imel poguma, temveč je pobegnil. Ker se je ta napad dogodil prav pred orožniško postajo, so orožniki nemudoma pohitel! za njim. Sulejman se je skril pni nekem branjevcu, kjer s samokresom v roki ni pustil nikogar k sebi. šele po daljšem času so ga preslepili, ga prijeli in odvedli v zapor. ♦ Vlom na železnici, železniška postaja Videm-(Krško Je v eni izmed zadnjih no-Ci Mla deležna n« prav prijaznega obiska. Neznan storilec Je vlomil v pisarno progovnega nadzornika na kolodvoru in odnesel nekaj gotovine, kup raznih pisarniških potrebščin ln pa diamant za reza- {Radio - (Doberlet d. z o. z. Kongresni trg 8 Zastopstvo-Jternyphoti nje stekla, ki bo lahko neznancu dobro služil v Izvrševanju obrti, ki si jo je izbral. Prav mogoče je, da je Videm in okolico obiskalo ta čas več podobnih gostov hkratn. V bližini kolodvora je bilo Isto noč ukradenih zasebnikom več kokoši, ce-lov živ prešič In večja količina medu. ♦ Tatvina vina. V noči na 19. t m. so neznani tatovi vlomili s ponarejenimi ključi v klet poštnega uslužbenca Janka črnka v Policah ter odnesli iz enega soda okrog 150 litrov vina. Da gospodar tatvine ne bi zapazil, so tatovi v sod dolili toliko vode. Tatvino je zapazil oškodovanec šele te dni, ko Je hotel dati svojim delavcem v vinogradu pijačo. Tatovom so na sledu. ♦ Rokovnjaitvo okrog Boča se nadaljuje. Iz Poljčan nam pišejo: Mladi tatič France iz Drvenika na Boču, ki Je »Jutro« o nJem že pisalo, da je po Izvršenem vlomu najavil ljudem samomor, se je spet pojavil. V noči na 19. t. m. je vlomil pri viničarju Oblaku na Pečici in pobasal koline. še isto noč je obiskal hišo peka Majcena v Poljčanah. Splazil se je v spalnico skozi okno, ko so bili V6i domači v kuhinji, in odnesel moško obleko, dva moška površnika, ženski plašč, razno drugo obleko in nekaj gotovine. Zelo pri srcu je mlademu rokovnjaču tudi njegov sosed Koba-le, ki ga je že večkrat »obiskal« in mu ukradel med drugim srebrno »Omega« uro praznično obleko, precej mesa, slanine, vi- VSAKA DAMA rada očara svojo okolico z lepo. nežno - mlado, svežo kožo ln z bujnimi lasmi. Vse te želje Vam izpolnijo edinstveni produkti VSAK GOSPOD se rad brije s po-mlajujočo ln prijetno osvežujočo milno kremo LA TO J A GHEMOTECHNA, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 10 ^tadensfea •vsebuje Jod v najprimernejši količini. Jod najboljto deluje v malih količinah tn takšna primerna količina Joda m nahaja prav v RADENSKI! Razen Joda ima RADENSKA to ogromno količino drugih zdravilnih sestavin za srce, ledvice, seč, žolč, hormone in živce. Zato Je RADENSKA tako dobra, pitna tn zdrava! na is drugih reči. Fant ae skriva po Pohorju m Boču, kjer ima svoje ljudi, ki mu dajejo skrivališče. ♦ Gnusen zločin pri Popovačl. V vasi Osekovcu pri Popovači so našli v potoku odsekano človeško glavo, ki ni imela spodnje čeljusti Preiskava Je ugotovila, da je to glava nekega trgovca, ki Je umrl te pred tedni Ker je Imel umrli trgovec v spodnji čeljusti več zlatih zob, so neznani zločinci truplo odkopali, odsekali glavo In jo potem vrgli v potok, ko so se polastili zlatega zobovja. To se je moralo zgoditi že pred nekaj dnevi, glavo pa so našli 3 km daleč od pokopališča. Za človeškimi hijenami so orožniki takoj uvedli vneto zasledovanje. ♦ Zima v Jugoslaviji Je naslov najnovejši brošuri ljubljanske Zveze za tujski promet, kl Jo je izdala v srbohrvatskem in nemškem Jeziku in Jo (nemško) že razposlala v vsa količkaj pomembna mesta Inozemstva Za brošuro, ki Jo Je res odlično opremila in tiskala Delniška tiskarna, je izdelal simbolično naslovno stran inž. D. Serajnik ln z njo ponovno spomnil svetovno javnost na lanski svetovni rekord v Planici. Notranjost brošure krasi nad 50 skrbno Izbranih, res umetniških slik iz vseh krajev naše države, ker so zastopani vsi zimskosportni kraji od Bohinja do Lju-botena in Kačanika v Južni Srbiji. Ker doslej še nismo imeli tako popolnega jugo-slovenskega propagandnega dela za zimski šport in lepoto naših krajev, moramo izdajo nove brošure res toplo pozdraviti. ♦ Ali se niste vselej razveselili, kadar Je skozi mračno zimsko meglo pogledalo solnce v vaš dom? Glejte, prav tako se bo razveselila vaša žena, če bo prišel k njej njen najboljši prijatelj, družinski mesečnik »žena ln dom«. Storite Ji največje veselje, dajte Ji nekaj, kar Jo bo vee leto vsak mesec spominjalo na vas ln vašo skrbnost Zdaj Imate najlepšo priložnost. Naročite Ji »Ženo in dom«. Prva številka novega letnika, ki Je izšla že te dni, da Jo bo vsakdo lahko bral ob prijetnih božičnih večerih. Je po svoji razgibani vsebini tako zanimiva, da boste tudi vi sami naši! v njej zabavo ta nekaj ur. Poleg okusnih vzorcev oblek, plaščev, perila in ročnih del v listu samem in na bogati krojni poli prinaša vse najvažnejše rubrike, ki jib mora imeti dober ženski list: »Vprašanja in odgovore«, »žena v »vetu«, »Vzgoja«, »Nove poklice«, »Zdravje«, »Lepotičje«, •Gospodarstvo ln kuho«, »Rastline v sobi« »Praktične nasvete« in drugo. Tudi vaš otrok ima v listu svoj kotiček, številnim izbranim novelam se pridružuje novi roman Ljube Prennerjeve »življenje za hrbtom, ki je nedvomno eno najzanimivejših del, kar so Jih doslej dale naše pisateljice. Vso številko pa poživlja 8e lepo število prav okusnih slik. že danes opozarjamo, d« bo prihodnja Številka posvečena našim malčkom. — Ali mislite, da vaša Sena ne bi bila vesela takega darila? Dvomimo. Sicer pa se o tem lahko sam! prepričate. Pišite nam, naj vam pošljemo eno številko na ogled, »žena ln dom« se naroča pri trpravl v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10-1 te stane za vse leto i desetim! krojnimi polarni samo «8 Din, pet praktičnih gospodinjskih knjig, kl Jih izda založ- Jladio - (Doherlet d. * o. z. Kongresni trg 8 Zastopstvo - (BiaupunGt ba vsako leto, pa stane še posebej 37 Din. Torej za 106 Din na leto vse, kar potrebuje žena, da lahko postane ln ostane dobra gospodinja in dobra mati. Ali ne boste žrtvovali zanjo te malenkosti? ♦ Res lepo božično presenečenje j« pripravila svojim čitateljem revija »Naša pota«, ki Je na 48 straneh pravkar izdala svojo januarsko številko. Iz pestre, skrbno izbrane vsebine omenjamo dr. Marnovo popotnico v drugo leto, Regallyjevo reportažo »Zimski raj u slovenskim planinama« (hrvatski) Strunov referat »Kličem mladino sveta«, v katerem razpravlja o svetovni olimpijadi leta 1936. v Berlinu, Loosovo poročilo o delu mariborske Tujskopromet-ne zveze v letošnjem letu, Vukoničev članek o Gorskem kotaru, zanimivo in živahno Zorzutovc »V pohorskem snegu in soln-cu«, Borkovo »Sodobno pravljico«, Mrzelov »Pogled na Trbovlje«, Pevalekovo zgodbo o zgodovini šaha, Ravljenov »Kadrovski božič«. Regallvjevo reportažo »Iz morja nepreglednih žitnih poljan in vinogradov« Kakor Dam dokazuje vsebina prve številke »Naših pot« za prihodnje leto, bo uredništvo skrbelo, da poleg pestrega in zanimivega potopisnega štiva nudi svojim čl-tateliem tudi več beletristike. kar bo revijo 'nedvomno še bolj uveljavilo v vseh naših slojih Zadnji del revije poži-ljajo skrbno urejene rubrike za fotoamaterje. modo, statistiko, knjige ln revije, film, ugankarje ln smeh, a zaključuje jo rubrika s turističnimi informacijami. Kakor vse dosedanje številke, tako krasi tudi to zadnjo mnoeo res lepih slik naših krajev, a čitateljem so predstavljeni tudi avtorji posameznih člankov oziroma prispevkov Gotovo bosta mariborska Tujsko-prometna zveza In ljubljanska Zveza za tujski promet z revijo v novi magacinski obliki še boli prodrli med naše najširše MoJe in tako vzbujali zanimanje 7a naše lepe jugoslovenske kraje, a obenem nam nudili prvi In edini res slovenski maga cin. k: boeotovo našel mnoeo prijateljev ln naročnikov, dočim bo skrbni revijin urednik Vladimir Reeallv prav gotovo tudi v prihodnjem letu skrbel za lepo vsebino in pestrost revije, kakor Je to sto ril v prvem letu Novo naslovno stran ki predstavila polee lue-oslovenske božje pot' O-nlpnoa Se moh*» nskf motiv 17 naših Inžnlh mest In Trlelav pod snegom, j« Izdelal res posrečeno J. Trpin, kl se Je SIJAJEN OBČUTEK odkar nosim SE TA vložke. šele nedavno obogaten s novimi skušnjami vrnil iz Berlina. Revija izhaja mesečno, a naroča se pri upravi v LJubljani, poštni predal 114. Naročnina za vb« leto Je 80 Din. ♦ Res nam Je bilo treba čakati nekaj časa na zadnjo Številko. »RibiSko lovski vestnikc je zdaj k izšel in se s Številko 11 — 12 zaključuje prvi letnik. Zamudno čakanje nam je njegov urednik dr. Ivan Lokar poplačal bogato. Dober sloves te prelepe in vsebinsko pol-ne revije je zašel STROKOVNO POSTREŽBO CN NASVET, NAJVEČJO ZALOGO EN SOLIDNE CENE V DAMSKIH PLAŠČIH DOBITE LE V KONFEKCIJI PAULJN, LJUBLJANA KONGRESNI 5. že daleč preko mej dravske banovine, kl jo naj obsega Zveza ribarskih društev kot izdajateljica Ribiško-lovskega Vestnika. Vsa čast našim ribičem m prijateljem tega lepega športa. Požrtvovalnost in ljubezen do prirode mora pritegniti vsakega či-tatelja v krog ribičev. Ta številka je nekako posvetilo spominu blagopokojnega Uedinitelja, s čegar kruto usodo jc bil prizadet nepopravljiv udarec tudi ribištvu. Pesem Ivana Preglja se prekrasno pridružuje čustvom ganjenosti nad prekruto is-gubo. Silhueta Aljaževega doma kale tja. KUP1TB ZAHTEV AJTS ZOBNO KREM0&PSTN0 VODO kjer te za črno masko skriva vprašanje tn sled duševnih krivcev, inž. Jelačin razprav- lja strokovno, kako previdnim nam je biti pri vlaganju iker. Dr. I. F. poljudno opisuje drest naših rib. A. Sulgaj zaključuje svoje članke o lovu z umetno muho z zelo jasnim pregledom, kako nam je uporabljati poedine perjenice glede na vreme, čas "m vodo. O akvaristiki in pravilni goji naiih sobnih ribic razpravlja pisatelj O. SavinslcL Najzanimivejša »nov, ki pritegne nase tudi neribiča, pa je vsekakor vsebina Ribiške mreže. Krasne slike Nj. Veličanstev pri ribolovu in vsa ostala pestra vsebina je tako važna m vestno razporejena, da moramo ribičem in ribištvu le čestitati. Uprava Ribiško-lovskega vestnika je v rokah J. Vičiča v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. L O B U K E za idočo sezono v raznih barvah in oblikah ter razne športne in zimske čepice za gospode in dečke nudi v veliki izbiri MIRKO BOGATAJ trgovina klobukov LJUBLJANA, Stari tre štev. 14 Cene zmerne. Sprejemajo se popravila. ♦ drli Metodova družba Je prejela od podružnice v Kranju 1000 Din v proslavo 95-letnice predata g. Toma Zupana za njegov sklad. Hvala! ♦ V članku »Razstava mariborskih umetnikov« t včerajšnjem kulturnem pregledu je tiskarski škrat Izpustil ime avtorja Radivoja Reharja. ♦ Pometamo! Vse blago lanskega letate kar oi več moderno, hočem prodati za božlčnico, ln sicer za vsako ceno, samo ds pride Iz trgovine. Sterroeckl, Celje. JRadio - fl&ehertet d. z o. z. Kongresni trg 8 Zastopstvo - Standard ♦ Vesele božične praznike In srečno novo leto 1935. žel! vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem tovarna perila in oblek »Triglav«, Josip Olup, Ljubljana Stari trg 2, Pod Trančo 1 in Kolodvorska ulica 8. ♦ Kaj pomenja podatek v mednarodnih dekalumenlh? Znanstvena raziskovanja v fabrikacijski tehniki žarnic streme že dalje časa za tem, da se doseže kar najgospo darnejša razsvetljava na ta način, da se na eni strani poveča 6vetk>bna množina, na drugi strani pa zmanjša poraba učinka. Nove Tungsram D žarnice pomenjajo v tem pogledu znaten napredek, kajti s pomočjo nove konstrukcije nitke, ki je zvita v dvojni vijačnici, se je posrečilo povečati svetlobno množino do 20% Da bi se s tem dosežena večja gospodarnost te vnaprej jasno spoznala, so žarnice po njihovi svetlobni množini označene z mednarodnimi dekalumenl in ne kakor doslej po porabi učinka v wattih. Pojavlja se tako v našem življenju nov pojem — dekalumen — kl bo v kratkem ravno tako znan, kakor na primer konjska sila ali meter »Lomen« Je merilo za svetlobno množino, ki Jo daje ZOBNI ATELJE Rihard Klemenčič dent.-tehn. od 23. XH do 1. L 1935 ne ordinira. 11476 ŽIVE HIBE Postrvi, some. krape in ščuke ter razne morske ribe nudi najceneje tvr Tka J. OGRINC, Riba, Gradišč i V nedeljo odprto do 18. ure. CLAUDETTE C O L B E R T J O S E F SCHILDKRAUT PRIDE VELIKA PREMIERA NAJVEČJEGA MONLTMENTALNEOA FILMA SEDANJOSTI KLEOPATRA Razkošje, sijaj ln razuzdanost Egipta proti osvajalskemu Rima! Najzanimivejša ljubavna povest! Viharno poglavje svetovne zgodovine! NAJVEČJA LJUBAVNA SENZACIJA VSEH ČASOV. Predstave danes ob 3., 5., 7.15 in 9.15 — Predprodaja vstopnic od 11—%13. Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Rezervirajte vstopnice!!! Rezerv irajte vstopnice!!! miiii.1 ni w moderna žarnica. Ker pa je ta enota zelo majhna, se uporablja v praksi enota, ki je enako vrednosti: dekalumen. Doslej je bila aa žarnicah navedena samo poraba učinka v wattih. To pa ni zadostovalo za presojanje kakovosti žarnice. Poleg porabe učinka je treba vedeti predvsem tudi svetlobno množino, ki jo žarnica oddaja, kajti kakovost žarnice je odvisna od ugodnega razmerja teh dveh faktorjev. Kdor kupuje žarnico, mora vedeti ne samo, kolik učinek porabi temveč tudi, koliko svetlobe oddaja za ta učinek. To je sedaj že v naprej na vpogled pri Tungsram D žarnicah z novim podatkom v mednarodnih dekalumenih in s podatkom v vit.tih žarnice, ki nimajo podatka v dc kalumenib. hočejo prikriti svojo majhno svetlobno množino in ni izključeno, da v razmerju s porabljenim nčinkom oddajo le polovično svetlobno množino. Najlepše darilo za Božič in Novo leto je umetniška slika naših priznanih umetnikov. Oglejte si veliko razstavo na MESTNEM TRGU 25, nasproti magistrata 11489 A. KOS ♦ Darujte Pcxtpornemu društvu slepih. Ljubljana, Pod Trančo 2-111. ♦ Tovarna Jos. Relch sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ Pozimi, ko Je hrana težka, pijte Radensko za čiščenje krvi. Da. osvežite kri, pijte nekaj dm zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. DANES CEL DAN ODPETE TRGOVINE Serija 30 smučarskih božičnih razglednic Fotoaparati že od Din 75.— dalje Vse fotopotrebščine dobite najceneje Foto Tourist Lojze Šmuc LJUBLJANA, Aleksandrova 8 10894 Iz Ljubljane ti— Poročila, o komemoračijah za pokojnim kraljem Aleksandrom. Predsedstvo mestnega poglavarstva zbira in urejuje poročila o komemoracijah za blagopokoj- nim viteškim kraljem Aleksandrom I. U edini tel jem. Poziva vse zamudnike, ki svojih poročil še niso predložili, kakor tudi one, ki tozadevne okrožnice pomotoma niso prejeli, da storijo to najkasneje do 31. t. m., ker se na pozneje vložena poročila ne bo moglo ozirati in ker bo ves zbrani material takoj po novem letu predložilo Odboru za žalne svečanosti za blagopokoj-nim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem v dravski banovini. u— Božičnlca v šentjakobskem okraju, šentjakobska okrajna organizacija JNS priredi danes ob 17. v salonu gostilne pri Lozarju, Rožna ulica 15, božičnico, na kateri bodo obdarovani siromašni otroci ln 6iroinašne družine iz področja šentjakobske okrajne organizacije. Gg. odborniki se vabijo, da prireditvi prisostvujejo. u— Božičnica v dvorskem okraju. Gospodarsko in izobraževalno društvo in obe krajevni organizaciji JNS v dvorskem okraju priredijo pod pokroviteljstvom gospoda predsednika mestne občine ljubljanske dr. Dinka Puca danes v nedeljo ob 17. v dvorani tehnične srednje šole božičnico, na kateri bodo obdarovane revne družine dvorskee-a okraja. Vsi člani navedenih organizacij se vabijo, da se prireditve udeleže. u— šentpe trska okrajna organizacija JNS je priredila v petek božičnico pri Zupančiču, na kateri je Iz sklada viteškega kralja Aleksandra i. obdarila 34 najrevnejših družin okraja. Predsednik g. Josip Turk je ob 19. ob navzočnosti dni- Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3 temperatura. 4 relativna vlaga ▼ odstotkih. 5. smer In brzina vetra, 6 oblačnost 0—10. 7 padavine v mm. 8 vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 22 decembra Ljubljana 7, 760.8, 5.4, 94, 0, 10, dež 8.3; Ljubljana 7. 761.0. 56, 91, SSW1, 10, —, —; Maribor 7, 760.9, 6.0. 90, Ni, 10, —, —; Zagreb 7, 759.2, 6.0, 80, E2, 10. —, —; Beoerad 7, 762.0, 1.0, 80, ESE3, 6, —, —; Sarajevo 7. 760.8. 3.0, 70, NW2. 10, —, —; Skoplje 7, 758.7, 5.0, 80. SE1. 6, —, —; Kumbor 7, 757.0, 12.0, 60, 0, 6, —, —; Split 7, 755-4, 9.0, 60. NE4, 2, dež 1.0: Rab 7. 758.3. 9.0, 30, N3, 7„ —, —; Rab 7, 758.3, 9.0, 30, N3. 7, —. —; Rogaška Slatina 7, —, 2 0, 93, NW1, 10, —, —. Temneratu-a: Ljubljana 6.1. 5.2.; Maribor 7.0, 5 0: Zagreb 8.0. 6.0; Beograd 5.0, 0.0; Saraievo 7 0. 3.0: Skoplie 11.0, 5.0; Kumbor —. 9 0: Split 130. 8.0; Rab 10.0, 8.0; Rosaška Slatina 60, 20 Vremensko stan le 22 t m.: Anticiklon s središčem nad Rusijo objema skoro vso Evropo razen fnžnozanndnpga dela. kjer je še vedno (rVnulro atanle Prehodna oblačnost ln mearleno vreme po vsej Evropi Deževfe v Francfll ln Ansrlijl — V Ju goslavin le bUo nMn^no ?n zmerno hladno vreme po vsej državi z deževiem v seve rozajin^nprn <*p!u V Podnnavju slaba ko-šava M'n'malnn temperatura v Kalinovi-kn —1. maksimalna v Mostarju 13 štvene uprave otvoril božičnico z lepim govorom. Zahvalil se je predsedniku mestnega poglavarstva g. dr. Dinku Pucu in vsem onim, ki eo navzlic težkim prilikam naklonili pomoč potrebnim. Po razdelitvi daril se je v imenu obdarovancev zahvalila ga Končanova društveni upravi, zlasti pa predsedniku g Turku za pozornost it. izdatno obdaritev. u— Mestna občina ljubljanska priredi božičnico za siromašno deco danes ob 15. v veliki dvorani hotela Uniona. Prireditev bo oddajal ljubljanski radio. u— Božičnica v Vod matu Krajevna organizacija JNS za Vodmat je priredila v petek 21 t m. pri Kamnarju na Zaloški cesti božičnico za svoje podpore potrebno članstvo in tudi za nekaj drugih revnih družin. Predsednik g. Adamič se je zahvalil vsem dobrim in plemenitim srcem, ki so pripomogli do tako izdatne obdaritve. Posebej se je še zahvalil mestni občini za podporo v gotovini, tvrdkam šarabon, Volk in Jelenič za živila in vsem drugim številnim darovalcem. Po nagovoru so prisotni odborniki pod sliko rajnkega viteškega kralja in poleg okrašenega božičnega drevesa razdelili pripravljena živila med povabljeno članstvo in deco. Bili so ganljivi prizori. Lepi večer bo ostal prisotnim v trajnem spominu u— Krajevna organizacija JNS za bežigrajski okraj in Gospodarsko in kulturno društvo za Bežigrad priredita v ponedeljek 24. t. m. ob pol 15. v sokolski telovadnici ob TjTŠevi cesti običajno božičnico, na kateri bodo obdarovani najsiromašnej-ši občani, člani obeh društev vljudno vabljeni. u— V kapeli slov. starokatoliške cerkve na Gosposvetski cesti št. 9 ne bo danes službe božje, ker bo ista v Celju v Narodnem domu ob 9. Na božični praznik pa bodo tri sv. maše ter se služba božja začne ob pol 9. Na praznik sv. Štefana pa je začetek službe božje ob 9- u— Ravnateljstvo šole Glasbene Matice obvešča gojence in njih starše, da se pri-čno božične počitnice 23. t. m. in trajajo do vključno 2. januarja, v četrtek 3. januarja bo reden pouk. Danes PAT In PATACHON kot MESEČNIKA Bombe smeha in grohota ZVOČNI REVO DVOR Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 eemsumm u— sočani! Umrl je naš član Andrej Hlede. Pogreb bo v nedeljo 23. t m. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu ob pol 14. Pozivamo članstvo, da se po možnosti udeleži pogreba. — Odbor. u— Lutkovno gledališče Sokola l. na Taboru priredi danes pravljično igro »Dolgi, široki, Bietrooki«, ki je mladini zelo ugajala. Kot predigro bo oder uprizoril »Božično slikanico«. Tudi 26. t. m. bo oder razveselil deco s šaljivo igro »Jurček išče stanovanje« in drugim. Po novem letu pa se bo igrala izvirna igra »Jurček gre na Triglav.« u— »Siroti Zorica in Marko« In »Pod božičnim drevesom«, dve ljubki mladinski igrici Milana Skrbinška uprizore prvič v šentjakobskem gledališču danes popoldne ob 16. Pri predstavi sodelujejo čiani odra in otroci. Režijo vodi ga. Metka Bučarjeva. Starši, privoščite svojim malčkom dve uri nedolžnega veselja. Na Štefanovo ob 16. se igra ponovi Drevi ob 20.15 pa ponove poslednjič v sezoni zabavno veseloigro »Hčerki njene ekscelence«, ki je dosegla pri vseh uprizoritvah lep uspeh in so bile vse predstave razprodane. Občinstvo naj kupi vstopnice že v predprodaji. u— Društvo »Tabor« bo priredilo božičnico drevi ob 8. v gostilni Mahnič (New York na Viču. u— šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7., obvešča svoje čitatelje, da do 1. marca 1925. posluje tudi ob nedeljah in praznikih od pol 10. do pol 12. dopoldne. Na božični dan knjižnica nI odprta. u— Ljubljana je porabila novembra nad 260.000 kg sadja. Po podatkih mestnega dohodarstvenega urada je bilo novembra uvoženo v Ljubljano 267.566 kg svežega domačega sadja, večji del jabolk Iz štajerske, od koder so jih sadjerejci in trgovci s sadjem vozili kar na tovornih avtomobilih na ljubljanski trg. Zato zaznamuje mitnica ob Tyrševi cesti pri artiljerijski vojašnici najvišji uvoz, namreč 60.589 kg. Na glavni kolodvor je bilo pripeljano 38.114 kg, na tovorni 39.888, po Poljanski cesti 21.226, po Dolenjski cesti 6997, po drugih cestah malenkostne množine. Limon, orehov in rožičev je bilo novembra uvoženo 23.212 kg, od tega tvorijo limone 60% uvoza. u— Najlepša in najprikladnejša božična darila ei lahko preskrbite po najugodnejših cenah v trgovini JULIO MEINL, uvoz l^ave — uvoz čaja, ustanovljeno 1862. Iz Slovenjgradca sg— Na povabilo šahovskega kluba v Slovenjgradcu je prvak Ljubljanskega šahovskega kluba g. Milan Langer odigral 18 t m simultanko v restavraciji v So-kolskem domu z 18 igralci Od vseh partij je dobil g Langer 16. dve pa je izgubil Ker je med tukajšnjimi šahisti nekaj prav dobrih igralcev, je g. Langerju čestitati na tako lepem uspehu. h Celja e— Božičnioa na okoliški deški narodni šoli je bila včeraj. K akciji za obdaritev otrok so prispevali drž. krajevna zaščita 2000 Din, celjska okoliška občina 1250 Din, tv A. \Yesten 10u0 Din, nabiralna akcija pa je dala 4596 Din, torej skupno SSiti Din Požrtvovalno so se izkazali celjski trgovci ;n peki Na šoli je bilo obda-rovanih 250 otrok, ki so dobili blago za perilo ter obleko in obutev. Vsem dobrotnikom iskrena hvala! e— Podmladek Rdečega križa na drž. realni gimnaziji je s pomočjo Podpornega društva obdaroval za božič v vsakem razredu po več učencev z obutvijo, obleko in perilom Med drugim je nabavil 20 parov novih čevljev K božičnici so prispevali tudi starši premožnejših dijakov. Vsem, ki so darovali denar, obleko ali perilo, se ravnateljstvo gimnazije v imenu obdaro-vanih učencev prav prisrčno zahvaljuje. e— Davčni odbor! posameznih občin oeliskesra sreza so končali svoje delo 13. t. m Davčni odbor za mesto Celje je zasedal od 14. do vštetega 20. t. m Zasedanje ie bilo velevažno že arlede na znatno povišanje davčne osnove za odmero pridobnine člani davčnesra odbora so storili svojo Danes otroška predstava _Z. K, D._ JANKO IN METKA otroška pravljica PARADA LUTK barvana šala LJUBIMKANJE V PARKU črtana šala Predstave ob 11. Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 ^SMmssmsBsmaam dolžnost, kolikor jim je bilo omogočeno do strogih davčnih navodilih. Posamezne ocene prioobninskih zavezancev so se skozi in skozi temeljito in z vso natančnostjo prerešetavale. če se bodo po ocenitvi dohodka posamezni davkoplačevalci čutili prizadete, imajo v 30 dnevnem roku od dne, ko prejmejo obvestilo odnosno plačilni nalog, pravico, da vložijo pritožbo aa davčno upravo proti previsoki oceni. e— Društvo Jugoslovenskih akademikov v Celju pripravlja za božične počitnice ciklus predavanj, ki bodo namenjena članom in celjski javnosti, ki se zanima za aktualne probleme. Društvu Je uspelo pridobiti za pet predavanj naslednje gg predavatelje: dr. Cvetka šribar ja, dr. Zgeča, dr. šijanca ln Svetka. e— Sokclska četa Trnovlje — Ljubečna se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so s prispevki v denarju ali blagu pomagali obdarovati revno deco na Miklavževo. e— Na Mariborski cesti se je zgrudil v petek ob 19.30 obnemogel zaradi želodčnega krča 52 letni delavec Ferdinand Uršič iz celjske okolice. Prepeljali so ga v bolnišnico. gamiiBirabreffiflBrMKH Danes E1ISA LANDI v filmu Rumena knjižica ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 3., 5., 7. in 9.15 uri zv. e— Vlom v ključavničarsko delavnico. V noči na petek je nekdo vlomil skozi okno v delavnico ključavničarskega mojstra g. škofleka na Mariborski cesti 15 v Gaberju in odnesel ključavničarskega orodja v vrednosti 7000 Din. Vlomilec je bil očividno strokovnjak in Je imel najbrž nomagače. e— Tatvina kolesa. V sredo okrog 20. je nekdo ukradel ge. Adeli Dečkovi iz veže njene vile »Livade« v Gaberju 1000 Din vredno, črno plesknno damsko kolo znamke »Stvria«, evid. št. 2—13.674—5. e— Nove srečke drž. razredne loterije so prispele in se dobijo v podružnici »Jutra« v Celju. f.— Kino Union. Danes ob lfi.15, 18.30 In 20.45, zvočni velefilm »Bela sestra« Ln dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Bratje smol V znamenju tega gesla, ki se nanaša na veliko idejo jugoslovenskega zbližanja, je bil v petek zvečer v lovski dvorani pn Orlu ustanovni občni zbor mariborske Jugoslovensko bolgarske lige. Na občni zbor so prišli številni prijatelji bolgarskega naroda, ki so dvorano čisto napolnili. Ustanovni občni zbor je otvoril v imenu pripravljalnega odbora dr. B. Verčon. V toplo zajeti besedi se ie spomnil blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra 1. Uedinitelja. ki je s svojo da-lekovidno zunanjepolitično linijo utrl pot bratskemu zbližanju. Nato ie dr. Verčon prisrčno pozdravil navzočne, imenoma min. n. r. dr Kukovca, podžupana R Go-louha in predsednika trg. gremija Ferda Pinterja. Po obrazložitvi liginih pravil 90 bile volitve in so bih izvoljeni: dr. V Ku-kovec predsednik Mestni župan dr. Li-pold. ravnateli B Pogačnik in gimnazijski ravnatelj M Mastnak, podpredsedniki Prof J Šedivv. prvi tajnik Fr Kramber-ger drugi tajnik prof dr Dolar, blagajnik Odborniki- podžupan R Golonh ve-letrgovec F Pinter. prof Bajuk. M Rozmanova, prof F. Baš, prof. L Kos, Marija Tičarjeva, Fr. GoleS. glavni urednik R. Re- har, dr. Leveč, dr. S Trdinova, dr. M. Šnu-derl, narodni poslanec dr. Pivko, urednik »Jutra« dr. Fr. Vatovec, prof. J. Richter. dr. V. Rapotec, inž. Muri in dr. Jan. Namestniki: prof. Leskošek, prof. Lapuh, J. Borštnerjeva, R. Hameršak, prof. Novak, Marija Severjeva, Pavla Fras, A. Semenič, L. Cingerli in akademik J. Dolar. Nadzorni odbor: ravnatelj Detela, prof. Antičeva, V. Skrbinšek, ravnatelj dr. Tominšck, L Kralj, A- Cernetičeva in A- Oset. Razsodišče: dr. Fornazarič, dr. Veble. dir. Rosi-na, prof. Šilih in M. Bračičeva. Po izvršenih volitvah so občni zbor pozdravili podžupan R. Golouh, F. Golež za Zvezo kulturnih društev veletrgovec Pinter za trgovce, ravnatelj Pogačnik za lovce in arhivski ravnatelj Fr. Baš za Zgodovinsko društvo. a— Maribor In Ljubljana. Včeraj se je mudil v Mariboru ljubljanski magistratni ravnatelj Jančigaj ter se sestal z zastopniki mariborskega niagistratnega uradni-štva v svrho razgovora o skupnih stanovskih, strokovnih in interesnih zadevah. a— Kako je z mestnimi davščinami. V poročilu o novem občinskem proračunu smo na kratko podali pregled davščin iz novega mestnega proračuna. Davščine ostanejo bistveno neizpremenjene, le za mestno uvoznino se predlaga predelana uredba z revidirano tarifo ki ima namen zaščititi lokalno, zlasti obrtno proizvodnjo pred konkurenco od zunaj. Ravnotako se predlaga nova uredba s pravilnikom, ki se nanaša na občinsko davščino na porast vrednosti pri prodaji nepremičnin, ki pa dosedanje davščine v bistvenem oziru ne izpreminja Slejkoprej ostanejo v veljavi sledeče daščinske določbe: na zemljarino, zgradarino. pridobnino, družbeni davek in rentnino 45 odst doklada. Pri sejmiščnini se plača: veliko govedo, konj po 5 Din, malo govedo po 2. svinja po 2 oziroma 4. Tehtarina: za vsakih 100 kg stehtanega blaga 0.30 Občinska trošarina na vino in vinski mošt: po 100 para na liter vinskega mošta in po 150 para na liter vina. V gostilniških obratih se priznava pri vinskem moštu 10 odst. odbitek in pri vinu 1.5 odst. odbitek kot kalo. Občinska trošarina na žgane alkoholne pijače, likerje, špirit, rum in konjak po 5 Din od hektoliterske stopnje alkohola. Občinska trošarina na pivo po 60 para od litra. Gostaščina 13 odst. od kosmatega najemninskega donosa. Kanalščina: 6 odst. od kosmatega najemninskega donosa oziroma najemninske vrednosti hiš. Vodarina: 4 odst. od kosmatega na-jemnnskega donosa. Pasji davek: za vsakega psa letno 150 Din. Opominarina in rubežen: za opomin 2 pari, za rubež 4 pare, opominjarina za tuje novce znaša štiri pare od vsakega dinarja. Znižano trošarino na špirit plačajo lekarne ter dro-gerije. a— 16.20 •/• oziroma 21.70 •/•. Celokupni osebni izdatki v novem mestnem proračunu za 1935-6 z aktivnimi prejemki, pokojninami, vdovninami, miloščinami in drugimi izdatki, ki se predvidevajo v službeni prag-matiki, tvorijo 16-20 °/o oziroma 21-70 */o celotnega proiačuna, ako se odbijejo anuitete mestnih podjetij. To je menda najmanjši Danes ANNT ONDRA kot VESELA NASLEDNICA Sodelujejo: Mathias VViemann, Peter Voss in Max GUlstroff ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 3., 5., 7.15 in 9.15 uri odstotek personalnih izdatkov, ki ee nanašajo na službene prejemke magistratnih nameščencev v večjih mestih naše države. a— Slovenska starokatoliška služba božja: Odslej bodo službe božje vse praznike in nedelje ob 9. v Narodnem domu, dokler se drugače ne objavi. O božiču bodo 2 tihi sv. maši ob 9. in nato peta sv. maša ob 10. uri. Danes bo služba božja v Celju v Narodnem domu. a— Elektrika... Sistematično napreduje elektrifikacija mariborske okolice. Včeraj se je izvršilo komisioniranje nove transformatorske postaje v Novi vasi ter v jugozahodnem delu Krčevine, ki doslei še ni bil elektrificiran. a— Podlegel je opeklinam včeraj zvečer v tukajšnji splošni bolnišnici Oton Krebs ki si jih je zadobil pri gašenju tlečega bombaža v Hutterjevi tvornici. a— Božične dobrote so bile v obilici razpoložene na včerajšnjem božičnem trgu. 55 vozov svinjine in slanine, 11 vozov krompirja in drugih deželnih pridelkov, 12 vozov sadja, okoli 3000 božičnih drevesc. Trg je bil tako založen, da so morali leseno in lončeno robo preložiti v Strossmajerje-vo ulico. Tudi perutnine je bilo veliko in so se prodajali piščančki po 14 do 16, kokoške 20 do 35, gosi m purani 30 do 65. domači zajčki 5 do 30, divji zajci in fazani 18 do 24. a— Pitani petelini so pred prazniki aktualni, zlasti za tiste, ki stikajo po tujih kurnikih. Sedaj pred prazniki izginjajo takšne dobrote. Na policiji Imajo več prijav glede skrivnostnega izginotja pita-n*h petelinov in postavnih kur. a— Nevarni ljudje so se pojavili zadnje dni v Mariboru pred prazniki. Policija je izvršila temeljito racijo na roj potepuhov in jih precej polovila. Med polovljenimi je menda nekaj »težkih rib«. a— V cerkve vlamljajo. V podružnično cerkev pri Devici Mariji v Brezju so včeraj ponoči neznani rokovnjači vlomili. Cerkvena vrata so bila znotraj z močnim zapahom zavarovana. Navzlic temu se je drznim vlomilcem posrečilo izvršiti vlom Zvrtali so v primerni višini vTat široko luknjo. tako da je bilo z roko mogoče odpah-niti zapah in si s pomočjo vetriha priboriti vstop v cerkev. V zakristiji so vlomilci izpraznili nabiralnik, v katerem je bilo okoli 200 dinarjev. V tabernakelj niso udrli in ro tudi vse drugo pustili na miru. Vlomilcem, ki so bili očividno dobro poučeni glede vseh podrobnosti ni šlo menda za drugo kakor za denar. Sledovi vodijo v pravo smer. Ii Kranja r— Kino Narodni dom predvaja danes zadnjikrat veselo nemško dunajsko komedijo »Operna redu ta« v glavni vlogi Sv. Petrovič. Liane Haid. Otto Wallburg, za božič pa velefilm »Kleopatra«. fflleinC-čai nepeMedni uvo% Iz Kamnika ka— Božičnica t>ir unialvom. Kamniško gasilno društvo je tudi za letošnji božič zbralo pri svojih članih in prijateljih lepa darila, ki jih bo razdelilo med siromake na božičnici, ki bo v ponedeljek popoldne v dvorani gasilnega doma. Obdarovanih bo 100 siromakov z živili in raznimi potrebščinami. Gasilno društvo je prejelo tudi en vagon premoga, ki ga bo razdelilo med najpotrebnejše. ka— Gasilska knjižnica. Ker se je pričela širiti vest, da namerava gasilno društvo ustanoviti knjižnico in s tem konkurirati s čitalnico in Delavsko knjižnico, moramo resnica na ljubo ugotoviti, da za take govorice ni nobene podlage. Res pa je, da je bil na nedavni seji gasilskega društva sprožen predlog, da se ustanovi strokovna gasilska knjižnica za vso kamniško gasilsko župo. Ta knjižnica bi torej obsegala samo gasilske strokovne knjige in časopise. ka— Kino Kamnik predvaja krasno filmsko delo »Pesem nad pesmijo«, predigra zvočni tednik. Iz Zagorja z— Razstava slik v Sokolskem dama Mladi talentirani slikar, sin rudarja, Vinko Pod jed, bo od ?3. do 30. L m. razstavil svoje slike iz zagorske okolice. Razstavljenih bo nad 40 slik z lepimi motivi Zasavja Umetnik je na seznamu svoja deda označil z naslednjimi besedami: Obsenče-na z žalostjo plaka naša dolina. Trpljenje in bolest jo objemata. Le v srečnih trenutkih, ko zašije zlato solnce, se iz bolesti prebude naše duše in zahrepene po neizmernih lepotah naših pokrajin. — Obisk razstave v Sokolskem domu je brez vstopnine, razstavljene slike pa so naprodaj. z— Po zagorski občini se klati že več let neki slaboumnež, ki stalno nadleguje ljudi po cestah in stanovanjih z beračenjem. Dobro bi bilo, da bi se za njega pobrigala domovinska občina, baje Litija. Možak je popolnoma sestradan, zanemarjen, poln mrčesa in vsega pomilovanja vreden. Delal je veliko let kot rudar v Nemčiji, a slaboumnost je menda posledica svetovne vojne. Oddaja v kak zavod bi bila zanj rešitev gotovega pogina zaradi zanemarjenosti. Iz Trbovelj t— Prošnja javnosti. Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Trbovljah je razposlal pred dnevi na razne ustanove, podjetja in zasebnike svoje pismene prošnje za prostovoljne prispevke v gotovini ali v blagu, ker namerava tudi letos, kakor vsa druga leta doslej, obdarovati za božič ali pa za novo leto svoje najrevnejše člane in članice. Prosimo tudi vse druge, ki morebiti ne bodo prejeli naših prošenj, da se vsaj z malim darilom spomnijo nujno potrebnih vojnih žrtev ter pošljejo svoje darove na naš naslov. Imena darovalcev in zahvalo bomo objavili v glasilu »Vojni invalid« in po možnosti v drugih listih. t— Kolo jugoslovenskih sester v Trbovljah je počastilo rojstni dan blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L s tem, da je pripravilo obdaritev za siromašne in pomoči potrebna. Prireditev je bila v nedeljo popoldne v šoli. Odbornica ga. Grilčeva je v nagovoru podala nekaj sličic iz življenja velikega pokojnika, hčerke članic pa so deklamirale. Z živežem je bilo obdarovanih 46 družin, z najpotrebnejšo obleko za otroke pa 64 mater. Sredstva za obdaritev je zbralo društvo med domačim prebivalstvom, pa tudi nekatere tvornice in tvrdke v naši banovini so ae odzvale klicu na pomoč. Bog plačaj! t— Sodnijski uradni dnevi za občino Trbovlje bodo 12 in 26. januarja v pisarni za uradno poslovanje v Parašuhovi hišL Iz Hrastnika h— Obdaritev revnih otrok. V spomin na blagopokojnega kralja bo podružnica Narodne strokovne zveze danes ob 15. v Roševi gostilni obdarovala revne otroke svojih članov z obleko, obutvijo ln drugimi primernimi darovi. Vabljeni so tudi darovalci. h— Sadjarska In vrtnarska podružnica svoj letni občni zbor danes ob 15. t deški narodni šoli. h— Kino Sokol predvaja danes veslefOm »Tunel in tednik«, za božič in Štefanovo pa ob 15.15 in 20.15 opereto »Velika kne-ginja Aleksandra«. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 15., 18. In 20.15 zvočni film »Tebi — na ljubo!« _ Predigra: Foxov zvočni tednik. Iz Krškega kr— Dobrodelna akcija KJS. Tudi leto« so marljive Kolašice iz Krškega in Vidma obdarovale na božičnici najsiromašnejšo mladino obeh občin. Ljubka je bila prireditev, ki se je vršila v nedeljo v šolski telovadnici v Krškem. Deklamacije. pevske točke in lep prizorček le podala mladina prav lepo. Lepa hvala Kolašicam ki so zbrale toliko, da eo mogle obdarovati 77 revnih otrok. Prav tako hvala darovalcem! kr— Gradnja nove noti. V zadniem času se fe začela graditi občinska cesta k občinski pešpoti za Savo proti bolnišnici in bolniškemu pokopališču S tem se bc v ravni črti zvezalo Krško n pokopališčem. Ljudstvo bo za to pridobitev hvaležno. Socialne naloge Maribora Naraščanje stiske In naraščanje pomoči — Maribor skrbi tudi za tuje občane — Novi Mladinski dom Maribor, 21. decembra. Obdravski prestolnici dajejo številna industrijska podjetja, delavnice državnih železnic in druge ustanove z velikim številom delavstva pečat delavskega mesta. Ta značaj Maribora se bo v nadaljnjem razvoju še bolj oblikoval. Naravno je, da tečejo sporedno s tem tudi važna in težka vprašanja pri reševanju socialnih nalog, ki so v povojnih letih do današnjega dne vse bolj naraščala. Velike potrebe — veliko pomoči Verno zrcalo teh socialnih potreb in nalog so socialne postavke v občinskih proračunih. Neverjeten razmah očitujejo te številke. Leta 1920 je bilo določenih za so-cialno-skrbstvene zadeve 233.235 Din. V naslednjem letu je poskočilo to število na 366340 Din. Le v letu 1922 imamo majhen padec s 309.684 Din, potem pa gredo številke sunkoma navzgor. Leta 1923 s 525.172 dinarjev, 1924 s 766.058, 1925 z 1.066.012, L 1926 z 1,160.617, 1927 z 1,402.270, 1928 z 1,521.021, 1929 z 2,031398, 1930 pa se je socialni proračun približal desetkratnemu iznosu napram letu 1920 in dosegel 2,242.138 dinarjev. Številke naraščajo še naprej. Leta 1931 imamo 2,332.985, 1932 naraste to število na 2,359358, v naslednjem letu na 2,510.015, leta 1934 na 2353.642, dokler ni z letošnjim proračunskim osnutkom za 1935/36 dosegla socialno-skrbstvena postavka skoro 11 kratnega iznosa napram letu 1920 z zneskom 2,712.867 Din. Ce so socialno-skrb-stveni izdatki rastli iz leta v leto v tako naglih skokih, medtem ko so se na drugih področjih komunalne politike morale postavke zniževati iz razlogov nujne šted-nje, je sila razmer na socialnem področju bila močnejša nego vsi pozivi k štednji in varčevanju. Tukaj ni moglo biti govora o štednji. Toda te številke še ne razodevajo vsega položaja. Številke so prav za prav še večje. Saj se iz socialnih postavk mestnega proračuna podpirajo izključno Mariborčani po rodu. V Mariboru pa imamo množice ljudi, ki so pomoči in podpore potrebni. In za te je bilo treba misliti. Tukaj tičijo korenine tako zvane Pomožne akcije. Maribor je bil prvo mesto v Jugoslaviji, ki je pričel z organizacijo Pomožne akcije. Akcija se je posrečila. Leta 1931 se je nabralo v gotovini 355.708 Din, v blagu za 100.000 dinarjev, skupno torej 455./08 Din. V naslednjem letu je uspeh bil še lepši. Dosegla se je v gotovini in blagu vsota 749/370 dinarjev. V zimski dobi 1933/34 pa je šla vsota nabranih prispevkov v gotovini in blagu preko milijon, — točno 1,084.455.71 dinarjev. S tako lepimi uspehi v izvrševanju sodobnih socialnih nalog in obveznosti se ne more zlepa ponašati kakšno drugo mesto v naši državi. Zasluga za to gre da-lekovidnosti vodstva mestne občine, pa tudi organom mestnega socialno-političnega urada z načelnikom in vnetim organizatorjem socialnih akcij načelnikom Brandner-jem na čelu. Ako priključimo te zneske rednim proračunskim izdatkom, potem se primika efekt sedemnajstkratnemu napram letu 1920. Kje so viri in razlogi rastočih potreb? Zanimivo bi bilo vprašanje, kako je mogoče, da so potrebe tolike. In še vedno rastejo. Odgovor tiči v zanimivem pojavu, ki ga srečavamo v današnjem času in ki ga komunalni socialni politiki označujejo kot bistvenega pomena. Vse bolj se namreč raztezajo krogi, kjer sinovi ne morejo več vzdrževati staršev ali jim vsaj pomagati. Na drugi strani narašča število staršev, ki ne morejo več vzdrževati svojih otrok, ker so njihovi dohodki zdrknili pod eksistenčni minimum. Vse polno očetov je, ki imajo po šest do osem otrok, pa prejemajo mesečno po 400 do 500 Din. Potem je vse polno družinskih očetov, katerih prejemki bi še bili sprejemljivi, ako bi ne bil njihov zaslužek prizadet in okrnjen zaradi omejitve delovnega časa na tri do štiri dni tedensko. V načelu socialno skrbstvo ne posreduje v takšnih slučajih. Toda sila je tolika in poedini slučaji tako pretresljivi, da jim pomoči ni mogoče odreči. S tem v zvezi je tudi naraščajoče število mladine, za katero se je treba zavzeti. Te posle vrši mladinska socialna politika, ki beleži v Mariboru prav lepe uspehe. Uresničeni cilji Po posameznih mestnih okrajih imamo v Mariboru poleg »ubožnih očetov« tudi posebne mladinske predstojnike, ki jim je izročena skrb za revne ter pomoči in izvenšol-ske vzgoje potrebne mladine. Tudi se Maribor lahko ponaša s sodobnim zavodom. ki daje najlepše priznanje sodobnim stremljenjem v izvajanju mladinske socialno-skrbstvene politike. To je naš Mladinski dom z dvema oddelkoma. V Mladinskem domu je najpreje internat, nekako siro-tišče, kjer ima 32 otrok, ki nimajo staršev ali ki so polusirote, popolno skrbo v zavodu. Poleg tega je v Mladinskem domu, lični stavbi v Koroščevi ulici, dnevno zavetišče, ki prihaja v poštev samo za šolsko deco. Približno 105 otrok iz mesta dobiva tukaj obed in popoldanski prigrizek, po peti uri pa gredo domov k staršem. Ta ustanova je namenjena otrokom, katerih starši so preko dneva zaposleni in se ne morejo zaradi tega posvečati vzgoji svojih otrok. Saj imajo otroci tukaj tudi učno pri-pomoč v predmetih, v katerih zaostajajo. V zadnjih letih pa se je čutilo, da postajajo prostori Mladinskega doma pretesni, zlasti, v kolikor se tičejo dnevnega zavetišča. Saj je moral letos kuratorij odkloniti najmanj 150 prošenj za sprejem v dnevno zavetišče. V banovinski dečji dom pa se sprejemajo samo sirote in polusirote s podeželja. Zato se je že pred tremi leti sprožila misel, da bi se v naši prostrani delavski četrti, to je v magdalenskem predmestju zgradilo posebno zavetišče za otroke delavskih slojev, ki tukaj stanujejo. Danes je tudi ta cilj dosežen. Velika delavska četrt bo dobila svoj Mladinski dom. Zunaj ▼ magdalenskem predmestju so velike stiske in potrebe. Delavski Maribor. Delavska kolonija je tam zunaj, železničarska kolonija. Zasilna stanovanja v Jadranski in Metelkovi ulici. Bivša dragonska vojašnica s hlevi in barakarji po barakah in železniških vagonih. Starši morajo na delo, otroci so te *fa» diNMk določeni parceli aa voglu Magdalenake in Franko-panake ulice zgradi Mladinski dom % deč-jim zavetiščem. Deci revnih delavskih staršev bo namenjen. Ko je naš Viteški kralj Aleksander L Uedinitelj umrl moče-niške smrti, je mariborski mestni svet sklenil, da zgradi v počastitev njegovega spomina v magdalenskem predmestja poleg velikega šolskega poslopja tudi Mladinski dom. Na zadnji seji mestnega odbora se je v ta namen — in za zgradbo nove šole sklenilo najetje posojila v iznosu 7,000.000 dinarjev. Upati je, da bo še v teku prihodnjega poletja stala onstran Drave nova stavba, ki bo v čast in ponos vzvišenim so-cialnoskrbstvenim težnjam mariborske občine. Se en cilj: velika oskrbnišnica 2e tri, štiri leta sem se je vnašal v izredni mestni proračun primeren znesek za zgradnjo velike mestne oskrbnišnice, v kateri bi bilo prostora za vse mestne ubožce, za katere ima skrbeti mariborska mestna občina. Zal pa se zaradi težkih gospodarskih prilik načrt še ni mogel uresničiti. V mestni oskrbnišnici je imelo do lanskega leta prostora 90 oskrbovancev. Ko se je banovinski dečji dom preselil v svoje nove prostore v banovinskih stanovanjskih hišah v Strossmajerjevi ulici, se je mestna oskrbnišnica razširila s priključitvijo dose danjih prostorov banovinskega dečjega doma, tako da je v mestni oskrbnišnici danes 150 oskrbovancev Toda novi prosilci in oskrbe potrebni se oglašajo, v hiralnicah, v Ptuju. Muretincih in Vojniku je še 25 oskrbovancev, za katere ima plačevati mariborska mestna občina. Tako je še vedno pereč še en bližnji cilj mariborske socialne politike: zgradba nove velike oskrbnišnice na desnem dravskem bregu, ki naj bi ustrezala za dolgo dobo bodočim oskrbovalnim potrebam in zahtevam. Ko bo še ta zadnji bližnji cilj dosežen, potem bo slovenski in juslovenski Maribor lahko z zadoščenjem sami doma in se podijo po cestah. Mladini , kazal na komunalno socialnopolitično bilan-je potrebno zavetišče. Iz te potrebe je do- co v povojni dobi. Nenavaden samomor v šiški Ljubljana, 22. decembra Še preden se je v šiški poleglo vznemirjenje zavoljo senzacionalnega odkritja mlade prevejane kolesarske trojice, se je davi daleč na okrog raznesla nova, še mnogo bolj žalostna vest. V skromni, a prijazni hišici v Drenikovi ulici 8 so zjutraj našli mrtvega 501etnega sejmarja Andreja Hledeta, ki je prav nenadno in na čuden nači nizvršil samomor. Snoči se je Andrej Hlede z dvema prijateljema, z nekim železničarjem in ključavničarjem iz Šiške zasedel v znani gostilni na Kavškovi cesti. Bil je miren in preudaren kakor zmerom, še celo prav dobre volje je bil in lepo kramljal pri kozarcu vina. V gostilni so ostali do policijske ure. nato pa so se skupaj odpravili proti domu. Eden izmed sopivcev ga je spremil še prav do vežnih vrat njegove hiše. Ko pa je davi okrog 7. ure Andrejev brat, ki služi pri železnici in stanuje pri njem, opazil, da Andreja dolgo ni na iz-prcgled, je pogledal po prostorih skromne hišice za njim. Ko je odprl vrata v shrambo, je ostrmel nad čudnim, groznim prizorom. Iz tesnega prostora mu je najprej bu-šil v obraz oster vonj po strupenem plinu iz žganega oglja. Ob stelaži kraj zidu je bila prislonjena lestva, na katere predzadnjem klinu je mrtev sedel Andrej Hlede, glava pa mu je podprta z rokami ležala na najvišji polici. Tako ga je našla tudi njegova žena, ki se je prav včeraj mudila na sejmu v Karlovcu in se je davi pripeljala domov. Andrej Hlede je ponoči z ogljem zakuril v majhni pečici, da se usmrti Ker se plin zgosti v višjih plasteh prostora, je Hlede zlezel pod strop, da mu ne bi bilo treba predolgo čakati poslednjega sna Tako ga je našla tudi policijska komisija z dežurnim uradnikom g. Gre-goričem in zdravstvenim inšpektorjem dr. Avramovičem, ld je odredil prevoz trupla v mrtvašnico. Vzrok, da je Andrej Hlede tako mirno ln premišljeno šel v smrt, je bilo po vsej priliki nesoglasje v hiši. Že kakšna tri leta sem ni minila zima, ne da bi se pošteno in vzdržema pričkala z ženo. Poleti je bilo precej opravka, hodila sta po sejmih vsak na drugo stran in sta na ta način že še nekako izhajala drug z drugim. Pozimi sta se oba dva delj čas« držala doma ln takrat je beseda zmerom dala besedo. Se preden je letos padel sneg, se je Andrej Hlede pred temi sitnimi prepiri rajši umaknil v večni mir. Nove aretacije, nova preiskava Ljubljana, 22. decembra Preiskavo o nemoralni aferi, katere po-zorišče je bil zobotehniška atelje Jožka Bevca na Gosposvetski cesti, policija z vso vnemo in skrbnostjo nadaljuje. Ko smo zadnjič prinesli daljši članek o izsledkih, ki jih je že zbrala o tem Škandalu, je bila preiskava zaključena šele v svoji prvi fazi. Po zaplenjenem gradivu in po izpovedih številnih prič pa je policija sklepala, da je moral glavni osumljenec, ki si je ustvaril polagoma kar nekakšen muzej perverzne erotomanije, mnogo kompromi-tirajočega gradiva o pravem času skriti pri nekih dobrih prijateljih. Pred par dnevi so policijski organi izmenada obiskali stanova nja nekaterih Bevčevih znancev in napravili hišne preiskave. Uspeh je bil presenetljiv. Material, ki ga je policija našla, tako po količini, kakor tudi po svoji kriminalni pomembnosti presega corpora delicti. ki so ji že doslej prišla v roke. Pri nekem šoferju, ki sicer m mogel biti v nobeni neposredni zvezi z vso afero, so zaplenili velik plombiran kovčeg, ki ga je bil Bevc pred aretacijo shranil pri njem, poln samih pornografskih fotografskih plošč. Policija je aretirala še nadaljnjih pet oseb. ia zgodba o hlapen in tatu Ljubljana, 22. decembra Čeprav se tudi na deželi predpisi o bivanju in gibanju ljudi zelo strogo izvajajo, je po bolj oddaljenih krajih, pa tudi še celo v okolici Ljubljane še zmerom v veljavi dobra stara navada, da kmečki gospodarji pogostokrat sprejemajo na delo in jelo ljudi, o katerih ne vedo, ne od kod prihajajo, ne kam gredo. Pripeti se. da gospodar kar za delj časa najame delavce, ne da bi ga prej povprašal za ime in per-sonalije. kaj pa šele, da bi ga tudi prijavil občinskemu uradu, kakor zahteva predpis. Ni čuda, če so ljudje pri takšnem ravnanju na koncu pogostokrat iznenadeni. Tako se je pred časom vdinjal pri nekem trgovcu v Kozarjah mlad hlapec, o katerem si je gospodar utegnil samo toliko zapomniti, da je iz Cerknice pri Logatcu doma in da je okrog 18 let star. Te dni je fant na tihem zapustil hišo, z njim pa sita izginili tudi dve modri obleki, ena nova, druga skoraj nova, in še več drugih kosov obleke in perila, dva para čevljev in še denarnica z nekai drobiža povrhu. Oškodovana sta dva Mapca. ki služita pri isti hiši. Kakor sumijo domači, je tatvino izvršil nezvesti hlapec v družbi z nekim malo starejšim, a neznanim tovarišem. Pa še enkrat »Knjiga o športu" Na mojo kritiko Uiagove »Knjige o športu «v »Jutru« z dne 18. nov odgovarja v »Jutru« z dne 30. nov. g. Ulaga, v »Slovencu« z dne 28. nov. pa g. Kermavner. Način odgovora me sili da nanju ne molčim. ker ne bi hotel, da bi me tisti, ki so dobre volje, napačno razumeli. Mislim si, vsaj najboljšo voljo sem imel, da sem kritiziral Ulagovo delo dostojno in stvarno in da se nisem v ničemer dotaknil njegovo osebe. Najmanj sem pa dvomil o njegovi usposobljenosti. V dokaz, da je bila moja kritika taka. za kakršno bi jo radi po sili naredili naj navedem, da sem šest poglavij pohvalil in samo dveh ne. Mislim, da razsoden človek ne bo mogel trditi, da je taka kritika zlobna ali tenden-ciozna ali celo. da sem hotel ubiti dve muhi na en mah: Ulago in »šport«. V duhu kritike je tudi končna ocena, ki ni hlinje-na, kakor domneva g. Ulaga. Oceno sem pisal za časnik, zato sem se moral izražati zgoščeno in zato sem ocenil poglavja, ki so mi bila všeč samo z besedico »izvrstno« ali »dobro«. Da način moje kritike ni nenavaden, se lahko prepričamo z leposlovnimi kritikami v naših leposlovnih časopisih. Gg. nasprotnika mi očitata, da nič ne znam da nimam s športom nobene skušnje in da nisem študiran skratka človek ki bi ne smel govoriti o teh rečeh V obrambo svoie osebe ugotavljam zgolj, da praktici-ciram že neprestano 14 let v teoriji in Draksi v vseh panogah telovadbe, zelo mnogo tudi v tistih, ki jih imenujeta gospoda »športne«, za svojo osebo pa ljubim vprav »športne« panoge telovadbe. Poudarjam, da nisem v ničemer kritiziral telovadno tehničnih izvajanj g. U., kakor bi se zdelo iz pisanja gg. nasprotnikov, ker so v knjigi le reči, ki so danes v telovadnem svetu obče veljavne. Prepričan sem, da g. U. nima prav, ko trdi, da je problem športa kot činitelja za vzgojo mladine in ljudstva že rešen (tako ga vsaj razumem). V tisti čas, ko se bo bil boj med športnim načinom telovadbe in med »vzgojno telovadbo«, po mojem šele prihajamo. Toda tu ni prostor za taka razglabljanja. Da me ne bodo zopet krivo razumeli, povem, da ne mislim tu na nobeno določeno organizacijo. temveč zgolj na način, kako se porablja telovadba. Gosp. U. je uganil, da se strinjam v bistvu z nazori Eberovimi (ki ni proti športu, marveč je za prav uporabljeni šport!), ki so jim po bistvu ob strani tudi nazori mnogih nemških in drugih strokovnjakov. Kaj razume g. U. pod športom in kaj pod telovadbo, sem videl iz knjige in sem tako razglabljanje pobijal kot nerabno, nisem pa vedel tega že od lanske diskusije, ker mi je šele sedaj g. K. razodel, da je bil pisec tistih člankov v »Športnem listu« g. U. Jaz se tedaj nisem prekljal za zmago, kakor domneva g K., ker v takih sporih zmage ni, temveč mi je šlo le za čisto »ločitev duhov« in mi je vseeno, če sodi, da je g. U. »docela zmagal«. Po mojem so bila njegova takratna izvajanja zelo šibka. V razlagi besed: šport, telovadba, telesna vzgoja, telesna kultura, se ravnam po razlagi Francoza Ebera, ki je po mojem občutku za današnje razmere točna in ki zadovoljuje. Z njim se tudi popolnoma strinja naša najvišja »športna« oblast »Sa-vez sportskih saveza«, ki je na zboru 1. 1930. označil svoje delo med drugim tudi s tem-le stavkom: Karakteristika sportske telovežbe (telovadbe!) je borba, utakmica i želja postignuti neki najbolji rezultat«. »Telovadba« torej tudi zanjo niso le »proste in redovne vaje, orodne vaje in skupine«. Če bi bili med nami ti pojmi določeni, se bi ognili marsikakemu prepiru, ker ne bi mešali športa s »športnimi« društvi, telovadbe pa ne s sokolskimi društvi ali s telovadbo na orodju. »Športa« (združbe) nič ne sovražim, res pa je, da smatram v obče današnji način sportovanja (kot načina telovadbe) za daleč pretiran in zato vzgoji škodljiv. Ne toliko neposredno kolikor posredno, ker razširja med ljudstvom napačno mnenje o vzgoji telesa in le-tej otežuje bodočnost. S tem nisem trdil, da je naše delo brez podobnih napak. G. U. nisem svaril pred športnimi iz-rodki — saj sam svari pred njimi — in ne mu očital zavijanja, ker tega v knjigi ni. Tista dva stavka sta splošna pripomba, ki se nanašata na prakso, vdomačeno med društvi, da zvračajo krivdo na ljudi, ne pa na način svojega dela. G. K. mi še pove, da sem se postavil na »vzvišeno stališče« in da delim Ulagi očetovske nauke, pa tudi, da se štulim med 80 let gasilskega veterana Ivana Permeta Po vsej Sloveni ji znani in zaslužni gasilski veteran, načelnik g. L Perme praznuje danes čil 801etni-co rojstva. Z Velikega Ločnikapod Turjakom doma, se je v mladih letih izučil krojaške obrti, ki jo je potem 50 let izvrševal v Ljubljani, a že od mladih nog se je obenem udejstvoval v našem gasilstvu. Kot vnet član Prostovoljnega ljubljanskega gasilskega društva, ki mu pripada od 1880., je pomagal gasiti, ko je gorelo nekdanje deželno stanovsko gledališče. Pred 25 leti je za zvesto gasilsko službo, ki je je imel tedaj že 30 let za seboj, prejel zlato uro v dar Med svetovno vojno je sodeloval pri samarijanih. a ko je 1920 gasil pri katastrofalnem požaru na glavnem kolodvoru je bil pri težkem, nevarnem delu tudi sam poškodovan. Za 401etnico ie bil v znak priznanja imenovan za društvenega Častnega člana in za ljubljanskega meščana. Za svoje požrtvovalno delo je bil gospod Perme večkrat odlikovan, tako tudi z zlato svetinjo za meščanske zasluge. Vrlemu jubilantu, ki obhaja svoj praznik življenja v krogu sina. hčerke in vnukov, tudi naše iskrene čestitke in želje, da bi mu bog naklonil še mnogo vedrih, zdravih let! Cigarete brez nikotina Ljubljana, 22. decembra Pred tedni je monopolska uprava, kakor že znano, razveselila kadilce z novimi cigaretami »Morava« in »Neretva«, ki so se zboljšale, po obliki pa prilagodile dražjim vrstam Te cigarete so prišle v promet po 20 kosov v lepih ovojčkih iz kartona. Zadnja novost monopolske uprave pa so raz-nikotinjene cigarete »Vardar«. Vsebina nikotina v novih vardarkah je zmanjšana toliko, da se more raznikotinjenje smatrati skoraj za popolno. Vzlic temu pa ima tobak svoj neizpremenjeni vonj in okus. Za tiste, ki jim zdravniki odsvetujejo navadne cigarete, bo torej raznikotinjena vardarka kar najporabnejša. Raznikotinje-ne vardarke se prodajajo v oranžnobarv-nih škatlicah po 20 kosov Za 2 Din so dražje od navadnih »Vardar«, kar se je pač moralo storiti, ker je raznikotinjeva-nje tobaka precej zamudno in drago. Te vrste cigaret se izdelujejo v naši največji tobačni tovarni v Nišu. Na škatlicah in tudi na samih cigaretah je napis: deniko-tizirano. Slovenska fotografija v posebnem zborniku Po veliki mednarodni razstavi fotografske umetnosti v letošnjem maju, pripravljajo organizirani slovenski amaterji za prihodnje leto novo dejanje, ki bo. vsaj za zgodovino in sloves slovenske fotografije nemara še večjega, epohalnega pomena. Na pobudo mnogih članov ljubljanskega Foto-kluba se je osnoval odbor iz priznanih fotografskih umetnikov, ki izda spomladi prvi, reprezentativna zbornik del najboljših sodobnih slovenskih amaterjev in poklicnih fotografov v najskrbnejših, velikih reprodukcijah in s članki v štirih ali petih jezikih, ker je namen izdajateljev, da predstavijo našo fotografijo tudi internacionalni javnosti, med katero vlada za naše delovanje v tem področju veliko zanimanje, kakor dokazujejo številni dopisi, ki jih je prejel Fotoklub pred ljubljansko mednarodno razstavo in po njej. Zadnjs dni je odbor razposlal na prominentne fotografske tvorce po naših krajih vabila k sodelovanju in najboljši dokaz za navdušenje, s katerim je bila sprejeta ta akcija, je to, da so dospele po treh dneh prijave za več nego 30 del, a zbornik jih bo obsegal okrog 60. Pri tem je omeniti, da nosi po prijavnih pogojih začasno vsak avtor stroške za svoje objavljene klišeje sam. Sredi januarja se zaključi zbiranje slik, na kar bo posebna žirija izbrala tiste, ki so primerne za objavo v takšnem delu. Ker je mogoče, da ta ali oni aktivni ljubitelj fotografije zaradi pomanjkljivega adresnega materiala m preiel vabila, je priporočati, da se oglasijo kompetenti za prijavnice in pogoje tudi sami in sicer na naslov: Odbor za izdajo zbornika »Slovenska fotografija«, Ljubljana, Poljanski nasip 16, vrata št 1. Ker izide v zborniku obenem kolikor mogoče popoln seznam aktivnih slovenskih umetniških fotografov in forografskh organizacij slovenske kulturne delavce. Pametnemu človeku menda ni treba dokazovati, da kritiziranje nekega dela še ne pomeni postavljanje svoje osebe na vzvišeno stališče, pa tudi izgovoriti besedico »kultura« še ne pomeni štuliti se med kulturne delavce. V mojem stavku: »V miselno plat športa in v njegov pomen v današnji kulturi se pisec ne poglablja, prav to pa bi bilo naj-mikavnejše« ni niti sence očitka Ulagi, da tega ni storil. Zgolj ugotovil sem in obžaloval, da tega ni storil, ker bi bilo vsekakor mikavno zvedeti za njegove globje nazore o športu. Se glede jezika. Ni bilo »iskanje napak za vsako ceno«, da sem omenil tudi jezik. Danes povem, česar prvič nisem hotel, ker se mi ni zdelo pomembno: Knjigi se pozna, da jo je popravljalo bržkone več oseb; med dobrimi deli so cele strani, ki očitno niso popravljene in na teh sem nabral največ svojih primerov. V ostalem pa mora ustvarjati strokovne izraze v prvi vrsti strokovnjak. S slovenskimi besedami v oklepajih seve nisem hotel vsiljevati novih nazivov, temveč z neobveznimi primeri pokazati, da se dajo ponašiti tudi besede, za katere trdimo, da jih ne moremo pogrešati. Na morebitne odgovore v časnikih 9e ne bom več odzival, ne bom se pa branil stvarnega razgovora v strokovnih listih Gg. nasprotnikoma se zahvaljujem za vse ostale ljubeznivosti, na katere ni vredno odgovarjati Prosim ju. nai še enkrat pre bereta mojo kritiko bržkone bosta spoznala da sta videla prazne strahove. Pri svoji kritiki pa vztrajam od prve do zadnje besede. TrSek Stanko. (}dtfbov, odsekov itxL\ aaj javijo ktotja »vojc naslove tudi fotografi (poklicni in amaterji) ter organizacije, ki hočejo biti objavljene v tem seznamu. S sodelovanjem vseh, ki fotografsko umetnost gojijo in ljubijo, mora postati prvi naš fotografski zbornik nekaj, kar nam bo samo v čast. Meškova proslava na radovljiškem sokolskem odru Letošnjo sezono je otvoril dramatski odsek Sokola v Radovljici z Meškovo dramo »Mati«, ki je z delom počastil njegovo 60-letnico, posrečena je bila izbira igre za to proslavo, kajti izmed njegovih oramatskih del je baš ta drama najbolj globoka, najbolj njegova. Ugodno je vplivala pa še zato, ker je čas, v katerem je bila podana, kaj primeren zanjo. Njegova združena lju-»ezen do domovine in do rodne matere je tako globoko podana v njej, da težko najh demo podobno delo v slovenski literaturi. Drama, ki je bila podana že na neštetih odrih širom naše domovine, je tudi pri nas zelo globoko vplivala na občinstvo in so prizori izvabili mnogim solze v očL Režiral je br. Čebul j Dane, ki je s tem pokazal, da je kos svoji nalogi, priporočal bi mu za bodoče, da stvari še poarobneje obdela, da bodo posamezne vloge še boij vezane, še bolj enotne. Rečem pa, da je s svojim'delom lahko zadovoljen in bi želel, da nam v kratkem poskrbi zopet kako s lično prireditev Material, ki ga je imed na razpolago, pa je dokazal, da je umel svojega režiserja in podal svoje vloge tako, kakor si jih je zamislil režiser. Zelo težko vlogo matere je odigrala a Skrtova Marija Bila je zelo dobra i t govoru i v mimiki. Starejšega sina Milana je odigral br. Poljšak, ki mu je bila ta predstava obenem krstni nastop na naših deskah. Vidi se mu, da je že precejkrat nastopaj in da ima nekaj rutine. Svetoval M tudi njemu podrobnejšega študija vloge, pri tako lepem organu kakor ga ima on, se da mnogo, mnogo ustvariti. Svojo vlogo je podal zelo dobro, mestoma je bil ne-nadkriljiv in je publiko s svojim podajanjem sigurno pridobiL Bratu Poljšaku želim, da bi bili vsi nastopi na naših deskah taki. kakor je bil ta pa bo postal v kratkem ljubljenec publike. Vlogo Tinke, ljubeče hčerke in tolainice vsakogar, je podala s. Zavrtanikcrva 2iža s tako lepoto in tako globoko, da bi ji bilo težko najti primere. Krasen organ, lepa izgovarjava in bogata mimika jo dičš-ta, da more doživljati to, kar je podal pisatelj. Po mojem mnenju ji je potrebno prisoditi krono večera Mlajšega sina Ivana je podal br. Sttar Bvald, ki je tudi prvič nastopil na našem odru. Precej hvaležna vloga mu je nudila, da je mogel pokazati svoje zmožnosti Težke momente je z lahkoto premostil in vidi se mu, da je svojo vlogo podal res tako kakor jo zamišlja pisatelj. Njegovo slovo ob koncu drugega dejanja moremo po pravici prištevati med najlepše slike. Težko, da je ostalo suho katero oko. želimo tudi bratu Sitarju še več tako posrečenih nastopov, s katerimi se bo gotovo prikupil publiki. Najdenko Silvo je podala a Čebul Zora, ki je razumela prav dobro svojo vlogo. Podala jo je prav dobro. Pohvaliti jo moram posebno za nastop v 3. dejanju, kjer je dokazala, da je že stara znanka težjih prizorov. Njena izgovarjava mi je zelo ugajala in je bila zelo primerna njeni vlogi. Vidi se ji. da ima že precej nastopov za seboj, a opazil sem tudi, da so vedno boljši, na čemer ji čestitam. Nadlogarja Križnika je zelo dobro podal br. Simon Drnovšek. Res je, da mu vloga ni dala prilika, da bi pokazal vse svoje zmožnosti, a je tudi tako znal uporabiti vse, kar zna, in ni malo tega Njegova elegantna pojava je zelo ugajala. Klepetavo Tržanko je podala s. Skrt Anica, ki ji je vloga zelo dobro pristojala. Malo bolj bi se morala naučiti svoje vloge, pa bi gotovo še poboljšala svoj nastop. Bila pa je igralsko zelo dobra. Blagega župnika je podal br. Čebul dobro, le malo bolj pridigarsko bi moral nastopiti v nekaterih momentih in bi gotovo še bolj ugajal Njegoša maska pa je bila zelo posrečena in je mnogo pripomogla do uspeha. Ce bi napravil pod vsem črto, bi po novil; bil je lep večer in želimo več takih. Med odmori je nastopil prvič sokolski orkester, ki je svoj krstni nastop zelo dobro prestal. Želim tudi njemu kar najlepših uspehov. Br. Poljanšku kličem; Le tako naprej in uspehi ne bodo izostali! Wy. Jezersko - zimski raj Kako bogato z naravnimi lepotami je baš Jezersko, to so nam morali pred leti r&zo-deti šele bratje iz Češkoslovaške, ki poleti trumoma prihajajo v ta divni naš gorski kraj. Oni so bili tudi tisti, ki so dali iniciativo, da bi se sijajne-specialno zimsko-sportne prilike izkoristile za zimski šport in turistiko. Vendar so doslei lokalni in tujskoprometni faktorji bore malo storili, da bi posebno Ljubljana in Zagreb, ki sta Jezerskemu najbližja izrabila to naše najvišje ležeče in udobno urejeno alpsko zimo-višče. šele prošlo zimo je na Jezerskem na novo ustanovljeni smučarski klub pod predsedstvom g. Fr. Offnerja izrabil te prirodne ugodnosti in priredil dobro uspel smučarski tečaj. Udeleženci tega tečaja ne bodo nikdar pozabili na zimske divote tega koščka slovenske zemlje in se bodo vsako zimo radi povračali vanj. Kakor smo izvedeli, bo tudi v letošnji zimi prirejen takšen, vendar obsežnejši tečaj, ki ga bo vodil eden naših najboljših smučarskih učiteljev. Vas Jezersko leži ob vznožju 2558 m visokega Grintovca in za 19 m nižje Kočne na lepi ravnini, obdani s Kamniškimi Alpami in Karavankami, ter je takt, v najlepšem zavetju sredi divnih razgledov. Smučarskih vežbališč za novince, ki jih v okolici Ljubljane z ozirom na slikovitost in izredne snežne prilike ne najdemo mnogo, ima Jezersko nešteto in vsa so tik za zimo dobro urejenih hotelov, gostiln in pen-zionov. Prav tako je v najbližji okolici ne-broj krasnih terenov za bolj izvežbane ln tudi za popolnoma iz-ežbane smučarje. Prav sijajna za sankanje pa je nova cesta z Jezerskega vrha, ki meri ca. 5 km. Jezersko dosežeš z železniške postaje Kranj po dobro uro trajaoči udobni avtobusni vožnji skozi divjeromantično Kokr-sko dolino. Vsak kdor si želi v bližajočih se prazni-tdh navžiti se lepot visokogorske romantik- naj ne zamudi ugodne prilike posetiti Jezersko, kjer bo za majhen denar spoznal vso lepoto naše mile domovine. o§podaritTo Visoka premogovna produkcija v oktobra Zadnje mesece se je premogovna produkcija v dravski banovini kakor je to vedno jeseni, naglo dvignila. Sedaj so nam na razpolago že podatki za oktober, ki kažejo ponovno znatno povečanje proizvodnje. V oktobru je znašla skupna produkcija premoga v premogovnikih dravske banovine 1-1 lisoč 1S6 ton. Gibanje produkcije v zadnjih mesecih v primeri s produkcijo v ustrezajo-čih mesecih prejšnjega leta nam kažejo naslednje številke: produkcija premoga v tonah 1934 1933 julij 84.207 80.498 avmst 90.911 92.375 september 108.154 91.296 oktober 121.186 104.S44 Nasproti septembru letošnjega leta je produkcija v oktobru narasla za okrog 13.000 ton in je bila pri tem za 16.342 ton ali za 13.6® « večja nego lani v istem mesecu in ia 15 505 ton odnosno za 14.6°/» večja nego v oktobru 1932. Navzlic povečanju produkcije pa so morali premogovniki sezonsko znatno naraslo potrebo kriti tudi iz zalog. Zaloge premoga, ki so se od najvišjega stanja ob koncu lanskega avgusta do konca letošnjega septembra skrčile že od 155.494 ton na 67.3S3 ton. so ^ v teku oktobra ponovno zmanjšale za ijih 8.122 ton. tako da so znašale ob konu oktobra samo še 5S.261 ton. Tako niz-i-.o^a stanja zaios že vr>to let nismo beležili saj so se v letih 19:>2 in 1933 zaloge skozi se leto gibale na višini preko lOO.OOft ton. 1'rodaja premoga je v oktobru znašala 121 tiso* 973 ton nasproti 10B.347 v septembru, 92. V9 v avgustu in 87.992 tonam v juliju. Nasproti lanskemu oktobru je bila letos prodaj.". premoga za 647(5 ton ali za 5.6° o večja n.i-proti predlan-kemu oktobru pa znaša povečanje 11.703 tone ali lt>.6*/». Premogovniki so v oktobru odali železnicam 42.789 toa (lani v oktobru 4 >.639), od tega železnim direkrin v Ljubljani 18.017 ton (14 ti<=oč 30), industriji so" oddali 54.501 tono (50.466), od tega industriji v dravski banovini 29.712 ton (27.054). za hišno porabo 13.045 ton (12.441) in raznim strankam c>358 ton ,6173): vrhu tega so izvozili 655 1258). 7.5. lastno porabo, deputate in za odpise zalog pa bo porabili 9128 Um. Kakor nam kažejo gornje številke se je nasproti lanskemu letu dvignila predvsem prodaja industriji in raznim privatnim strankam, dočim je bila oddaja železnicam za malenkost manjša. V prvih desetih mesecih letošnjega leto je znašala prodaja premoga ii premogovnikov dravske banovine 928.246 ton, produkcija pa je mašala 880.949 ton. Ce te številke primerjamo z ustrezajočimi Številkami za zadnji dve leti dobimo naslednjo sliko {v tonah): . . .. prodaja produkcija jan.—okt 1932 905.240 jan.—okt. 1933 840.653 922-oH jan.—okt. 1934 928.246 Prodaja premoga je bila letos t desetih mesecih za 78.593 ton ali za 9.2°/t večja nego lani in za 23.006 ton ali 2.5*/. nf-go predlanskem v istem razdobja. Produkcija se ni v enaki meri dvignila nego prodaja. ker so premogovniki že lani v drugem polletju in tudi letos krili precejšen del povečane potrebe iz zalog. Navzlic temu je bila produkcija letos za 68.4:35 ton ali za 7 4% večja nego lani; v primeri z istim razdobjem predlanskega leta, ko so premogovniki pri padajoči potrošnji kopali premog deloma na zaloge, pa letošnja produK-ciia še zaostaja za 32.676 ton ali za 3.2"/». Povprečno število zaposlenega delavstva je bilo v oktobru nekoliko večje nego v septembru in se je dvignilo na 5782 ^delavcev nasproti 5739 v septembru in »688 v avgustu. Najvažnejše pa je to, da so biti rudarji v oktobru skoro polno zaposleni. Skupno število izvršenih šihtov je znašalo v oktobru 146.8S5 (lani v oktobru 129.349) Povprečno je odpadlo torej na delavca - oktobru 25 šihtov. medtem, ko je znašalo to povprečje v poletju izpod 20 sihtov. V zvezi z intenzivnejšo zaposlenostjo so narasle tudi delavstvu izplačane mezde v oktobru na 6.420-000 Din, dočim se je v najslabših letošnjih mesecih gibal mezdni zasluzek delavstva v višini 4 in tri četrt milijona dinarjev. Tudi v primeri z lanskim oktobrom je bil mezdni zaslužek letos v oktobru za pol milijona višji, nasproti predlanskemu oktobru pa je bil še za skoro 300.000 dinarjev manjši. SITO. -l. Chlcago, 22- dec. Začetni tečaji: P»e-nlea: za dec. 98, za maj 98.6250, za julij 92.6250; koruza; za maj 86.6250, za julij 84 75. + Wlnnlp©& 12. dec. Začeto! tečaji: P&enica: za dec. 77.75, za maj 82.50, za julij 83-3750. -f Novosadska blagovna bona (ti. t. m.). Tendenca mirna. — Promet srednji. — Pžonica: baška, okolica Novi Sad. Sotnboi. srednjebaška in gornjebaška, sremska m goinjebanat. 105 — 107; baška ladja Tisa 114—116- ladja Bege j 113—115; slavonska 112—114. južnoban. 104—106. Oves: baški in srem. 76—78: sla von. 81—83; baški ladja 84 — 86. - Ri: baška 106 — 107. _ Ječ men: baški, sremski, 66/66 kg 105 — 107.50: jari, 67/68 kg 125 - 127.50. - K°rn"; baška in sremska 57—59; za januar novni občni zbor. Ha tem zboru je priprav- 8UŽena 63—64; banatska 54—56; sušena 00 lialni odbor poročal o dosedanjem delu gle- d(J gg. srem^ ladja 72—73. Moka: baska in de nabiranja prijav interesentov, ter napo- banat. (v oklepajih srem-, slavon.) >0g< in vedal, da je zbral že toliko gradiva, da bo ^^ m _ l90 (167.50 _ 177-50): »jJ« mogel novi odbor društva pričeti akcijo na ^ __ 17o 47.50 - 157.50); >5< 130—150 merodajnih mestih, da naša vlada vendar (12750 _ ^7.50); >6« H2.50 - 122.50 prMopi k rešitvi vprašanja izplačila vlog, | (U0 _ 120) >7< 100 — 106 (100 — 105); kar je v posebnem interesu malih vlagate- I 8< 90 _ 96 (90 - 95). - Otrobi; ba<-ki ljev Potem, ko so bila sprejeta pravila, sremski ©9 — 71; banat^ki 68 — 70; so bili izvoljeni v odbor naslednji gospod ladja 79_8l. — Fižol je: dr. Stanko Degleria iz Kranja, Lipo- l27Ij0 _ 130 plavšek Ivan. Ljubljana, Sv Petra nasip 71, | ŽIVINA baški baški, sremski beli glavšek Ivan, , . Klemene Franc, Korvtkova ul. 2o, Josip Zi-vic, Bleiweisova cesta lo in Gregorič Viljem Gosposka ulica 4; kot namestniki gg. Damjan Viktor, Karlovska e. 2 in Jarnovič Ivan iz Ligojne pri Vrhniki; v nadzorstvo gg Gantar Josip. Beljaška ul. 28, Kokalj Jo-lip Cerkvena ul. 19. in Benolič Josip, Kolodvorska ul. 18. Iz odbora so bili izvoljeni: za predsednika g. Lipoglavšek, za tajnika g Klemene in za blagajnika g. Zivic. Cla narina je bila določena na 2 Din letno, en kratna pristopnina pa znaša 1 Din. Za stro- + Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem 21. t m. je bilo pripeljanih 68 svinj, prodanih pa 32 svinj. Mladi prašički 7 do 6 tednov stari so se prodajali po 00-/0 Din, 3-4 mesece stari po 120—150 Din, 5—7 me-eecev stari po 2f)0-250 Din, 8-10 mesecev stari po 300-360 Din, 1 leto stari po 600 go 7% Din. Svinje »o se prodajale po 4—5 um za kg žive teže odn. po 6 do 8.50 Din za kilogram mrtve teže. B0MBA2- -f UverpooJ, 21. dec. Tendenca stalna. ške akcije ostane še naprej prispevek za z&kl). tečaji: za dec. 6.86 (6-86), za maj male vlagatelje za vsakih 100 kron 1 Din, | 6 78 (6.76). . ® . ., ___1____—Aclon. 4. Nevvvork, 21. dec. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: loko 12.75 (12.75), za maj 12.66 (12.59). Ukrepi 23 normalizacijo poslovanja Mestne hranilnice v Lrafcilam Mestna občina ljubljanska, ki kot ustanovi-tel i ca Mestne hranilnice jamči z vsem svo-jim premoženjem in z vso svojo davčno mpč-'0 za hranilne vloge pri Mestni hranilnici, pripravlja obsežne "ukrepe za postopno normalizacijo poslovanja tega zavoda. Občina namerava to izvesti na ta način, da bo od-riaea.a prece>en del svojega dolga Mestni hranilnici in se bo v ta namen drugje zadolžila Na tajni seji dne 21. t m. je občinski svet o tem razpravljal in bo načrt predložil v odobritev merodajnim mestom v Beogra-•;•.:. Zato se opozarjajo vlagatelji Mestne hra-niimce, naj ne nasedajo ponudbam prekup-s knjižicami, ker bo dana možnost : ra: i v. te knjižice na način, da lastnikom r e t o treba utrpeti nobene izgube. povprečno 10.136 potnikov; z naraščajočim prometom je to število v letu 1931. naraslo na 12.700, leta 1932. pa je naglo zdrknilo navzdol na 9076 Najboljše izkonsce-nje na sedež beleži Zagreb, kjer je bilo leta 1932. 22.497 potnikov na en sedež; za tem pride Ljubljana z 18.645 potnikov m Sarajevo z 11.046 potnikov, dočim je prišlo v Beogradu na en sedež samo potnikov. Dohodki od tramvajskega prometa Nesoglasja v Centrali industrijskih korporacij Kakor je »Jutro« že poročalo, se je v pe-tek vršila v Beogradu glavna skupščina Centrale industrijskih korporacij, ki jo je vodil Ako hočete, da bo darilo, ki je želite pokloniti koristno in obenem prijetno, ne morem si kaj, da Vam ne bi priporočal __ idnik dr. Vladimir Arko. Sedaj poro-Ea »Jugoslovenski Lloyd«. da se Je dan : red skupščino vršila i razpravljali o tema seja Centrale korporacij. kjer so predvsem reviziji pravil Centrale. V di- :;:i. ki se je pri tem razvila, so se po- ;r-r:e:šnje razlike v naziranjih med r ~ • [ Beograda. Navzlic tem z večino petih glasov -e.rga:i Zajrena refet na tej interni seij naslednji sklep: Izvede "reviziia pravil Centrale in se v -ra/'u" 193-5 skliče izredna skupščina een-trale, ki bo razpravljala o reviziji praviL 2. V zvez: ? prilogom beograjske IndustrijsKe zbornice se že sedaj osvojijo naslednje spre-- ' - -r,-'; Referati tajništva Centrale morajo dostavili članom 14 dni pred •'. -':'• :• S-/S-- Spre:eti na zboru Centra-le Industri -kih korporacij, za katere je gla-j_T, "'-"..V :Vevini'prisotnih delegatov, so v?la2:ene organizacije, kar pa ."-o-a-ske zbornice ie v primero, teh zbornic za te sklepe glasujejo desavoirati napraviti kake ko-■ .i prodajnih faktorjih »tri »m centrale. Nadalje :ol:ko. da se za na;r.'rimernejša _hk ne stanuje na se-"*mora prvi podpredsednik i-čežu centrale. S temi sklepi '-V-^ati iz savske banovine, -"-.-'ovali proti in so na;a-tivna odločitev Človek ceni ta mali izredni strojček, ker izborno ostri rezila in Jih napravi trpežne. Allegro mod. Standard ponlkljan Din 245.— črn Din 190.— \DegTO mod. S pedal majhni format ponlkljan Din 110— Dobiva se v vseh parfumerijah, no-žarnah itd. pri večjih zneskih, posebno pri večjih ostankih tekočih računov industrijcev, obrtnikov in trgovcev pa po dogovoru. Ker je naša Poštna hranilnica že stavila predlog vladi, da se izplačilo izvrši, bo novi odbor napel vse sile, da doseže, da bo ta predlog čimprej in čim ugodneje rešen. - Društvo l>o uspelo samo, če bo lahko dokazalo, da zastopa res vse interesente. Zato ponovno apelira na interesente, ki Be mu še niso javili, da to čimpreje store _ Povečan ie tržaškega orometa. Po dol- ------- goletnem nazadovanju trškega luškega Ned , * * „ : a-—«, »g-. REPERTOAR SRAMA. Začetek ob 20. prometa zaznamuje sedaj Trst zopet dviganje, kar je menda poslcdica ukrepov italijanske vlade v korist Trstu zlasti pa po- sledica nogodb z Avstrijo m Madžarsko. V Ponedeljek. 24.: Zaprto. _ sieaica pogouo z _ ,rriflSa, trža. | Toreki fe ob 11<: petrčkov« poslednje predstava. Cene od 20 Din narzdol Ob 20.: Žalujoči ostali. Izven. Znilane eene od 24 Din navzdoL ■ ei s z. tiegaiov = takimi sklepi :'.;o pravic . 1 ■ -- C&-"rale izvol: - - T- na ■ r a e ue... . ka- Zagrebu. Gospodarske vesti v Jugoslaviji-_____... sodiimaka za l zrz i tramvajski promet 1932 sa- , - fieogra d. Zagreb, i V. i i i V 1 ; .j , z» S^oofica, Ori/ek .N ovi mk Dolžina tramvaj in se 'e P° >-'j "725! na 155 km • - - - i tega omrežja '-V Beograd V letu t Jugvilav;-' - - k o!: c t 10.979 ve-- odit. na Beograd. V,;; vdrt o a Sabo ti co o 3 2 odst na r 2 4 odzt ca No (\ s od'.* na > ve trs ! 't gor-■a -«, > J , ' - " rja-^O 1*. r/> ' * V-'? 0 Po so dosegli maksimum v letu 1931., ko so znašali 135.8 milijona Din, leta 1932. pm so že občutno padli. V Zagrebo je leta 1932 prinesel tramvajski promet navzlic nazadovanju števila potnikov še vedno 3-5 mili i on a Din čistega dohodka. Tudi tramvaji' v Beogradu, Nišu, Subotici, Osijeku niso bili v tem letu pasivni Deficit pa po zabeležili tramvaji ▼ Dubrovniku, Sarajevu, Novem Sadu in Ljubljani = Nai i»Tos v Palestine se j« leto« pop*-toriL Jugoslovensko-palestinski gospodarski odbor je že v prvem letu svojega dela zabeležil lep uspeh. Odbor je delal propagando v državi in spravil nad 30 razstavljalcev na mednarodni vzorčni sejem ▼ Telavivu in napotil preko 100 naših gospodarstvenikov, da -o si 0 priliki tega sejma ogledali deželo in stopili s posredovanjem zastopnikov zavoda in odbora t neposredne stike s tam-kaišnjimi gospodaratvenimi krogi. Uspeh tega' dela se je pokazal tudi v znatnem povečan iu vrednosti našega izvoza v Palestino. Leta 1933. je Juroslarija itvorila v Palestimo b!a?a ia 438 milijona Din. v prvih 9 mesecih t. L je pa znašal iivei I« 13.76 milijona dinarjev. Po podatkih odbora je še okrog 10 rr;ii'onov dinarjev sklenjenih in deloma i*-vrženih naročil za Palestino, tako da lahko računamo, da bo naš letošnji izvoz ▼ Palestino do=e?el vrednost preko 20 milijonov dinarjev, to ie petkrat toliko kakor lani. Uspeh dela odbora cenijo tudi v Palestini =amL posebno uprava sejma v Telavivu, ki ie to poudarila z odlikovanjem jugosloven-»k«»ea palestinskega gospodarskega odbora z zlato kolajno za zasluge. = Davkoplačevalcem; Razprave davčnih odborov hc končane in proti odmeri davčnega odbora IM Hrastovih« Igml starega Hrasta, ne že pet let udejstvuje na odru ter je pokazal v tej dobi že marsikatero odlično Igro ln režijo. Tudi val ostali igTalci so vzorno reftili svoje naloge. Sokolsko društvo Borovnica, v petek 14. t. m. nas Je obiskal žup-ni prosvetar J. Poharc, ki Je predaval o temi: Sokolstvo v narodu. Uvodoma Je počastil spomin blagopokojnega vladarja. Članstvo Je z velikim zanimanjem sledilo predavatelju, M Je v svojem govoru orisal nalogo sokol-skih organizacij ter podal smernice, ki v največji meri služIjo vzvišenemu dlju Po predavanju se Je razvila živahna debata, med katero Je predavatelj podal razna pojavila. Sokolska četa (deca) ftt. Jmrt) pod Ks- mom priredi danes 28. t. m. po deseti maši komemoracijo za VTiteSkfcn kraljera Aleksandrom I. UeSnegulčica< v prof. Sestovi režiji Sneguh čico igra ga. Vida Juvanova, kraljico ga-Mira Danilova, kraljeviča g- Jan. Sodeluje otroški balet Ob 20. uri zvečer se ponovi Nušičeva komedija >2alujoči oetali« v Bralko Kreftovi režiji- Vlogo Agatona igra tokrat g. Potokar, kot na premijen- Komedija je zelo zabavna ter žanje na vseh odrih ne- deljeno priznanje. Za božične praznike ne ponovi v drami Dickensova igra >Cvrček za pečjo< v Lini Debevčevi režiji, ter mladinska igra »Jur-čekc V prof. Sestovi režiji pa pravljica .Peterčkove poslednje sanie« a sedemletnim Gustijem Corriary - Zadnikom v naslovni vlogi. Drugi dan na Štefanovo ob 11. dopoldne bo Golieva mladinska igra »Jurtekc V nedeljo 23. i m. bo t operi v počastitev lOletnice smrti skladatelja Viktor ia Parme spominski večer. Na sporedu je nje gova opera »Ksenija«, dve njegovi pesmi in tri orkestralne točke. Zasedba opere »Ksenije«: Ksenija - ga. Ribičeva, Tatjana - ga. Kogejeva. Aleksij - g- Franci, Vitez - g. Janko. Dirigent g. A. Neffat, režiser g. Janko. Orkester igra: predigro iz opere »btara pe=emc, dalje ,Rokovnjače< ter balet iz »Amaconk«. Poleg >KseniJe< zapoje par Parmovih samospevov operni pevec g. Josip Gostič. Kratek nagovor bo imel g. Krnil AdBSi«' v ljubljanski »peri Balet >Od bajk« do bajke« prinaša tri splošno znane in izredno priljubljene pravljice. Starše prav posebno opozarjamo na to, da bo prišel na oder Božiček, ki bo obdaroval pndne otroke Darila se sprejemajo do 15. v stanovanju opernega gledališkega moj3tra g. Lebna Rezervirajte vstopnice ia premiero btolse-re operete »Izgubljeni valček«, »šlager«, i=te učinkovitosti kot »Grofica Marica«, »Vijolica z Montmartra« itd. Odlikuje ga izredno pevna ilagerska muzika ter živahno, s posrečeno komiko prepleteno dejanje. Zasedba: operetna pevka Ani je Udovičeva, Hedi -Barbičeva. Miri - Severjeva. gospodinja Bn-(rita - Zakrajškova, skladatelj Hofer - San-cin, libretista .Viki in Viki - Skrbinlek in Stupica. gled. sluga - F. Kovič- gled. ravna-tel - Furijan, gled. tajnik - Kosic notar dr. Dorečenko - Goriniek. V ostalih ulogah: Dragutinovičeva. Starčeva, Medven, Na krst, Harastovič, Grom, Blaž, Verdomk. «e3*tjak0bsk« gledausol Začetek ob 20.15. Nedelja. 23.: Siroti Zorica in Marko, Pod božičnim drevesom. Začetek ob 16. Nedelja 23.: Hčerki njene ekscelence. — Sreda. 28.: Siroti Zorica in Marko. Pod božičnim drevesom Začetek ob 16. HARIBORSKO GLEDALBCE Začetek ob 20 Nedelja. 23.: Žalujon ostali. Znižane cene Ponedeljek 24.. Zaprto Tor^k 25 ob 15.: Zalniofi ostali. Znižane oene. - Ob 20.: Izgubljeni valček. Premiera Izven. Sreda. 2-6 ob 15.: Hamlet Znižane cene. — Ob 20.: Izgubljeni valček. Vremenski pregled Zopet je mladi teden, a de zmeren al zime. Pač, aa visokih gorah Jo kna>x Tjakaj j« prižla te dni, n&tresla snega to tudi nekaj mraza je dovedJa seboj, de v Wfcj*»iijfcia tedna »e je povsod v AJpafc temperatura driaia pod ničk> nekako od 2WM) m navzgor ln tudi sneg je segal to prav malo pod to TUr.no. Sedaj je stanje vendarle tolike ■preme-njeno, da je zapatifei sneg znatro nH*. Bodisi t francoskih Alpah kot v ftvtei to A Va tri ji, j>ovsod je sedaj nekako od !(»• metrov navzgor pobeljeno. 3 tem so domala vsi iinenitn>ejčl vižji smučarski kraji dosegli položaj, da morejo učetl običajno zimsko Bportno funkcijo. Prav tisto velja o ns&h vL4jr.h smučarskih postojankah. Samo temperatnra 6e nI prava. Do zadnjega ee ni hotelo prav shladld. top-fcna okrog ničle se je gibala šele v rl&tai okrog 1200 m, ponekod še vičje. Kako da se je vendar vsaj toliko *"* dilo, ko je v Bpodnjih legah ostalo Joto« rreme, le za spoznanje ostrejše? Mogočna atlantska depresija se je htta ob zaključku prej&cjega tedna pognala v orjaški naskok zoper anticiklomskl režim. Dosegla je sprva uspehe; prodrla je preko Anglije na celino ter znatno omajala to oel&bila anticiklonako goepostvo. To je bilo v začetku tedna, ko je tako vztrajno lik) in so vode znova narasle, preteč ■ povodnjiml Toda a tem je bilo že uspeha konec, najprej ciklon ni mogel prodreti, marveč je obtičal med Anglijo in Jadranskim morjem, hkrati pa temeljito oelabeL V tej spremenjeni poziciji depresija nI rež vlekla nase zraka iznad tople Afrike, marveč je zapadno Evropo v pretežni meri dosezal zrak iznad severnejših predelov Atlantskega ooeana, kjer J« te znatno hladnejše. V balkanske in podonavske dežele ter v srednjo Evropo pa J« sedaj pritekal zrak od vzhoda. Tako ni čuda, da ge je vreme vendarle za spoznanje shiadV-lo in 30 višje lege dobile sneg. Nadaljnja sprememba se Je pokaaaki v celotni situaciji zlasti v torek. Na Atlantskem oceanu se je pojavila nova velika depresija ter pognala znova topli zrak iznad južnega oceana proti zapadni Evropi. V Angliji in Franciji se je že v torek ln sredo za 3 —i stopinje segrelo. Toda Istočasno se je ruski anticiklon znova ojačii potegnil nase zrak iz Sibirije, e tem pa seveda tudi pravo sibirsko zimo. In tako se je Eredi tedna v Rusiji mraz stopnjeval na 20—30 stopinj C pod ničlo Tudi se Je zapodil nov snežni metež preko nekaterih predelov, zlast! Povolžja. Zima se Je tedaj v Rusiji pošteno utrdila ln gospoduje tamkaj popolnoma. Ali ne samo to; mo-^čni anticiklonski vetrovni sLatem Je pričel poganjat! rusk! mraz polagoma proti zapadu ;n jueozapadn Znova je mraz prodrl na Poljeko proti Karpatom, pa čez Rumunijo v balkanske dežele Položaj Je potemtakem podoben, kakor pred štirinajstimi dnevi; pret! Invazija rnske^a mraza. Ker s* drži vf^dno nizek zračni pritisk v obliki »labotnejfe depresije nad Sredozemskim morjem, se « tem zračni tok od vzhodne Evrope ^ pospešuje. In tako «e *e mogla burja pri nas p-av čedno oJač:»: in nam nada!'«"- ehlaf'it.1 ozračje, da«! nam praveea mraza spv^-^a še n' (1ove=ti Tofla kar n!, se lahko Se z?od! Ako sredozemska depresija ojači, se ojači tndi burja in v tr*m prlr-.«-ru ne more b;t! dmgač*;. kakor da dobimo sne? In m-a z Ako pa pribOža nova atlantska d«mre«lja. ter n.V^n vpliv znova do naS'h krajev, p^tem pride ''a na dnevn! red vnovič de?., vlaea *i plota Toda oh zaklfnčVn te^na '"m a-v dcaezMka (toyr—>Ja boljie »JUTRO« St 298 - 7 ■ NeMJa, 28. TU 193» o$podar§tTo Visoka premogovna produkcija v oktobra Zadnje mesece se je premogovna produkcija v dravski banovini kakor je to vedno jeseni, naglo dvignila. Sedaj so nam na razpolago že podatki za oktober, ki kažejo ponovno znatno povečanje proizvodnje. V oktobru je znašla skupna produkcija premoga v premogovnikih dravske banovine 121 tisoč 186 ton Gibanje produkcije v zadnjih mesecih v primeri s produkcijo v ustrezajo-čih mesecih prejšnjega leta nam kažejo naslednje številke: produkcija premoga v temah 1934 1933 julij 84.207 80.498 avgust 90.911 92.375 september 108.154 91.296 oktober 121.186 104.844 Nasproti septembru letošnjega leta je produkcija v oktobru narasla za okrog 13.000 ton in je bila pri tem za 16.342 ton ali za 15.6*/« večja nego lani t istem meseca in za 15 505 ton odnosno za 14.6°/» večja nego v oktobru 1932. Navzlic povečanju produkcije pa so morali premogovniki sezonsko znatno naraslo potrebo krili tudi iz zalog. Zaloge premoga, ki so se od najvišjega stanja ob koncu lanskega avgusta do konca letošnjega septembra skrčile že od 155.494 ton na 67.383 ton. so se v teku oktobra ponovno zmanjšale za nadaljnjih 8.122 ton, tako da so znašale ob koncu oktobra samo še 58.261 ton. Tako niz-kesa stanja zalog že vrsto let nismo beležili saj so se v letih 19.'i2 in 1933 zaloge skozi vse leto gibale na višini preko 100.000 ton. 1'rodaja premoga je t oktobru znašala 121 tisoč 973 ton nasproti 1U3.347 v septembru, 92. :99 v avgustu in 87.992 tonarn v juliju. Nasproti lanskemu oktobru je bila letos prodaj.". premoga za 6176 ton ali za 5.6°/o večja nasproti predlanskemu oktobru pa znaša povečanje 11.703 toi;e ali 10.6"/». Premogovniki so v oktobru odali železnicam 42.789 ton (lani v oktobru 4 5.639), od tega železniški direkciji v Ljubljani 18.017 ton (14 tisoč 30), industriji so oddali 54.501 tono (50.466), od tega industriji v dravski banovini 29.712 ton (27.054), za hišno porabo 13.045 ton (12.441) in raznim strankam 6058 ton i6173): vrhu tega so izvozili 655 ton 1258), r.a lastno porabo, deputate in za Ukrepi sa norsnalizacifo posisvanja Mestne hranil* niše v Ljsablfam Mestna občina ljubljanska, ki kot ustanoviteljica .Mestne hranilnice jamči z vsem svo-premoženjem in z vso svojo davčno močjo za hranilne vloge pri Mestni hranilnici, pripravlja obsežne ukrepe za postopno normalizacijo poslovanja tega zavoda. Občina namerava to izvesti na ta način, da bo odplačala precejšen del svojega dolga Mestni hranilnici in se bo v ta namen drugje zadolžila. Na tajni seji dne 21. t. m. je občinski svet o tem razpravljal in bo načrt predložil v odobritev merodajnim mestom v Beogra-iu. Zato se opozarjajo vlagatelji Mestne hranilnice, naj ne nasedajo ponudbam prekupčevalcev s knjižicami, ker bo dana možnost uporabiti te knjižice na način, da lastnikom ne bo treba utrpeti nobene izgube. Nesoglasja v Centrali industrijskih korporacij Kakor je jJutro< že poročalo, se je v petek vršila v Beogradu glavna skupščina Centrale industrijskih korporacij, ki jo je vodil predsednik dr. Vladimir Arko. Sedaj poroča .Jugoslovenski Llovd«, da se je dan pred skupščino vršila interna seja Centrale industrijskih korporacij, kjer so predvsem razpravljali o reviziji pravil Centrale. V diskusiji, ki se je pri tem razvila, so se pokazale precejšnje razlike v naziranjih med delegati Zagreba in Beograda. Navzlic tem nesoglasjem je bil z večino petih glasov sprejet na tej interni seij naslednji sklep: 1. Izvede se revizija pravil Centrale in se v marcu 1935 skliče izredna skupščina centrale, ki bo razpravljala o reviziji pravil. 2. V zvezi s predlogom beograjske Industrijske zbornice se že sedaj osvojijo naslednje spremembe pravil: Referati tajništva Centrale se morajo dostaviti članom 14 dni pred skupščino. Sklepi, sprejeti na zboru Centrale industrijskih korporacij, za katere je glasovalo dve tretjini prisotnih delegatov, so obvezni za vse včlanjene organizacije, kar pa velja za gospodarske zbornice le v primeru, ako so delegati teh zbornic za te sklepe glasovali. Organizacije ne smejo desavuirati sklepov delegatov, niti napraviti kake korake v javnosti in pri merodajnih faktorjih v nasprotju s takimi sklepi centrale. Nadalje se spremenijo pravila v toliko, da se za predsednika Centrale izvoli najprimernejša osebnost, če pa predsednik ne stanuje na sedežu centrale, mora prvi podpredsednik stanovati na sedežu centrale. S temi sklepi niso soglašali delegati iz savske banovine, ki so kompaktno glasovali proti in so najavili izstop iz centrale. Definitivna odločitev o tem izstopu bo izdana kasneje v Zagrebu. Gospodarske vesti = Cestne železnice v Jugoslaviji. Po podatkih Statističnega godišnjaka za L 1932. ima v naši državi tramvajski promet samo devet mest in sicer Beograd, Zagreb, Liubliana. Sarajevo, Subotica, Osijek Novi Sad Niš in Dubrovnik Dolžina tramvajskega omrežja stalno narašča in se ie povedala od 119 km v letu 1928. na 155 km v letu 1932 Skoro polovica tega omrežja (42.5 odst.) odpade na Beograd. V letu 1932 je bilo v prometu v Jugoslaviji 320 tramvajskih vozov in prikolic s 10.979 sedeži: od tega odpade 64 odst. na Beograd. 15 odst na Zagreb 6.8 odst na Subotico. 3 odst na Ljubljano. 32 odst na Osijek. 28 odst na Sarajevo. 24 odstna Nov, Sad 1 5 ^dst na Dubrovnik in 0.8 odst. na Viš Ze v letu 1932. za katero velja gor-ni statistika se opaža kriza tramvajske Sa prometa Do leta 1931 je Število pot nikov stalno naraščalo in se K dvignilo od S2.7 mili iona potnikov v let«.1928 na 109.9 miliiona .otnHcnv v letu 1931., naslednje eto ^ je število potnikov padlo na 99 6 mion a potnikov in se je to nazadovanje ifivMnn Se lani in letos nadaljevalo. Po sledica zmanjšanega števila potnikov seje - ,i-v zmanjšanju izkoi-sčene kapacr tete ^dežev Na en sedd* v tramvajskih vozovih je prišlo leta 1928. Aou v« leto odpise zalog pa so porabili 9122 ton. Kakor nam kažejo gornje številke se je nasproti lanskemu letu dvignila predvsem prodaja industriji in raznim privatnim strankam, dočim je bila oddaja železnicam za malenkost manjša. V prvih desetih meseeih letošnjega leta je znašala prodaja premoga iz premogovnikov dravske banovine 928.216 ton, produkcija pa j« znašala 880.949 ton. Ce te številke primerjamo z ustrezajočimi številkami za zadnji dve leti dobimo naslednjo zliko (v tonah): prodaja produkcija jan.—okt 1932 905.240 1,0(23.625 jan.—okt. 1933 840.653 922.514 jan.—okt. 1934 928.246 990.949 Prodaja premoga je bila letos v desetih mesecih za 78.593 ton ali za 9.2°/» večja nego lani in za 23.006 ton ali 2.5*1» večja nego predlanskem v istem razdobju. Produkcija se ni v enaki meri dvignila nego prodaja, ker so premogovniki že lani v drugem polletju in tudi letos krili precejšen del povečane potrebe iz zalog. Navzlic temu je bila produkcija letos za 68.4:35 ton ali za 7.4°/o večja nego lani; v primeri z istim razdobjem predlanskega leta, ko so premogovniki pri padajoči potrošnji kopali premog deloma na zaloge, pa letošnja produkcija še zaostaja za 32.676 ton ali za 3.2"/». Povprečno število zaposlenega delavstva je bilo v oktobru nekoliko večje nego v septembru in se je dvignilo na 5782 delavcev nasproti 5739 v septembru in 56S8 v avgustu. Najvažnejše pa je to, da so bili rudarji v oktobru skoro polno zaposleni. Skupno število izvršenih šihtov je znašalo v oktobru 146.885 (lani v oktobru 129.349). Povprečno je odpadlo torej na delavca v oktobru 25 šihtov, medtem, ko je znašalo to povprečje v poletju izpod 20 šihtov. V zvezi z intenzivnejšo zaposlenostjo so narasle tudi delavstvu izplačane mezde v oktobru na 6.420.000 Din, dočim se je v najslabših letošnjih mesecih gibal mezdni zaslužek delavstva v višini 4 in tri četrt milijona diuarjev. Tudi v primeri z lanskim oktobrom je bil mezdni zaslužek letos v oktobru za pol milijona višji, nasproti predlanskemu oktobru pa je bil še za skoro 300.000 dinarjev manjši. povprečno 10.136 potnikov; z naraščajočim prometom je to število v letu 1931. naraslo na 12.700, leta 1932. pa je naglo zdrknilo navzdol na 9076 Najboljše i2korišče-nje na sedež beleži Zagreb, kjer je bilo leta 1932. 22.497 potnikov na en sedež; za tem pride Ljubljana z 18.641) potnikov m Sarajevo z 11.046 potnikov, dočim je prišlo v Beogradu na en sedež samo 6337 potnikov. Dohodki od tramvajskega prometa Ako hočete, da bo darilo, ki je želite pokloniti koristno in obenem prijetno, ne morem si kaj, da Vam ne bi priporočal Človek ceni ta mali izredni »trojček, ker iz borno ostri rezila in jih napravi trpežne. Allegro mod. Standard ponlkljan Din 245.— črn Din 190.— Allegro mod. Special majhni format ponlkljan Din 110.— Dobiva se v vseh parfumerijah, no« žarnah itd. so dosegli maksimum v letu 1931., ko so znašali 135.8 milijona Din. leta 1932 pa so že občutno padli. V Zagreb« je leta 1932 prinesel tramvajski promet na*vzlic nazadovanju števila potnikov še vedno 3.5 milijona Din čistega dohodka. Tudi tramvaji v Beogradu, Nišu, Subotici, Osijeku niso bili v tem letu pasivni. Deficit pa »o zabeležili tramvaji v Dubrovniku, Sarajevu, Novem Sadu in Ljubljani. = Naš izvoz v Palestine se je leto« pope- toril. Jugoslovensko-palestinski gospodarski odbor je že v prvem letu svojega dela zabeležil lep uspeh. Odbor je delal propagando v državi in spravil nad 30 razstavljalcev na mednarodni vzorčni sejem v Telavivu in napotil preko 100 naših gospodarstvenikov, da so si o priliki tega sejma ogledali deželo in stopili s posredovanjem zastopnikov zavoda in odbora v neposredne stike 8 tamkajšnjimi gospodarstvenimi krogi. Uspeh tega dela se je pokazal tudi v znatnem povečanju vrednosti našega izvoza v Palestino. Leta 1933. je Jugoslavija izvozila r Palestino blaga za 4.38 milijona Din. v prvih 9 mesecih t. 1. je pa znašal izvoz ie 13.76 milijona dinarjev. Po podatkih odbora je še okrog 10 milijonov dinarjev sklenjenih in deloma izvršenih naročil za Palestino, tako da lahko računamo, da bo naš letošnji izvoz ▼ Palestino dosegel vrednost preko 20 milijonov dinarjev, to je petkrat toliko kakor lani. — Uspeh dela odbora cenijo tudi v Palestini sami, posebno uprava sejma v Telavivu, ki je to poudarila z odlikovanjem jugoslovenskega palestinskega gospodarskega odbora z zlato kolajno za zasluge. = Davkoplačevalcem! Razprave davčnih odborov so končane in proti odmeri davčnega odbora se lahko davkoplačevalce sedaj pritoži na reklamarijski odbor. Rok za pritožbo velja 3o dni, računši z dnevom pre-lema plačilnega naloga ali obvestila o odmerjeni višini čistega dobička po davčnem odboru. Davkoplačevalec., ki je mnenja, da mu je bil čisti dobiček odmerjen previsoko, naj se najprej informira e odmerni podlagi ki je bila odločujoča za odmero njegove davčne osnove Le na podlagi odmerne podlage je mogoče napraviti priziv, ki mor«» imeti uspeh = Društvo za zaščito interesov vlagatelje* bivše avstrijske poštne hranilnice b se-dežem v Ljubljani je imelo 11. L m. nsta novni občni zbor. Ha tem zboru je pripravljalni odbor poročal o dosedanjem delu glede nabiranja prijav interesentov, ter napovedal, da je zbral že toliko gradiva, da bo mogel novi odbor društva pričeti akcijo na merodajnih mestih, da naša vlada vendar pristopi k rešitvi vprašanja izplačila vlog, kar je v posebnem interesu malih vlagateljev. Potem, ko so bila sprejeta pravila, so bili izvoljeni v odbor naslednji gospod je: dr. Stanko Degleria iz Kranja, Lipo-glavšek Ivan, Ljubljana, Sv. Petra nasip 71, Klemene Franc, Korvtkova ul. 25, Josip 2i-vic, Bleiweisova cesta lo in Gregorič Viljem, Gosposka ulica 4; kot namestniki gg. Damjan Viktor, Karlovska c, 2 in Jarnovič Ivan iz Ligojne pri Vrhniki; v nadzorstvo gg. Gantar Josip. Beljaška ul. 28, Kokalj Josip, Cerkvena ul. 19. in Benolič Josip, Kolodvorska ul. 18. Iz odbora so bili izvoljeni: za predsednika g. Lipoglavšek, za tajnika g. Klemene in za blagajnika g. Zivic. Članarina je bila določena na 2 Din letno, enkratna pristopnina pa znaša 1 Din. Za stroške akcije ostane še naprej prispevek za male vlagatelje za vsakih 100 kron 1 Din, pri večjih zneskih, posebno pri večjih ostankih tekočih računov industrijcev, obrtnikov in trgovcev pa po dogovoru. Ker je naša Poštna hranilnica že stavila predlog vladi, da se izplačilo izvrši, bo novi odbor napel vse sile, da doseže, da bo ta predlog čimprej in čim ugodneje rešen. — Društvo bo uspelo samo, če bo lahko dokazalo, da zastopa res vse interesente. Zato ponovno apelira na interesente, ki se mu še niso javili, da to čimpreje store. — Povečan ie tržaškeifa Drometa. Po dolgoletnem nazadovanju tržaškega luškega prometa zaznamuje sedaj Trst zopet dvt ganje, kar je menda posledica ukrepov italijanske vlade v korist Trstu, zlasti pa posledica pogodb z Avstrijo in Madžarsko. V novembru letošnjega leta je znašal tržaški luški promet 3.73 milijona metrskih stotov nasproti 2.70 milijona metrskih stotov v lanskem novembru. = V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Dominik Battelino nasl. sin, tovarna cementnih izdelkov v Ljubljani in Delavska pekarna in slaščičarna M. Cvrtila in drug, Ljubljana Postojnska ulica 11 (družabnika: Mirko Cvrtila, pekovski mojster in Peter Zagorc, slaščičarski poslovodja). = Konkuri je razglašen o imovini Alojzije Borštnerjeve, trgovke v Mokronogu; prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Mokronogu 28. decembra ob 11, prijavni rok do 15. januarja, ugotovitveni narok 28. januarja). — V konkurzni zadevi Franca Rudolfa Kovačiča, trgovca v Ljubljani, Miklošičeva cesta, je za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolze-nec, določen narok na dan 10. januarja ob 10. pri okrožnem sodišču v Ljubljani Preza-dolženec ponuja 20odstotno kvoto. = V likvidacijo sta prešli Zadružna elektrarna v Stanežičah r. z. z o. z. in Prometna zadruga za blagovni promet r. %. z o. z. v Ljubljani Dobav«. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29 t m. ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijala (barva, papir, traki za pis. stroje, tuš, črnilo, svinčniki itd.). Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave 70.000 kg stare strojne litine, 200 plošč črne pločevine, 600 kg sode, 15.000 kg črne pločevine, do 2. januarja pa glede dobave 15 kom. ključavnic, 20.000 kg železne pločevine, 10.000 kilogramov železa, 5000 kg feromangana in 300 bliščevih plošč (Glimmer). Dne 28. t m. se bo vršila pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 46.500 kilogramov masti Dne 2. januarja se bo vršila pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu javna licitacija glede dobave 40.000 kg testenin, 20.000 kg svinjske masti. Dne 2. januarja se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu licitacija glede dobave 3200 m lanenega platna. Borze Na ljubljanski borzi je pretekli teden znašal devizni promet 3.71 milijona Din nasproti 3.26, 3.91, 4.56 to »J.4 milijona Din v zadnjih Štirih tednih. Na deviznem trgu nI bilo večjih sprememb, le Narodna banka je v začetku tedna nekoliko znižala oficielni tečaj sa devizo Curih, potem ko je preko dve leti držala skoro nespremenjen tečaj. S tem v zvezi so za malenkost popustili tudi tečaji na svobodnem deviznem trgu. Beograjsko »Narodno blagostanje« poroča, da so se ob koncu preteklega tedna svobodne devize trgovale na bazi 14.85 do 14 94 Din za Švicarski frank in je na tej bazi notiral dolar 45.75 do 46, francoski frank 3.02 do 3.03, italijanska Ura 3.92 do 3.95, angleški funt 227 in češkoslovaška krona 1.87 Din. Promet na svobodnem deviznem trgu pa Je bil slab. Devize Čarih. Pariz 20.37875. London 15.25. New-vork 308.75, Bruselj 72.25. Milan 26.40, Madrid 42.2250. Amsterdam 208.85. Berlin 124. Dunaj 57.60. Stockholm 78.70. Oslo 76.65. Ko-benhavn 68.15. Praga 12.90, Varšava 58.30. Atene 2.90. Bukarešta 3.05. Dnnaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 1228, London 26.67. Milan 46.02, Newvork 538.08. Pariz 35.60. Praga 21.86, Curih 174.31, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Dona}. Dunav-Sava-Jadran 12.85, Trboveljska 13.55, Alpine-Montan. 10.25. Blagovna tržlSča HMELJ. + Zatec, 22. decembra. Nemška sekcija žateškega hmeljarskega združenja poroča, da je vladala tudi v preteklem tednu na žateškem trgu prijazna tendenca in je bilo pri stalnem povpraševanju le malo ponudbe. ker so zaloge le malenkostne Navzlic temu so bile prodane še znatnejše količine, tako za izvoz kakor tudi 7n domačo porabo Cene se gibljejo med 2000 in 2200 Kč za metrski stot. £1T0l -j- Chlcago, 22. dec. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 98, za maj 98.6250, za julij 92.6250; koruza: za maj 86.6250, za julij 84.75. + Wlnnlpeg, 12. dec. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 77.75, ra maj 82.50, za julij 83-3750. -f Novosadska blagovna borza (22. t m.). Tendenca mirna. — Promet srednji. — Pšenica: baška, okolica Novi Sad. Somboi, srednjebaška in gornjebaška, sremska in gornjebanat 105 —107; baška ladja Tisa 114—116; ladja Begej 113—115; slavonska 112—114. južnoban. 104—106. Oves: baški in srem. 76—78: slavon. 81—83; baški ladja 84 — 86. - Ri: baška 105 — 107. _ Ječmen: baški sremski 65/66 kg 105 — 107.50: jari, 67/68 kg 125 — 127.50. — Koruza: baška in sremska 57—59; za januar 59—60; sušena 63—64; banatska 54—55; sušena 60 do 62; srem., ladja 72—73. Moka: baška in banat (v oklepajih srem., slavon.) >0g< in >0°2< 170 - 190 (167.50 _ 177-50): »2< 150 — 170 (147.50 - 157.50); >5< 130-150 (127.50 - 137.50); »6c 11250 - 122.50 (110 - 120); >7< 100 — 105 (100 — 105); .8« 90 - 96 (90 - 95). - Otrobi: bački. sremski 69 — 71; banatski 68 - 70; baški ladja 79—81. — Fižol: baški, sremski beli 12750 — 130. ŽIVINA + Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem 21. t m. je bilo pripeljanih 68 svini, prodanih pa 32 svinj. Mladi prašički. 7 do 9 tednov stari so se prodajali po 60—70 Din, 3—4 mesece stari po 120—150 Din, 5—7 mesecev stari po 2:X)—250 Din, 8—10 mesecev stari po 300—360 Din, 1 leto stari po 600 do 730 Din. Svinje so se prodajale po 4—5 Din za kg žive teže odn. po 6 do 8.50 Din za kilogram mrtve teže. BOMBAŽ. -f LJverpool, 21. dec. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: za dec. 6-86 (6-85), ra maj 6.78 (6.76). , . , + Nevvvork, 21. dec. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: loko 12.75 (12.75), za maj 12.66 (12.59). ■lASKf Jlrt .U'?»AeUfJ£ TVSAKIM Vk*t APARATOM STARE IN NOVE T!^ ARODHO GLEI >AU V-L J u'Bi-1 A rti • REPERTOAR SRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 23. ob 15.: Snegulčiea. Mladinska predstava. Cene od 20 Din navzdoL — Ob 20.: 2alujoči ostali. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdoL Ponedeljek, 24.: Zaprto. Torek, 25. ob 11.: Petrčkove posSednJe nje. Mladinska predstava. Izven. Cene od 20 Din navzdok — Ob 20.: Cvrček za pečio. Izven. Cene od 24 Din navzdoL Sreda, 26. ob 11.: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Cene od 20 Din navzdoL — Ob 20.: Matiček se ženi. Izven. Cene od 28 Din navzdoL OPERA. Začetek ob 20. _ Nedelja, 23.: Ksenija. Parmov več«. Izven. Cene od 24 Din navzdoL Ponedeljek, 24.: Zaprto. Torek, 25. ob 15: Od bajke do bajke. Balet Izven. Cene od 30 Din navzdoL _ Ob 20: Štirje grobjani Izven. Cene od 40 Din navzdoL Sreda, 26. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 30 Din navzdoL — Ob 20.: Hoffmannove pripovedka. Izven. Cene od 36 Din navzdoL * Nedelja r ljubljanski drami Ob 15. uri bo otroška predstava ljubke pravljice »Snegulčiea« v prof. Sestovi režiji SneguF čico igra ga. Vida Juvanova, kraljico ga-Mira Danilova, kraljeviča g- Jan. Sodeluje otroški balet Ob 20. uri zvečer ee ponovi Nušičeva komedija »Žalujoči ostali« v Brat-ko Kreftovi režiji- Vlogo Agatona igra tokrat g. Potokar, kot na premijeri- Komedija je zelo zabavna ter žanje na vseh odrih ne-deljeno priznanje. Za božične praznike »e ponovi ▼ drami Dickensova igra >Cvrček za pečjo« v Ciril Debevčevi režiji, ter mladinska igra »Jurček«. V prof. Sestovi režiji pa pravljica »Peterčkove poslednje sanje« s sedemletnim Gustijem Corriary - Zadnikom v naslovni vlogi. Drugi dan na Štefanovo ob 11. dopoldne bo Golieva mladinska igra »Jurček«. V nedeljo 23. t. m. bo ▼ operi v počastitev lOletnice smrti skladatelja Viktorja Parme spominski večer. Na sporedu je njegova opera »Ksenija«, dve njegovi pesmi in tri orkestralne točke. Zasedba opere »Ksenije«: Ksenija - ga. Ribičeva, Tatjana - ga. Kogejeva, Aleksij - g. Franci Vitez - g. Janko. Dirigent g. A. Neffat režiser g. Janko. Orkester igra: predigro iz opere »Stara pesem«, dalje »Rokovnjače« ter balet iz »Amaconkc Poleg »Ksenije« zapoje par Parmovih samospevov operni pevec g. Josip Gostič. Kratek nagovor bo imel g. Emil Adamič. Boiič v ljubljanski »peri Balet »Od bajk« do bajke« prinaša tri splošno znane in izredno priljubljene pravljice. Starše prav posebno opozarjamo na to, da bo prišel na oder Božiček, ki bo obdaroval pridne otroke. Darila se sprejemajo do 15. v stanovanju opernega gledališkega mojstra g. Lebna. Rezervirajte vstopniee za premiero Stolze-ve operete »Izgubljeni valček«, »šlager«, iste učinkovitosti kot »Grofica Marica«, »Vijolica z Montmartra« itd. Odlikuje ga izredno pevna šlagerska muzika ter živahno, s posrečeno komiko prepleteno dejanje. Zasedba: operetna pevka Ani je Udovičeva, Hedi -Barbičeva, Mici - Severjeva, gospodinja Bri-gita - Zakrajškova, skladatelj Hofer - Sancin, libretista Niki in Viki - Skrbinšek in Stupica, gled. sluga - F. Kovič, gled. ravna-tel - Furijan, gled. tajnik - Košič, notar dr. Dorečenko - Gorinšek. V ostalih ulogah: Dragutinovičeva, Starčeva, Medven, Nakrst, Harastovič, Grom, Blaž, Verdonik. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ®. Začetek ob 20-15. Nedelja, 23.: Siroti Zorica in Marko, Pod božičnim drevesom. Začetek ob 16. Nedelja, 23.: Hčerki njene ekscelence. — Zadnjič. Sreda, 26.: Siroti Zorica in Marko. Pod božičnim drevesom. Začetek ob 16. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Nedelja, 23.: Žalujoči ostali. Znižane cene Ponedeljek 24.: Zaprto Torek. 25 ob 15.: Žalujoči ostali. Znižane oene. — Ob 20.: Izgubljeni valček. Premiera Izven. Sreda. 26. ob 15.: Hamlet. Znižane cene. — Ob 20.: Izgubljeni valček. Sokol Sokol I LJubljana - Tabor pcotra članstvo, ki Se ni poravnalo članarine za leto«, da stori to najkasneje do 30. t m. v društveni pisarni, ki posluje dnevno od 18. do 20. ure, sicer bodo črtani iz imenika članstva, Sokolsko društvo Hrastnik je prlredtto 15. t m. ob 10-letnici svojega ilnm« lepo akademijo, ki Je obsegala 16 točk, M so vse lepo uspele Več godbenih in pevskih točk sta vzorno izvajala orkester in mešani zbor Glasbenega društva pod vodstvom učitelja Candra. Inž. Burger je orisal zgodovino doma. Učitelj Mahkota, ki Je pri odlomku igre »Pri Hrastovih« igral starega Hrasta, se že pet let udejstvuje na odru ter je pokazal v tej dobi že marsikatero odlično igro in režijo. Tudi val ostali igralci so vzorno rešili svoje naloge. Sokolsko društvo Borovnica. V petek 14. t. m. nas je obiskal župni prosvetar J. Poharc, ki Je predaval o temi: Sokolstvo v narodu. Uvodoma je počastfl apomtn blagopokojnega vladarja. Članstvo je t velikim zanimanjem sledilo predavateiju, ld je v svojem govora orisal nalogo sokol-skih organizacij ter podal smernice, ki v največji meri služijo vzvišenemu cilju Po predavanju se Je razvila živahna debata, med katero je predavatelj podal razna pojasnila. Sokofcha četa (deca) St Jnrfj pod Romom priredi danes 28. t m. po deseti ma-Si komemoracijo za VfiteSMm kraljem Aleksandrom I. Uedbrfteljem. Na sporedu so žalne deklamacije ta žalne narodne pesmi našega znanega mladinskega zbora, ki ga vodi brat Josip Krlžman. Obenem se bo pri tej prtHki igrala žatotgra »Deca »Ce kralja Matjaža«. Ves spored je zar*-miv in pester. To Je prva naSa sofcotefra prireditev, zato vljudno vabimo vse prijatelje nažega mladega Sokola, da nas danes posetijo. Sokolsko draftvo Stepanja tm poriva članstvo, ki še ni poravnalo a«n«riTMi tm. letos, da to stori najkasneje do 30. t m. po položnicah, ki »o se poslale vsem zamudnikom, ali pa neposredno blagajniku, ker bo sicer črtano iz društvenega imenik«. IJprava. Vremenski pregled Zapet Je mirni teden, a Se zmerom nI zime. Pač, na visokih gorah jo kn&ja. Tjakaj Je prišla te dni, natresla snega in tudi nekaj mraza je do vedi a seboj- Se v prejsiijtrn tednu se Je povsod v AJpafc temperatura držala pod ničlo nekako o6 2000 m navzgor in tudi sneg Je segal le prav malo pod to višino. Sedaj je stanje vendarle toliko spremenjeno, da je zapadel sneg znatno Bodisi v francoskih Alpah kot r Švici 1« Avstriji, povsod Je sedaj nekako od 100« metrov navzgor pobeljeno. S tem so domala vsi imenitnejši višji smučarski kraji dosegli položaj, da morejo začeti običajno zimsko športno funkcijo. Prav tisto velja o naših višjih smučarskih postojankah. Samo temperatura Se ni prava. Do zadnjega se ni hotelo prav shladkl. toplina okrog ničle se je gibala Sele v višini okrog 1200 m, ponekod če višje. Kako da se je vendar vsaj toliko ddlo, ko je v spodnjih legah ostalo južno vreme, le za spoznanje ostrejše? Mogočna atlantska deixresija se je btta ob zaključku prejšnjega tedna pognala v orjaški naskok zoper an tiči klanski režim. Dosegla je sprva uspehe; prodrla je preko Anglije na celino ter znatno omajala ln oslabila anticiklona ko gospostvo. To je bilo v začetku tedna, ko je tako vztrajno lilo in so vode znova narasle, preteč • povodnjiml. Toda s tem je bilo že uspeha konec, najprej ciklon ni mogel prodreti, marveč je obtičal med Anglijo ta Jadranskim morjem, hkrati pa temeljito oslabel. V tej spremenjeni poziciji depresija ni več vlekla nase zraka iznad tople Afrike, marveč je zapadno Evropo v pretežni meri dosezal zrak iznad severnejših predelov Atlantskega oceana, kjer Je že znatno hladnejše. V balkanske ln podonavske dežele ter v srednjo Evropo pa je sedaj pritekal zrak od vzhoda. Tako ni čuda, da se je vreme vendarle za spoznanje sUadl-lo in so višje lege dobile sneg. Nadaljnja sprememba se je pokazala r celotni situaciji zlasti v torek. Na Atlantskem oceanu se je pojavila nova velika depresija ter pognala znova topli zrak iznad južnega oceana proti zapadni Evropi. V Angliji in Franciji se je že v torek ln sredo za 3 —i stopinje segrelo. Toda istočasno se je ruski anticiklon znova ojačii potegnil nase zrak iz Sibirije, s tem pa seveda tudi pravo 6ibirsko zimo. In tako se je sredi tedna v Rusiji mraz stopnjeval na 20—30 stopinj C pod ničlo. Tudi se je zapodil nov snežni metež preko nekaterih predelov, zlasti Povolžja. Zima se je tedaj v Rusiji pošteno utrdila in gospoduje tamkaj popolnoma. AH ne samo to; mogočni anticiklonski vetrovni sistem je pričel poganjati ruski mraz polagoma proti zapadu in jugozapadn Znova je mraz prodrl na Poljsko proti Karpatom, pa čez Rumunljo v balkanske dežele. Položaj je potemtakem podoben, kakor pred štirinajstimi dnevi; preti invazija ruskega mraza. Ker se drži še vedno nizek zračni pritisk v obliki slabotnejše depresije nad Sredozemskim morjem, se s tem zračni tok od vzhodne Evrope sem še pospešuje. In tako se je mogla burja pri nas prav čedno ojačiti In nam še nadalje 6hladiti ozračje, dasi nam pravega mraza seveda še ni mogla dovesti Toda kar ni. se lahko še zsrodl. Ako se sredozemska depresija ojači, se ojači tudi burja in v tem primeru ne more biti drugače, kakor da dobimo sne? ln mraz. Ako pa se približa novn atlantska depresija, ter njen vpliv seže znova do naših krajev, potem pride seveda na dnevni red vnovič dež. vlaera in •*» plota. Toda ob zaključku tedna !*n» »-v dozemsksa deprasfja boljše Sanje po naročilu Tenka plast zavesti med bdenjem in spanjem Na meji glasovalnega ozemlja Pred vstopom v posaarsko glasovalno področje preiščejo mejne straže natančno kega potnika, če nima pri sebi orožja ali hujskaških lepakov Vsakovrstne zanimivost! Vdovec se je oženil s svojo vdovo. V revolucijski zmešnjavi je usoda cari-stičnega častnika Bezobrazova in njegovo ženo ločila drugega od drugega. Zaman je skušal častnik ženo najti, končno so jo proglasili za mrtvo Odšel je v Avstralijo in se je čez nekoliko let podal v Harbin. Tu mu je naključje dalo srečati ženo, o kateri je mislil, da je mrtva. Tudi ona ga je bila iskala, a ker ni našla za njim nobenega sledu, so ji ga proglasili za mrtvega. Hotela sta obnoviti skupno življenje, a če sta mislila, da pojde to lahko, sta se zelo varala. Za oblasti sta bila namreč kot osebi po potnih listih živa, kot zakonca pa vdovca t. j. mrtva. Dolgo časa sta čakaia da bi birokratizem rešil to vprašanje, ki se mu je videlo nerešljivo. Končno je neki uradnik, ki je imel nekaj več soli v glavi, svetoval nesrečnikoma; »Pustita vse vloge in moledovanja na miru. Pojdita in — poročita se znova.« Tako sta sedai tudi napravila. Večni dnelant, V Budimpešti je umrl trgovec Geza Kanite, ki so ga poznali pod imenom »večni duelant«. Mož se je v svojem življenju v resnici 168-krat dvobojeval in to v večini primerov niti ne v svojih zadevah, temveč zavoljo tujih sporov. Zadnjič se je dvobojeval pred desetimi leti kot 60- letnik. Poleg tega pa je bfi preko 1SOO krat za sekundanta. Lahko bi prisostvoval v tej funkciji še neprimerno večjemu številu dvobojev, a v večini primerov mu je uspelo, da je »častne zadeve« poravnal na miren način. Ameriško zločlnstvo. V&ako tretjo minuto se v Zedinjenih državah primeri zločin, kakor je razvidno iz statistike, ki jo je izdala parlamentarna komisija za zatiranje zločinstev. Po tej statistiki je bilo samo v enem letn 12.000 umorov, 3000 ugrabitev, 50.000 roparskih napadov, 100.000 napadov brez uporaba orožja, 5000 požigov, 40.000 vlomov. To da 210.000 težkih zločinov v enem letu samo za Zedinjene države. Ceste is volne. Na Japonskem so zaloge svile tako velike, da jib ne morejo porabiti za njih pravi namen. Zato so si izmislili, da bi iz svile izdelovali podplate za čevlje. Stvar se baje zelo dobro obnaša Na podoben način so se nakupičile zaloge volne v Avstraliji Cena ji je tako nizka, da je ni vredno prodajati, iznajdljive glave pa so prišle na to, da bi se dala s peskom pomešana volna uporabiti za tlakovanje cest. Tudi ta ideja se je tako obnesla da jo je začel posnemati tudi sosedni Novi Zeland. Senzacionalen krst japonskega diplomata Nenavadna tožba na Poljskem Sanje izvirajo, kakor uče znanstveniki, iz tistih pradavnih časov, ko so spali naši predniki še v vejah dreves in jih je še v spanje zasledoval strah pred sovražniki Del zavesti je moral biti vedno buden, kajti le tisti, ki je v spanju čutil, kako se bliža n. pr. kakšna zver, si je utegnil ohraniti življenje. Tako si razlagamo, da imajo še danes kakšen duh, okus ali celo neudobna lega telesa v sanjah svoj delež. Seveda se pojavljajo ti zunanji dražljaji ▼ sanjah v zakrinkani obliki. Zvonjenje se nam pojavi n. pr. kot signal parnika, ki zove k odhodu, torej k prebuditvi; vojaško fanfaro mimo naših oken občutimo kot alarm gasilcev; prebujajoči se cestni trušč se nam prikaže v obliki stroja, ki nas moti v naših sanjskih pogovorih in prigodah. Vsi čuti so med spanjem odprti na zunaj, samo oči so zaprte. A tudi te sprejemajo dražljaje. To opazimo po nemiru, ki Pred dvema letoma sta odjadrala po 9vetn v majhni Jadrnici Norvežana zakonca Torstensonova. Dve leti ni bilo o njiju nobenega glasu, sedaj sta se pa mahoma oglasila z dolgim pismom, ki je prispelo v Oslo, Pravfta, da živita na otoku Oatafu, po naše v »Deželi tišine«. Ko sta prispela tja, sta morala izvršiti celo vrsto formalnosti, preden so jima britske oblasti dovolile, da se za trajno naselita. Obvezati sta se mo- Usoda izgubljenega demanta V Sabinskem gorovju se je pred leti, kakor se bo ta ali oni še spominjal, ponesrečilo neko potniško letalo. Vsi potniki, med njimi francoska zakonca Lang-Villardova, so zgoreli Ga. Lang-Villardova je imela izredno dragocen demantni prstan, ki ga po katastrofi niso mogli nikjer najtL Pred kratkim pa se je oglasil pri nekem draguljarju v Lvonu neki italijanski pre-mogar Alasi ,da bi zvedel za ceno prstana, ki ga je imel s seboj. Prijatelji so mu de-jati, da je vreden najmanj 2300 frankov. Izkazalo se je. da gre za prstan Lang- Vil-lardove in draguljar je takoj opozoril po-Kcijo na moža. Ta je Alasija zaslišala in zvedela, da je prstan last nekega drugega delavca po imenu Lerdi, ki ga je dobil spet od svojega rednika v kraju Nerola v Sa-binskih gorah. Ta ga je našel na kraju, kjer sc je zgodila tista letalska nesreča, a mu ni pripisoval nobene posebne vrednosti. Prstan je že v rokah dedičev obeh ponesrečenih zakoncev, ki so pa Lerdijn poslali bogato najdenino. Konec harema v francoski Afriki Iz Pariza poročajo, da je gospodarska kriza zdaj napravila konec haremu tudi v francoskih afriških kolonijah. Slaba gospodarska konjunktura je prisilila muslimane, da so se odkrižali vseh odvisnih žen. Na nedavnem zborovanju muslimanov v Parizu je sporočil odposlanec Abd el Kader Si Henni, da je danes vsa po Francozih kolonizirana Afrika dejansko že v taboru enoženstva. Siromašni muslimani so morali opustiti hareme zaradi pomanjkanja denarja, imoviti sloji pa so to storiH že prej zaradi prenasičenosti takšnega ftvijenj*. Starec z novimi lasmi V Lvonu govore ta čas mnogo o 76-3et-nem preužitkarju Feliks« Lenormandu, ker so mu spet zrasli lasje. Pred 50 leti ga je neka bolezen napravila popolnoma plešastega. Razni fabrikanti pripomočkov ža rast las so mu ponudili že visoke vsote, če bi izjavil, da je dobil novo lasje zaradi njih mazil in tekočin, toda Lenor-mand je te ponudbe doslei odklanjal. Proti nničevanjn kitov Norveška, Danska in Angleška so sklenile pogodbo, ki stopi v veljavo z novim letom in ki ji je namen zaščititi kite pred iztrebitvijo, katere se zaradi brezobzirnega lova nanje že dolgo boje. Izvajanje te pogodbe bo nadziral poseben mednarodni urad v Oslu. Lov na mladiče bo popolnoma zabranjen, a tudi v organizaciji kito-lovstva in glede sprejemanja moštev sto-S&> T veljavo strožja določila. se loti spečih ljudi, če se jim približuje kič, in nenadna svetloba jih celo prej prebudi nego glasen ropot. Skoraj grozotna je ta občutljivost sanjajočih oči pri mesečnikih. Kakor jih bleda mesečina poganja na potovanja in plezanja, tako sprejemajo čuti tudi druge šibke vtise, zvoke, dišave itd., ne da bi se sanje prekinile. Glasen klic mesečnika zbudi, tiha godba ali pa dišeče cvetlice pred njim pa mu do neke stopnje vplivajo na smer volje, kakor je preizkusil že Justinus Kerner. Med sanjami in bdenjem je očitno neka tenka plast zavesti, v kateri se elementi zunanjega in notranjega sveta dotikajo in spreminjajo. Možno je celo s previdnimi vplivi prekiniti sanje, posebno strašne sanje, ne da bi se speči človek prebudil. Telesni zdravnik sultana Solimana velikega je baje znal s posebnimi jedrni in pijačami vplivati na vladarjeve sanje po njegovi želji. Ferdinand von Saar je nekoč za- rala, da ne bosta uvažala alkohola in sta se morala dati cepiti. Torstenson je zgradil spočetka preprosto kočo in delavnico za popravila ter gradnjo čolnov. Zadnja ideja je bila zelo posrečena, kajti od vseh strani so začeli prihajati domačini k njemu, da bi jim čolne popravljal in gradiL Kmalu se je njegov obrat tako razširiL da si je lahko postavil veliko hišo. Pismu je priložil ček za visok znesek, ki je namenjen v prvi vrsti poravnavi njegovih dolgov na Norveškem, v drugi pa nabavi vsak »vrstnega orodja, gospodinjskih potrebščin in neke družabne igre. Zadnja nabava kaže, da imata Torstensonova navzlic preobilici dela vendarle še nekaj časa za zabavo. Pravita, da se v »Deželi tišine« počutita srečna in da ne mislita na kakšen povratek. čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" pisal: »Kadar si ne vem nobenega sveta, premislim zvečer, preden zaspim, prav podrobno vse, kar mi dela skrbi, in včasih je tako, kakor da bi se vse to med spanjem predelovalo v nekakšnem stroju, zjutraj pa mi rešilna misel kakor gotov proizvod pade sama v glavo.« Vplivanje na sanje sicer ni tako preprosta reč, kakor v primeru s Solimanovim zdravnikom, a jasno je, da ima pobuda tudi za sanjsko življenje veliko vlogo, kakor za umetniško ustvarjanje, s katerim imajo sanje toliko sorodnosti. Drama prevaranega moža Pred sodniki v Varšavi se je moral te dni zaradi bigamije zagovarjati neki uradnik, ki so ga gladko oprostili, ko jim je povedal svojo zgodbo. Mož se je v nočnem lokalu seznanil z neko plesalko, zaljubila sta se drug v drugega na prvi pogled in se poročila. Nekega dne pa, ko se je vrnil domov, je našel na mizi pismo, v katerem mu je žena sporočila, da je ušla z nekim kozakom v Ameriko. Pri tem ni pozabila vzeti s seboj polovico moževih prihrankov, ki jih je ta zapisal na njeno ime, ko sta se vzela. Čez nekaj časa je neki njegov prijatelj odšel v Ameriko in mož ga je naprosil, naj tam malo poizveduje, kako je z nezvesto ženo. Ni trajalo dolgo, ko mu je prijatelj sporočil presenetljivo vest, da je bivša plesalka ostavila tudi kozaka in postala priležnica proslulega Johna Dillinger-ja, »sovražnika države št. 1.« Dillingerja so ustrelili, a malo prej je postala žrtev nekega njegovega spopada s policijo tudi plesalka Strel iz policijskega samokresa jo je tako težko ranil ,da je kmalu potem umrla. Uradnik se je nato v drugič poročil, toda neka dobra oseba ga je z anonimnim pismom ovadila oblasti, češ da je bigamist. Sodniki so se prepričali, da je bila ta ovadba laž. Konec zobne ščetke ? Na neki razstavi higienskih predmetov v Londonu je bilo videti zanimive pripravo za čiščenje zob. Aparat brizga v zobe ogljikovo kislino, ki razkuži usta, katera si človek nato izplakne še z mlačno vodo Smrt v Iiz bonskem živalskem vrtu V lizbonskem živalskem vrtu so te dni poginili trije levi, štiri levinje in ena hijena. Živalski zdravnik, ki je raztelesil trupla poginulih živali, sumi, da so bile žrtve zastrupljene. Policija je zaradi tega uvedla preiskavo. Pred letom dni je umrl v Varšavi japonski poslanik Hiruki Kavaj. Na smrtni postelji ga je papeški nuncij krstil ob navzočnosti nekega župnika Loreka. Diplo-matove zemeljske ostanke so pokopali potem na rimsko-katoliškem pokopališču. Pred kratkim je pa list »Poljski svobo-domislec« priobčil trditev, da Japonec, ko so ga krstili, sploh ni bil več pri zavesti in da njegovim krstilcem sploh ni šlo za novo katoliško dušo, temveč za denar ozi- Londonske policistke V zadnjih mesecih se je ponovno zgodilo, da so londonske policistke podale ostavko na službo. Pri tem je gotovo imelo glavno besedo dejstvo, da je bila njih služba naporna in je postavljala nanje velike zahteve. Da v resnici ni lahko biti policistka v angleški prestolnici, nam kažejo pogoji, pod katerimi se dopolnjujejo ta čas prosta mesta. Ti pogoji zahtevajo od kandidatke predvsem trden značaj, velik pogum, popolno zdravje in po možnosti nekaj izkušnje v socialnem delu med ženami in dekleti. Potem zahtevajo od nje, da mora biti neporočena ali vsaj vdova, v starosti med 24. in 35. letom, velikost nad 1.62 m. Končno mora prebiti še poseben izpit, pri katerem ji zastavljajo n. pr. sledeča vprašanja: Kako doprinaša angleški državljan razen x dohodnino k državnim dohodkom? Kateri bi bili glavni vzroki zoper zvišanje obvezne šolske dobe od 14. do 15. leta? Kako lahko določite ponoči po zvezdah in podnevi po soncu in s pomočjo žepne ure, kje je sever? Kakšno lego, podnebje in glavne proizvode ima ta in ta kolonija? Itd. Ljubezen in sovraštvo pri Shakespeareu V bivšem teksaškem boksaču in mojstru težke teže Andersonu Batenu ni pač nihče slutil vnetega raziskovalca Shakespeareo-vih tekstov. Pred desetimi leti je šel v pokoj na svoje posestvo in je svoje dni posvetil samo velikanu angleškega slovstva. Osem let je delal svojo »Shakespearsko enciklopedijo«, ki jo je zdaj zaključil. Menda ni stavka v Shakespeareovih delih, ki bi Ša v tej enciklopediji kritično ne obdelal, voje raziskave je dopolnil z zanimivimi statističnimi podatki Tako je naštel, da rabi Shakespeare v svojih delih besedo »ljubezen« 2559 krat, besedo »sovraštvo« pa le 228 krat. Ulm živi ali je mrtev? Žena letalca Ulma, ki je izginil na progi Amerika—Avstrlija, je odklonila darilo avstralske vlade v znesku 5000 funtov in je naklonila to vsoto kapitanu neke ladje, ki je izjavil, da je pripravljen poiskati njenega moža. Ulmova žena je namreč prepričana. da je njen mož živ in da se je naibrže rešil na kakšen neobljuden otok. Veliko pozornost je zbudila tudi vest, da so našli blizu Nijhava pri Havajskem otočju razbito letalo. Domneve, da bi to utegnili biti ostanki Ulmovega letala, pa so se izkazale za nepravilne, kajti kosi letala so bili mnogo starejši kakor Ulmov hidroplan. roma za bogat pokop bogatega diplomata. Kavajeva družina je plačala baje 50.000 zlo-tov za ta pogreb. Te trditve so v poljski javnosti in tudi v inozemstvu seveda zbudile veliko pozornost. Vse pričakuje, kako se bo zadeva razčistila pred sodniki, kajti župnik Lorek je svobodomiselni list tožil zaradi obrekovanja, izdajatelji lista pa pravijo, da bodo za svoje trditve podali dokaz resnice. Volk v obleki jagnjeta Pri lastniku Pavličevega dvora v Gori-čah pri Celovcu je služil letos od L junija hlapec Ferdinand Wallersberger, miren in zelo dostojen mož, ki je opravljal svojo službo v največje zadovoljstvo svojega gospodarja Kmet gospodar je bil zato te dni precej začuden, ko je prišel k njemu neki orožnik ter začel spraševati po hlapcu. Kmalu se je izkazalo, da je hlapec pri vzel ime moškega, ki je utonil 1- 1928. Mrliča so sicer našli, dokumenti pa so tedaj izginili. Hlapec jih je utopljencu ukradel ter živel pod njegovim imenom vse do zadnjih dni. Orožniki so ga aretirali in pri tem se je izkazalo, da je mož 27-letni Elletzberger, ki so ga iskale oblasti zaradi številnih vlomov, tatvin in sleparij na Koroškem. Lažnega hlapca f» zaprli in pride pred sodišče. ANEKDOTA Ze nekaj ostarelega opernega tenorja p. Liebstockl ob njegovem nastopu v Straus-sovem »Kavalirju z rožo« apostrofiral i imenom »Kavalir s sklerozo«. VSAK DAN ENA ljo mene kolikor hočeš, toda stori to vsaj T nekem taktu!« Najnovejše žensko pokrivalo zelen tirolski klobuk s peresnim okrasjem Calats — angleško izkrcevalno oporišče Angleški vojaki, namenjeni v Posaarje, se izkrcavajo v francoskem Calaisu, Id spominja v teh dneh — seveda v kar najmanjšem obsegu — na dni iz svetovne vojne Civiliziranca v »Deželi tišine" Dva, Id ne mislita več na povratek med ljudi Kraljestvo mode ■H? Na božični večer Božični večer praznujemo navadno le ▼ najožjem rodbinskem kropu ali pa v družbi najboljših prijateljev. Zato se tudi obleka, ki jo nosimo ta večer, v mnogočem razlikuje od obleke za silvestrovanje, ko je v običaju družabnost večjega sloga, ki zahteva izrazito elegantno obleko. Obleko za božični večer si zamišljamo prijazno in okusno in na ta večer, ko bi v naših srcih moralo biti vse svetlo in toplo, tudi obleka ne srne biti mračna. Prav zato niso primerne povsem črne obleke, če pa smo si v ta namen že pripravile črno obleko, jo poživimo s svetlo garnituro, umetno cvetlico ali živobarvno ogrlico I Prijazna preprostost je pravilo, ki mu sledimo pri izberi te obleke in zato se ne sme niti v kroju niti v tvorivu izražati nič vsiljivega. Dobri okus nam tukaj nalaga skrajno »modno rezervo« in prav takšen »rezerviran« slog je najtežje pravilno pogoditi. Ia vendar je toliko dobrih modnih idej, ki se zde kakor nalašč zamišljene v ta namen, ker navzlic svoji preprostosti ne učinkujejo banalno. Nekaj dobrih navodil najdete na naši sliki: Za tak domač praznik je oblika kazaka nedvomno najbolj primerna, ker je skromna in vendar tako učinkovita'- Svetel kazak preko temnega krila je vedno eleganten. Život kazaka na naši skici je ukrojen po vzorcu predpasnika, posebno zanimivi pa so tričetrtinski. kelihasti rokavi, ki izhajajo iz nekakšnega predprsnika. Za takšen kazak predlagamo peščeno barvno, koruzno rumeno, heliotropno ali srednje modro bleščečo svilo (1. skica). Tudi poševno ukrojene, prepete obleke po jako učinkovite, seveda pa se lepo podajo le vitkim postavam. Za okrasje take obleke potrebujemo preprosto volano i* organdija, ki se pod vratnim izrezom končuje v široko kokardo (2. skica). Za božično obleko je posebno prikladen Ura na »hlipsucc Zapestna ura, ura kot obesek, celo ura v prstanu, vse to so motivi, ki so nam že davno znani. Ker pa skuša moda vsako novost spraviti v zvezo s vsakdanjimi rečmi, »e ne smemo čuditi, da nam je prinesla kot zadnjo novost — še uro na priljubljenem klipsu; Ti najnovejši klipsi so na eni strani Cenjene dame, izrabite ugodno priliko! Vsled konča ne sezije odprodaj? k^ahovine po nabavnih cenah pri tudi lep baržun, ker učinkuje nekako zim-sko-praznično. Seveda pa moramo takšno obleko posebno zanimivo ukrojiti, da se ne bi zdela preveč enolična. Originalno je spredaj zvončasto podaljšano krilo, ki ga uvajajo modni saloni kot poslednjo novost. Naš tretji model nas seznani s takšno obleko, ki ima moderno okrasje iz štrasa ali biserov na ovratniku in na okrajcih rokavov. Letos nam nndi moda fina volnena tvoriva, ki jih namestu svile včasih uporabljamo tudi za družabne obleke. Obleka te vrste je posebno učinkovita v lepem kroju kimona. Nenavadno okrasje tvorijo trije bleščeči gumbi zvezdnate oblike in dolga, resasta šerpa, ki nadomestuje pas. Moderno ozko krilo zahteva dva stranska prereza, ki sta značilna za novo linijo (predzadnja skica). Sveža, svetla garnitura poživi tudi najbolj preprosto obleko. Naša zadnja sličica predočuje, kako okusen je učinek širokega, svetlega ovratnika (iz pikšia, medle svile ali svetlega usnja) na temni obleki. Ovratnik zapenja živobarven cvetlični šopek. Pas je zvezan s pentljo, napol dolgi, ozki rokavi pa se takisto zaključujejo v ljubke pentlje (zadnja skica). Pobrigajte se, da Vam ostane koža vedno gladka in mehka, a to zamorete doseči s stalno uporabo f^fdh L, P* O T, krznarstve LJUBLJANA, BOstnl t*g 5 patentiranega svilenega mila, v katerem učinkuje razkrojena svila. Zahtevajte samo SEMO SILK milo v vseh lekarnah, drogerijah tn parfumerijah. Dobi se za ceno Din 8.— za komad lepo emajlirani v poljubnem monogramu, na drugi strani pa imajo obliko štirikotne ure. Tak dvostranski klips nosimo dopoldne tako, da je ura na zunanji strani, ker s tem poudarimo športni značaj dopoldanske obleke. Popoldne, torej na družabni obleki, pa vidimo stran z monogramom. Moderna predjed Spretne gospodinje znajo sestaviti okusne in lepe pladnje z mrzlim narezkom, ki so pravi umotvori. Kot primer navajamo preprost in jako učinkovit pladenj iz aspika. ki predstavlja stilizirano račko. Telo take račke je sestavljeno iz dveh različno velikih oblik aspika, v katere smo vložili masleno kremo, ploščice pese in poprova zrnca tako, da dobimo lepe ornamente, ki predstavljajo perje stilizirane ptice. Trije tanki slaniki tvorijo rep. glava račke pa je iz trdo kuhanega jajca, s kljunom iz korenja in z očmi iz poprovih zrn Okrog račke lepo razložimo kolesca klobase in poljske »cvetlice« iz sa-latnih listov in pese, ki imajo »prašnike« iz maioneze. Zdravniška posvetovalnica Pek iz KC. Na dotičnem mestu je koža občutljiva in pri najmanjšem draženju nastopijo opisani pojavi. Skrbite za skrajno čistost, umivajte se večkrat z lahko raztopino hipermangana, posebno če se pojavijo omenjene pikice, nato pa nama-žite kožo z dobro toaletno kremo. — M-J. Gonoreja ne zapušča v krvi nikakih posledic in če ni tudi drugih znakov, ni pomisleka, da ne bi dobili dovoljenja za ženitev. — N. A. Vsak prelom kosti tudi če je Se tako lepo zaraščen, zapušča večje aii manjše posledice in posebno po naporih ali pa vremenskih spremembah nastopi lahko oteklina Včasih trajajo take posledice 8e leta. sčasoma se pa umirijo Priporočamo Vam. da imate čez dan nogo povezano z elastičnim ovojem — Pri izostanku perila je nosečnost najbližja domneva Svetujemo zdravniško preiskavo. — 1915. Nahaiate se v dobi evolucije. v kateri ao pri vsakem več ah manj izražajo auševne penpelije, vendar pa ni verjetno, da so te v zvezi z doživljajem pred 7 leti, čeprav se mu izzivajočega momenta ne more odreči. K temu pridejo še rodbinske neprilike in materij alne skrbi. Razumeli boste, da glede zadnjih ne moremo ustreši Vaši želji, ker bi to presegalo naš delokrog Glede duševne labilno-sti pa velja princip; mena aana ln corpore sano! Šport, kopeli m druga utrjevanja bodo pripomogla, da se tudi voija okrepi. Pomislite, da niste Vi edini v takem položaju in da samo od Vas zavisi vaša bodočnost! — Božič. Po obilno zaužiti hrani se pogosto pojavi občutek napihnjenosti v trebuhu, ki je včasih lahko prav boleč. V takih slučajih pomaga baldrijantinktu-ra z mentolom. — B. M. Netočnost v nastopu perila je verjetno v zvezi s sepso, ki ste jo preboleli Mogoče je, da so zaradi sepse nastale spremembe na Jajčnikih ali pa maternici, ki povzroče tudi opisane bolečine. Za take slučaje priporočamo tople sedeče kopeli, katerim se pridene izcedek hrastove lupine. Ce imate priliko, Vam priporočamo diatermijo. Ogibati se morate težkih telesnih naporov, mogoče bo spomladi potrebno, da greste v kako primerno zdravilišče, prej ali slej pa morate k zdravniku. — S. D. Kakor razvidno iz Vašega iopisa, boluje Vaša koža na mozoljih in ogrcih. V dobi, v kateri se nahajate, torej v puberteti, je to često pojav, ki po preteku te dobe običajno sam od sebe zgine Čeprav opisujete dve različni obolenji. Je vendar zdravljenje isto. predvsem se morate ogibati ostrih jedi in skrbeti za redno odvajanje. Pogosto zadostuje, če si vsak večer umijete obraz z vročo vodo in z milnim špiritom, nakar kožo dobro otarete z grobo brisačo. Ce to ne bi pomagalo, se mora oluščiti koža z naslednjim sredstvom: Lac. sulf. — Glycerin — Spir. vini aa 5.0— Acc. glacial 1,0, katerega se zvečer namaže, zjutraj pa toplo opere. — Bradavica. Znano je, da preidejo pogosto bradavice same po sebi. Drugače je pa najbolje, da Jih odstrani zdravnik z operacijo. Poskusi se pa lahko z naslednjim obližem; Empl hy-drarg. cin. 10,0— Acid arsen. 0,5. — A. Anita. Iz opisa ne vidimo nobene zapreke, da ne bi mogli zanositi. Potrebna bi pa bila preiskava semena. — Vročina. Verjetno se nahajate v začetku prestopne dobe, v kateri je občutek vročine prav pogost. Baldrijanova tinktura Vam bo olajšala stanje. — M. H. Ce vnetje sklepov tako dolgo traja in če kopeli nič ne pomagajo. Vam svetujemo, da greste vsaj za nekaj dni v bolnico, da Vas natančno preiščejo in odrede potrebno zdravljenje. Na ravnokar končanem turnirju za prvenstvo Sofije je zmagal Gešov z 8 (iz 9) točkami. Drugo mesto je zasedel Tošev s 6 in pol, tretje Max s 6, četrto Afanasov s 5 in pol. Za prihodnje leto je projektiran celo mednarodni turnir v Varni. To bi bil prvi tak turnir v Bolgariji in na Balkanu sploh. ★ Turnir za prvenstvo Rusije se je začel dne 8. decembra v Moskvi, udeležuje se ga razen Botvinnika in Romanovakega 20 najboljših ruskih mojstrov, tako Aiatorcev, Rabinovič, Lowenfisch, Bogatirčuk, Rjuhi in, Iljin-2enevskij, panov itd. Po 7. kolu vodita Aiatorcev in Bogatirčuk s 5 točkami. Prvih 8 zmagovalcev » tega turnirji bo poleg Botvinnika in Romanovakega menda igralo na mednarodnem turnirju v Moskvi meseca februarja. ★ Ravno ae vi« na Dunaju vsakoletni Tre-bdtschev memorialni turnir za prvenstvo Dunaja. Udeležuje se ga 16 dunajskih mojstrov, brez Spielmanna in Kmocha. Po 7. kolu je stanje vodečih Beutum 5 (1), Ger-schenkron, Podhorzer 5, Glas, Beoker 4 in pol (1), GrUnfeAd in Horlingar sta nekoliko zaostala. ★ Dne 27. t m. ae začne mednarodni turnir v Hastingsu. Angleži so listo svojih zastopnikov zanj de enkrat izpremenili. sedaj se glasi: Sir Thomas, Michell, Miss Menchik, Milner-Barry, Norman. Najboljši angleški mojster, mladi Alexander, letos žal manjka, ostali pa bodo Imeli odločno pretežko stališče proti inozemskim velemojstrom, ki jih je tokrat kar pet med udeleženci: Capablanca, Botvinnik, dr. Bu-we, Flohr in Lilienthal. Kdo izmed njih ima najboljše izglede na zmago, je težko prerokovati. Zlasti v tako kratkih turnirjih igrajo presenečenja in slučaj včasi veliko vlogo. Najprej morda še lahko izločimo Lilienthala iz vrste najresnejših konkurentov. Kljub njegovim velikim uspehom zadnjega leta moramo namreč upoštevati, da ni na vseh zadnjih turnirjih proti nobenemu velemojstru dobil partije, temveč samo remiziral ali celo izgubil. Tudi dr. Euwe objektivno nima toliko izgledov kakor ostali trije velemojstri, vsaj po igri na turnirjih zadnjega časa sodeč. Toda njegova izredno ostra igra mu zopet ravno v kratkem turnirju lahko prinese uspeh. Bivši svetovni prvak Capablanca je seveda med ožjimi favoriti Vprašanje je le, če bo po večletnem prestanku Se v svoji nekdanji formi. Sovjetsko-ruski prvak Botvinnik tudi spada po skoro splošni sodbi med najboljše igralce na svetu. V Hasting-su pa bo šele prvič nastopil na turnirju izven Rusije. Tako nam njegov nastop še posebno lahko prinese raznovrstna presenečenja Najboljše izglede pa bi le prisodili Flohru 2e trikrat zaporedoma je v Hastingsu odnesel prvo nagrado. Angleži so pokazali mnogo športnega duha, da so mu vsako leto postavili druge, močne nasprotnike toda vse je pustil za seboj, lani celo samega Aljehina. Letos bi imel sicer najtežje delo, po svojih enakomernih velikih uspehih na mednarodnih turnirjih pa je Se vedno prvi favorit. * Otvoritev z damskim gambitom. Beli: dr. Bemstein. Črni: Stahlberg. (S turnirja v Curihu julija t. 1.) 1. Sgl—f3 d7—d5 2. d2—d4 Sg8—f6 3. Lcl—f4 --- Bernstein in Stahlberg sta imela pred zadnjim kolom, ko se je igrals ta-le partija, enako število točk Vsled tega poskušata oba igrati na zmago Poteza Lf4. ki se v damskem gambitu mesto Lg5 redko igra. je na videz zelo solidna, pa vendar daje belemu tudi možnosti za nanad 3 .------e7—e6 4. e2—e3 Lf8—e7 Tt in ▼ naslednjih potezah U Mla naravna poteza cl—c5 in nato Sc6 mnogo boljša. Tudi lovec bi stal bolje na d6. Toda črni hoče na vsak način komplidratL 6. Sbl—d2 0—0 6. Lfl—d3 b7—b6? V tem trenutku Izrecno napaka, ker daje belemu možnost, da pride a tempom do napada. Ce že ni hotel črni vleči c5, bi moral tu Igrati vsaj Sbd7. 7. Sf3—e5 --- 8eveda! Beli je prišel zelo poceni do tega važnega polja. 7.______Lc8—b7 8. Ddl—f3! c7—c5 9. c2—c3 Sb8—d7 10. Df3—h3 --- Tu stoji bela dama naravnost Idealno za napad. Tudi ostale bele figure stoje že tako ugodno, da je prav za prav že črni izgubljen. 10 .------Tf8—e8 Se5 : bi vodilo zaradi 11. de5 :, Se4, 12. f3! do takojšnje katastrofe. 11. Sd2—f3 --- Preprečuje nameravano Sf8, nakar bi prišlo sedaj Sg5 in Sf7 u U.______Sd7 : e5 12. Sf3 : e5 --- Sedaj bi z de5 : beli ničesar ne dosegel, ker f3 ni več mogoče. 12. _ — — c5—c4 Tudi črni Ima torej svoj načrt Morda je celo namenoma izzval napad na svojega kralja, da bi potem prodrl na damskem krilu Toda beli pride z direktnim napadom prej. 13 Ld3—c2 b6—b5 14. g2—g4 g7—g6 15. Lc2—dl --- Sedaj groz. 16. gS, Se4 (Sh5 ne gre ▼cč!), 17. Sf7 i, Kf7 :, 18. Dh7 : + . Kf8, 19. Le5. 15 .------Le7—f8 Preprečuje omenjeno grožnjo. 16. Lf4—gS! Lf8—e7 Izsiljeno, ker bi na Lg7 prišlo Dh4 tn nato Thl—gl—g3—f3 s izgubo figure. 17. Dh3—f3 --- Ogroža točko f7 ln odpira h-kmetu pot. 17 .------b5—b4 18. c3 : b4 Le7 : b4-f 19. Kel—fl Lb4—e7 20. Kfl—g2 --- *I\idi takojSnje 20. La4 bi dobilo kvaliteto, toda po Tf8, 21. Lh6 (po 21. Lf6:, Lf6 :. 22. Sd7, Lg7 beli ne bi imel več napada), f6!, 22. Lf8 :, fe5 bi prišel črni do napada. 20.------Ta8—b6 Kg7 bi sicer rešilo kvaliteto, toda beli napad bi po 21. Df4 ln nato h4 postal nevzdržen. Sedaj pa upa črni na nekaj proti-igre zaradi slabosti točke b2. 21 Ldl—a4 Te8—fS 22. Lg5—h6 Dd8—c7 23. h2—h4 --- Trdnjava na £8 ae itak ne more umakniti, ker bi sledilo g5 tn Df7 :. 23 .------Sf6—ei 24. Se5—d7 --- Lepega črnega lovca al torej hoče beli po možnosti ohraniti za napad. 24 .------Lb7—c6 25. La4 : e6 Dc7 : c6 26 Lh6 : f8 Dc6 : d7 Ka Lf8 : seveda Sb8 i. 27. Lf8 : e7 Tb8 : b2 Ta protikomblnacija ae popolnoma ponesreči; beli je vse možnosti dobro preračunal. Bolje je bilo zato De7 čeprav bi tudi potem beli s kvaliteto več moral dobiti, n pr. 28. De2, nato f3 ln Tabl ter eventualno b3. 28. Le7—f6! Dd7—OT Prepozno vidi črni, da Tf2 :+, 29. DO :, S£2 30. Thbl, Dc8, 31. Le5 in Th8 vodi do hitrega konca. Tako pa tudi ostane s trdnjavo manj. 29. Tal—fi. c4—eS 30. g4—g5 Db7—b5 Nekoliko bolje bi fa&o takoj Sd2. 31. h4—h5 Se4—d2 32. h5 ; g6! --- Se eno presenečenje za črnega. Na Sf3 : sledi seveda 33. gh7 :-(- in mat. Pa tudi Dfl :+ vodi do mata: 33. Tfl :, Sf3 :, 34. gh7:-h Kh7 :, 45 Kf3 :, c2. 36. Thl-)-, Kg6, 37. Kg4 in Hi6 mat. 32 .------f7 : g6 33. Df3—g4 Db5—d7 34. Thl : h7! --- Tudi za lep konec je torej beli poskrbel. 34 .------Dd7 : h7 Na Kh7 seveda bela dama matira. 35. Tfl—hI Dh7 : hl-f 36 Kg2 : hi Kg8—f7 37. Dg4—h3 --- Tudi zadnja nada črnega je Sla po vodi. Na 37. Dh4 bi bil namreč imel možnost Tbl-f, 38. Kg2, Tgl+! 37 .------Tb2—bl + 38. Khl—g2 črni se vda. VASJA PIRC. Radio Nedelja, 23. decembra. LJUBLJANA 7.30: O govedoreji (inž. Wen-ko Boris). — 8: Donski kozaki pojo na ploščah. — 8.30: Poročila. — 8.40: Religiozne samospeve poje g. Drago Žagar. — 9: Versko predavanje (dr. p. Regalat Cebulj). — 9.15: Prenos iz frančiškanske cerkve. _ 9.45: Plošče. _ 10: Usoda proletarskega otroka (dr. Kanoni). — 10.20: Haydn: Kvartet v F-duru op. 3 (plošče). — 10.40: Slovenske narodne s spremljevanjem radio-orkestra., pojo gdč. Mišičeva, ga. Ramšako-va, gg. Janko in Tone Petrovčič. — 11.40 troška ura (ga. Cirila Medvedova). — 12 Cas. radio - orkester (po željah). _ 15. Prenos božičnice Mestnega načelstva iz Uniona. — 16.30: Kncert tamburaškega zbora Nar. želez, glasb, društva »Drava« iz Maribora. — 17.15: Slovenske narodne na ploščah. — 19.30: Nacionalna ura: Ob desetletnici Parmove smrti (novinar g. Zobec). _ 20: Viktor Parma »Ksenija« — opera (izvajajo Radio in Operni orkester, ter operni solisti — prenos v Zagreb in Beograd). — 21.30: Cas. poročila. — 21.50: Odmevi is vsega sveta (plošče). Ponedeljek. 24. decembra. LJUBLJANA 12.15: Gloria iz Bachove maše v H-molu (plošče). _ 12.50: Poročila. — 14.: Cas. cerkvena glasba na ploščah. — 18: Otroški božič. — 18.50. Radio orkester: božične pesmi — 19.50: Cas, jedilni list, program za torek. — 20: Božični govor (Josip Ribičič) _ 20.20: Božične pesmi poje trnovski cerkveni zbor. — 21: Božični go-vor (ravnatelj Jagodic). — 21.30: Cornelije-ve in Premrlove božične pesmi poje g Be-teto. vmes koncert na harfo _ 22: Meško: »Gobavi vitez« - božična igra — 23- Božične pesmi *aznih narodov na ploščah — 24: Prenos polnočnice iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. BEOGRAD 16: Božične pesmi. — 20: Božična glasba raznih narodov na ploščah. — ZAGREB 18: Godalni kvartet _ 19: Zvonovi in orgle. — 19.30: Božične pesmi. — 22: gra. — 2345: Zvonovi in polnočniea. — PRAGA 19.45: Praški zvonovi__19. Slovaške pesmi. — 20: Božični večer. — 20.35: Češki Betlehem. _ 21.15: Pečmi. — 21.35: Orkester. — 22.15: Božična reportaža. — 23: Orkester. — 23.55: Prenos polnočnice. — BRNO 19.45: Ves program iz Prage. _ VARŠAVA 20.20: Božične pesmi. — 22.05: Plošče. — 24: Polnočniea iz Jasne gore. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12.30: Orkester. _ 15.20: Spevoigra. _ 18: Božične pesmi za ženski zbor. — 19.10: Orkester. — 21.05: Plošče. — 22.15: Božične skladbe. _ 23J30: Orgle. — 23.50 Božična noč v Visokih Turah. — BERLIN 20: Pester božični program. — 24: Prenos polnočnice. — KONIGSRERG 19.45: Zvonovi. _ 20.35: Corellijev božični koncert. — 21.20: Božični pozdrav. — 23: Iz Stuttgarta. — 24: Prenos Bachovega Božičnega oratorija iz Leipziga. — STUTT-GART 20.10: Božični zvonovi. — 22: Božič ▼ Alpah. — 24: Prenos iz Berlina. — RIM 17.30: Koncert solistov. _ £>.45: Božični koncert Torek, 55. decembra. LJUBLJANA 9: Orgelski koncert (Blaf Arnič). _ 9.30: Plošče. — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Radio - orkester. — 11.40: Prenos petja kanarčkov vrvivcev. — 12: Cas, radio - orkester. — 16: Kvartet pihal, vmes solistični komadi za violino, klavir in čelo _ Radio - orkester — recitacije (Avgusta Danilova). — 18.40: Božični običaji in pesmi katolikov (Janko Kač — prenos v Zagreb in Beograd). _ 19.10: Prenos iz Zagreba. — 19.50: Čas, jedilni list program za sredo. — 20: Prenos »Iloflmannovih pripovedk iz Zagreba. BEOGRAD 16.30: Orgle. — 17: Pesmi. — 18.40: Prenos iz Ljubljane. — 20: Prenos i* Zagreba. _ ZAGREB 12: Božične pesmi. — 17.15: Godalni kvartet. — 18.40: Prenos t* Ljubljane. — 20: Prenos opere »Hoffman-nove pripovedke« iz gledališča. — PRAGA 19.25: Vojaška godba. — 20.06: Veseloigra-_ 20.55: »Ljudem dobre volje«. — 21.10: Slovaški božič. — 2230: Lahka glasba. — BRNO 19.25: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Dunajska glasba. — 21: Božič evropskih narodov. — 22: Plošče. — 22.30: Ples. — DUNAJ 10.15: Godba na pihala. — 11.20: Božični misterij (Thoma). — 12.20: Orkester. — 15.35: Komorna glasba. — 16.40: Jazz. — 18.25: Znameniti orkestri na ploščah. — 19.20: Pesmi za bariton. — 20: Joh. Strauss »Noč v Benetkah«. — 20.45: Godba na pihala. _ 24: Plošče. — 0.30: Ples. — BERLIN 20: »Zanimivosti o prvi železnici«. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — KONIGSBERG 20.10: Pester program s plesom. _ 22.30: Orkestralen koncert. (Tforfiru/ L I l t T a» lAL Utusnro tkttnn' TlL-aW07[ »Hts Sreda, 26. decembra. LJUBLJANA 8.30: Kvartet mandoHn. — 9: Versko predvanje (dr. p. Guido Rant). — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 20.45: Lahke in instrumentalne solistične točke na ploščah. — 10-20: G. Janko in g. Banovec pojeta slovenske narodne s sprem-Ijevanjem harmonike (g. Stanko), vmes radio - orkester. — 12: čas, radio - orkester. — 16: Sramel kvartet »Erika«, vmes klavirska harmonika (Pešl Rudolf), — »Fantje na vasi«, _ plošče. — 19.30: Nacionalna ura: Rdeči križ (prenos iz Beograda). — 20: Prenos iz ljubljanske opere, v odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 16: Orkester. _ 17: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — ZAGREB 12: Božične pesmi. — 17.15: Otroški koncert. — 20: Prenos iz Ljubljane. _ PRAGA 19.30: Prenos Dvorakove opere »Jakobinec« iz gledališča. _ 22.30: Salonski orkester. — BRNO 19.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19: Lahka glasba. — 20.10: Orkestralen koncert. — 21: Chopinove skladbe. — 21.40: Zborovsko petje. _ 22.15: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 10.50: Zima in božič (orkester). — 12.30: Lahka glasba. _ 16: Vojaška godba. — 18-33: Komorni koncert — 19.30: Veseloigra. — 21.45: Novi šlagerjL — 23.45: Ples. _ BERLIN 20: Prenos iz Stuttgarta. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — K6NIGSBERG 20: Prenos iz Berlina. — 22.30: Orkestralen koncert. — 23.30: Lahka glasba. - Četrtek, 27. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. _ 18: Nekaj ko-račnie na ploščah. — 18.20: Smuška ura ljubljanskega zimsko - športnega podsaveza. _ 18.50: Koroške narodne na ploščah. — 19: Kaj sem videl na Koroškem (N. O.). — 19.20: Koroške narodne na ploščah. — 19.30: Nacionalna ura: Jovan Rajič (iz Beograda). — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Čas, poročila. — 22.20: Podoknice na ploščah. BEOGRAD 17: Komorna glasba. _ 20: Plošče. — 20.30: Klavirski koncert — 21: Borodinova glasba. — 22.20; Lahka in plesna muzika. _ ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni kvartet. - 20: Prenos is Beograda. — PRAGA 19.30: Pester program _ 20.30: 0 narodni himni. — 2050: Literaren program. — 21.10: Iz Brna. — 22.15: Plošče. - 22.30: Pesmi. - BRNO 19.30: Prenos iz Prage. _ 21.10: Orkestralen koncert. _ 22.30: Iz Prage. — VARŠAVA 19.30: Zborovsko petje. - 20: Orkestralen koncert. — 22: Lahka in plesna muzika. _ DUNAJ 12: Orkester. _ 16.40: Koncertna ura. — 17.30: Celo in klavir. - 19.25. Prenos opere iz gledališča. _ 23.20: Iz zvočnih filmov — 23.50: Jazz. _ BERLIN 20.45: Zabaven nrorrnm- najlepše melodije minulega leta. — KfiNIGSBFFG ?0 40 Plesni večer iz Hamburga - 23: Orkestralen koncert _ STITTfiART 20 40- Pi°=ni vefer — 21.30: »Za zlatim robom oblakov«. — 22.30: Ples. - 24 Orkestralen koncert - 1.00: Lahka glasba. - RTM 1710- Vokalen in instrumentalen koncert _ 20.10: Plošče. S P O R T Pred zaključkom jesenskega prvenstva Danes ob 14.15 na igrišča Hermesa prvenstvena tekma Hermes : Ittrija Danes se bo zaključilo naše podsavezco prvenstveno tekmovanje, ki doseže obenem višek jesenske sezone v Ljubi jam. In baš ob tem zaključku nam je taJcore-koč »usoda« določila za nasprotnika stara že dolgoletna rivala v našem nogometnem športu Takozvani »derby« ali bolje rečeno Šiška : Ljubljana že dolgo ni toliko razgibal športnih simpatizerjev, kot ravno današnje srečanje. In zakaj tudi ne, saj je gotovo še vsem posetnikom pomladanske tekme živo v spominu ogorčena, vendar pa lepa in do zadnjega trenutka napeta borba, ki je končala neodločeno z rezultatom 2 : 2. Današnja borba je še tem bolj važna za oba kluba, ker se borita eden za prvo mesto in drugi za predzadnje mesto prvenstvene tabele. Razumljivo je, da bo ime! Hermes mnogo težje stališče, kajti v Iliriji zadene v nasprotnika, ki je v vsakem oziru nevarnejši od njega. Predvsem nam je močno jamstvo jakosti Ilirije njeni zadnji rezultati (Maribor, Svoboda), ko je svoje nasprotnike takorekoč skoraj naravnost pregazila. Znano pa je tudi, da je jakost In odpor Siškarjev v primera potrebe lak-ko skoraj nezlomljiv in je Hermes že marsikateremu nasprotniku docela prekrižal račune. Dejstvo je, da bo to pot šlo zares hi da bo borba ostra in zagrizena do zadnje minute, kajti točke so jako, jako dragocene in težko nadomestljive. Hermežand se tega dobro zavedajo, zato upamo, da bodo fantje napeli vse sile Le tako bo mogoč uspešen nastop proti protivniku. To nam je tudi garancija, da bo tekma zanimiva in zadovoljna bo tudi publika. Pri današnji tekmi slavi priljubljeni igrač Hermesa Klančnik Gustav redek jubilej požrtvovalnega in iskrenega športnika, t j. lOletnico, kar nepretrgoma igra za barve kluba in pa jubilej svoje 300 javne tekme za barve Hermesa. Za ta res redek jubilej, ki bo v ostalem nemalo poživil današnjo tekmo, izrekamo tudi mi neumornemu Klančniku iskrene čestitke. Glavna tekma se vrši ob vsakem vremenu ter je ista poverjena ss. g. Vidicu. Ob povoljnem vremenu se vrši predtekma B moštev. Vstopnina minimalna. Službeno iz LNP. Prvenstvena tekma Bora : Radovljica se po odpovedi Radovljice ne vrši. O tem se obvešča Sora in določeni sodnik g. Cimperman. SR Mladika : SK Slovan. Danes dopoldne se vrši na stadionu SK Mladike zanimiva prijateljska tekma med SK Mladiko in SK Slovanom. SK Mladika je v letošnjem svojem prvem prvenstvenem tekmovanju pokazala, da je zrela za drugi razred in je tudi dosegla par prav lepih, rezultatov. SK Slovan bo nastopil v nekoliko oslabljeni postavi, vendar bo pa vseeno skušal, da bo potrdil svoj renome. V predtekmi nastopita rezervi obeh enaj-etoric. Začetek giavne tekme je ob 10.30. Božični nogometni turnir SK Slavije. Na igrišču SK Slovana izvede SK Slavija 25. in 26. t. m. popoldne nogometni turnir, na katerem bodo igrali poleg Slavije Še klubi Slovan, Ilirija in Mladika. Razvrstitev tekem bo naslednja; prvi dan Slovan ; Ilirija in Slavija : Mladika, drugi dan odigrata zmagovalca odločilno tekmo, premagana kluba pa predtekmo. Tekma Reka : Mars zaradi tehničnih zaprek odpovedana: ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 12.30 naj bodo subjuniorji na Igrišču. Ob 13.30 pa juniorsko moštvo. Igramo trening tekme. ŽSK Hermes (uprava igrišča). Pri današnji tekmi je službujoči odbornik gosp. Roht, nadzor blagajne g. Felber, biljeter 2anc, reditelji Habiht, škrajnar, Hvala, Prešern, Sedej, Orel. Imenovani morajo biti na igrišču, ako bo predtekma, ob 1230. sicer pa ob 13.15. SK Mars. Danes ob 13.30 naj se javijo na igrišču Primorja; Ive, Dolinar, Korle, Ivo, Drobež Kari, Stane, Janez, Nov ali, Franci, Grčar, Gene, Miloš, žigon, Bony. Opremo preskrbi Pepe. SK Reka. Obvešča se A-moštvo, da je prijateljska tekma z SK Marsom odpovedana zaradi slabega vremena. Vsi igralci naj ob isti uri oddajo svojo opremo v klubovi garderobi gospodarju ali pa na njegovem domu. SK Svoboda. V nedeljo morajo biti na gl. kolodvoru ob 13.15: Marc, Skapin, Kamnikar. Habiht n, Zemljak, Baggia, Erlih, janežič, Kitek, Jančigar, Samar, Vahen. Ob 14.30 igramo prijateljsko tekmo z Diskom v Domžalah. Potni maršal dr. Lekše. SK Slavija. Danes morajo biti ob 13. na igrišču Primorja Pavle, Dular, Košak, Pomora, Kogovšek, Bevc, Wala, Dežman, He-vi, Milan, Rone. Opremo prinesite seboj. Za brzoturnir na igrišču Slovana morajo biti za oba dneva sledeči: Pavle, Miko, Ošabnik, Turner, Orehek, Gestrin, Vine. Jože, Čeme, Kveder, Pečan, Keržan H. Redi tel jsko službo vrše Peldi, Štravs, Pano-ra, Bevc, Košak, blagajno pa Cimperman in Keržan. SK Triglav, Bled, otvori na Grajski planini 1245 m (Pokljuka) za božične praznike svojo športno postojanko. Vsem smučarjem bo koča nudila udobno in ceneno zavetišče ter vabimo vse posetnike Pokljuke, da je obiščejo. Koča leži 10 minut od Mrzlega studenca. Idealni smuški tereni na planini sami nudijo obilo smuke. Smučarski klub Ljubljana. (Damski odsek.) Zaradi preslabega vremena odpade današnji trening. SK Rateče-Planica razpisuje medklubsko skakalno tekmo za 26. t m. ob 14. Splošna določila: Tekmuje se po pravilih JZSS. Pravico udeležbe imajo vsi v JZSS verificirani člani, stari nad 18 let. Prijavnina za tekmovalce znaša 5 Din. Čas prijave do 26. t m. do 12 pri tajniku Jan. Kerštanju. Žrebanje ob 13 Razglasitev rezultatov in razdelitev daril ob 17. Darila: Prvi trije v skokih prejmejo častne priznanice. Najboljši klub pa prehodnji pokal, ki ga ima sedaj SK Skala na Jesenicah. Ker je to prva letošnja skakalna tekma, bo obisk od strani gledalcev, kakor tudi tekmovalcev gotovo velik. Vremensko poročilo po stanju 21. t. m. Rateče-Planica; temperatura -f 2° C, sneži, sneg moker. Koča v Planici: na 30 cm stare podlage zapadlo 15 cm suhega snega, sneži, brez vetra. — Brzojavno po stanju z dne 22. t. m.: v vasi 15 cm snega, Smučarski dom 15 cm, Tamar 40 cm, peč-Peteljinek 105 cm, vreme južno in megleno. — Mojstrana: Poročilo s Staničeve koče: snega pri koči 2 m, smuka od Apnenca do Vrha idealna, od Debele bukve do Vrtače bolj sredna. Plazov ni. v Spodnji Krmi bo koča za praznike in vsako soboto nedeljo oskrbovana. Vodnik Rekar na razpolago. — Kofce pri Tržiču: Planina '"na 30 cm snega na trdi podlagi, smuka dobra, sneži dalje, smuka pri domu manj ugodna. — Krvavec: temperatura —30 c, sneži, 50—60 cm snega. Smuka dobra. enja na deželi Iz Gornje Radgone gr— Božičnica siromašne sokoiske dece je bila te dni v občinski dvorani, po nagovoru starosta br. Mavriča o nalogah sokolstva je prisotno članstvo z deco vred zapelo »Sveto noč«. Sledile so deklamaci- je dece. Obdarovanih je bilo 72 otrok. _ Vsem dobrotnikom hvala! gr— Osebna vest. Premeščen je na postajo Bled-Lesce tukajšnji železniški uradnik g. Mirko Arnuš. gr— Hišnika je okradel pri belem dnevu. Ko je bil nedavno zjutraj hišnik postajne. restavracije janisaj Franc z doma odsoten, je vlomil v njegovo sobo v gospodarskem poslopju neznan tat in odnesel vse prihranke ubogega hišnika v znesku 703 Din in razno obleko in perilo. Za vlomilcem ni sledu. §T— Vlom v cerkveni nabiralnik. Dne 17. t m. ponoči je neznanec vlomil v nabiralnik v župni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. Poizkušal je sprva z dletom pri glavnih vratih, nato pa je pri zakristiji razbil šipo na oknu. zvil železen križ ter odpri okno. V nabiralniku pa je k sreči bilo le nekaj dinarjev, ki jih je tat odnesel. Zanimivo je. da se storilec, kakor je dognal komisijski ogled, ni poslužil vhoda skozi zakristijsko okno in je vlom z zdrabljenjem šipe le fingiran. Uvedena je preiskava. Orožništvo je storilcu baje že na sledu. Iz Ptuja j— Krstna slava ptujskega pontonirske-ga polbatal iona je bila 19. t. m. Na prostornem dvorišču voiašnice se ie vršilo svečano sekanje kolača, ki ga je opravil pravoslavni prota g. Todorovič iz Maribora Za katolike pa ie opravil svečanosti gvardian g Lapuh. Pri slavj je sodelovala vojaška sodba iz Maribora Na vojake ie Imel lep nagovor komandant mesta inž. major Manoilovič in se spominjal tudi pokojnega Viteškega kralja Aleksandra L. katerega spomin so vojaki in gostje počastili s klici »Slava« Obenem na so nazdravili mlademu kralju Petru II Svečanosti so prisostvovali zastopniki pradov in društev med drugimi sreski načelnik g. dr Bratina predsednik ptuiske občine g Jer-še starosta Sokola g dr Šalamun in odposlanstvo rfasflclre rptp I— OdkHfip snriminske plošče blasopo-komemn Viteškemu kralju Aleksandra 1 se ie tzvrSilo v ponedeliek na slovesen način na ?o1skem poslopju pri Sv Vidu pri Ptuhi. Pczftn Jolske mladine je svečanosti prisostvovalo mnogo drugega občinstva Spominsko ploščo je odkril šolski nadzor-g. Cepuder Leon, nato pa je imel šolski upravitelj g. Muzek Ljudevit lep govor o blagopokojnem kralju. Tudi šolski nadzornik g. Cepuder je govoril o kralju Uedinitelju. Slavnost se je zaključila z deklama-cijami in državno himno. j— /z poštne službe. Poštni upravnik gospod Jakob Čuš je povišan v poštnega svetnika v V. položajni skupina. Čestitamo! j— Občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ptuju bo danes ob 9. dopoldne v gostilniških prostorih Mihe Brenčiča na Ormoški cesti. .i— V zvezi z zagonetno smrtjo posest-nice Gabrovčeve Marije v Jurovcih so orožniki aretirali tri osebe, ki so osumljene, da so neposredno krive smrti. Spravili so jih v ptujske zapore. Preiskava se nadaljuje. j— Sleparstva na živinskem sejmu. Mestna blagajna je že dalje časa opazovala, da niso dohodki od sejmov več tako visoki kakor bi morali biti pri normalnem obisku in dogonu živine na sejem. Zdaj je nrišlo mestno poglavarstvo na sled trem občinskim hlapcem, ki so kasirali pristoibine za sebe. Mestna blagajna je oškodovana za večji znesek. Vsi trije hlapci so bili aretirani in izročeni sodišču. j— Napad 321etno Katarino v Lancovi vasi so v času odsotnosti njenega pr.lei-nika napadli Amalija. Anton in Otmar iz Zakla. Vsi trije so nasilno vdrli v stanovanje Katarine s tem, da so s sekiro razbili hišna vrata in nato dejansko napadli Katarino. jo vrgli po tleh in jo pretepli, pri čemer so ji zlomili levo nogo. Katarino so morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. ¥ BELTINCI. Na rojstni dan blagopokojnega kralja Uedinitelja se je članstvo Sokola kljub dežju zbralo na letnem telovadi-šču, kjer se je izvršila vsaditev lip. Skromno svečanost je otvoril br. starosta, nato pa je načelnik br. ŠvegI govoril o pomenu lip za poznejše rodove. Govor je zaključil z naročilom, naj nas te lipe zmerom spominjajo na kraljevo oporoko »Čuvajte Jugoslavijo!« Z lipo je bilo vloženo v zemljo tudi posvetilo velikemu pokojniku Učenka Anika Balažičeva je s pesmico »Orač na Topoli« ganila vse prisotne Druga lipa je bila vsajena s posvetilom našemu starešini, kralju Petru II Vzklikoma »Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedi- nftdjn!« fa »Živel kralj Peter ILk Ji Cedila narodna himnt GORNJI GRAD- Prisega vojaških obveznikov iz sreza ae je izvršila v nedeljo 16. t-m. na slovesen način- Do 9. ure se je zbrala velika množica mož rezervne vojske, ki bo te ustrojili po občinah, na graščinskem dvorišču. Manjkalo je le malo število obveznikov, kar je pokazalo veliko disciplino- Po oklicanju eo ee napotili obvezniki v prostrano farno cerkev, kjer je imel najprej župnik g. Šlander Make primeren nagovor o pomenu prisege, nato pa je sledila svečana prisega. Po prisegi je v cerkvi govoril podpolkovnik g. Stojanovič Dragoljub iz Celja zbranim možem o blagopokojnem kralju Aleksandru I. Uedinitelju, nato pa pozval s prisrčnimi besedami zbrane može k zvestobi in vdanosti mlademu kralju Nj. Vel. Petru II. Zbrani možje so vzkliknili trikratni >SIava« blagopokoinemu kralju in trikratni iživek mlademu kralju. GORENJI LOGATEC. Tudi letos nas je obiskal sv. Miklavž v Sokolskem domu. Bil je precej radodaren, kar je najbolj razveselilo naše malčke. Dne 8. t. m. se je vt-šila v gostilniških prostorih g. Tavčarja v Gorenjem Logatcu seja sreske organizacije JNS, 16. t. m. pa je bila svečana zaprisega rezervnega moštva pred Sokolskim domom v Dolenjem Logatcu. Odziv je bil kljub slabemu vremenu skoro polnoštevilen. — Dne 30. t. m. ob pol 20 bo gostovalo sokolsko društvo iz Hotedršice s primerno igro v Sokolskem domu, nakar že zdaj opozarjamo. GORNJI PETROVCI. Zaprisega vojaških obvezancev iz občin Gor. Petrovcev, Križevcev, Šalovcev, Gornje Lendave in Gornjih Slavečev se je pri nas svečano izvršila 16. L m. Vojni obvezniki so z redkimi izjemami vsi prisostvovali prisegi in pokazali discipliniranost. K zaprisegi sta bila komandirana od varaždinskega vojnega okrožja gg. pehotni poročnik Drago Ivanševič in podporočnik Zakula. Zaprisega se je izvršila na prostranem travniku pred narodno šolo. kjer so se formirali obvezniki v kolone po veroizpovedi. Evan-gelske obveznike je zaprisegel g. Godina Štefan, evangeljski župnik, ki je nagovoril obveznike v prekmurskem dialektu in jih opomnil na važnost momenta. Obveznike katolike je zaprisegel g. čirič, ki je prav tako nagovoril navzočne v prekmurščini. Po svečanem obredu je imel rodoljuben nagovor poročnik g. Ivaniševič. Med njegovim lepim govorom so vzkliknili obvezniki trikrat »Slava blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru L Uedinitelju«, koncu govora pa je zaoril trikratni »Živel Nj. VeL kralj Peter IL« Godba iz Šalovcev je zatem zaigrala državno himno. HOTIČ. Preteklo nedeljo so planinke ete-ga »Kraljice Alenčice« napravile v šoli božičnico za siromašne šolske otroke. Ob tej priliki ao pogostile in obdarovale 25 učencev. Šolski upravitelj se jim v imenu vseh obdarovancev najlepše zahvaljuje. LUKOVTCA. Tudi nas je letos obiskal Miklavž. Za njegov obisk je preskrbelo novo ustanovljeno glasbeno društvo »Zvezda« s sodelovanjem Društva za narodovo zdTavje v Lukovici. Za obdarovanje revnih otrok šolskega okoliša Brdo je poskrbelo Društvo za narodovo zdravje z nabiralno akcijo. Akcija je prav dobro uspela K obdarovanju so pa pripomogle razne tvrdke iz Ljubljane in kamniškega sreza, ter ljudstvo tukajšnjega šolskega okoliša s svojo naklonjenostjo in radodarnostjo Darovalci so napravili veliko veselja našim malčkom in zato se jim Društvo za narodno zdravje v Lukovici najiskreneje zahvaljuje. POLHOVGRADBC. Kakor drugod, se Je tudi pri nas vršila zaprisega vojnih obveznikov. Vsa slavnost se je izvršila dostojno, ker vsakdo je smatral ta trenutek za nekaj resnega, dostojanstvenega. Pred prisego je imel lep nagovor župnik gosp Ivan štrukelj. Poudaril je, da bomo Slovenci vedno zvesti svojim vladarjem, ker hrib in hrast se omaje, zvestoba Slovencev ne gane. Po prisegi je pa imel izredno lep nagovor pešadijski kapetan I. stopnje gosp. Mile S. Maksimovič Najprej je omenil veliko izgubo za Jugoslavijo da je moral tragične smrti umreti naš najboljši vladar. Opisal je Njegove vrline in dela in silno skrb za dobrobit Jugoslavije Njegovemu spominu smo trikrat vzkliknili: »Slava!« Nato je 2 resnimi besedami bodril navzoče, naj se zavedajo težkega položaja, v katerem je naša država ter naj bodo vedno zvesti in vdani novemu kralju Petru II, ker če bo ljudstvo z vladarjem ene volje in ene misli, bo Jugoslavija nepremagljiva. Novemu vladarju smo tudi vzkliknili trikrat: »živio«. Zares, prav lepa je bila ta slovesnost! Čuva jmo Jugoslavijo! RAZBOR PRI ZIDANEM MOSTU. Te dni nas je zapustil priljubljeni šolski upravitelj g. Delcott Ciril, ki je bil premeščen v Radvanje pri Mariboru. Vsi ga pogrešamo. zlasti pa mladina, ki ji je bil dober vzgojitelj in učitelj. Iz srca se mu zahvaljujemo za vse njegovo dobro delo in želimo, da bi se spet vrnil k nam. RIBNICA. Zvočni kino Sokol predvaja drevi ob 20. in v nedeljo 23. t. m. ob 15.15 in 20. film »V imenu zakona«. Za dodatek nov Fozov zvočni tednik. Za božične praznike, to Je v torek ob 15.16 in 20. ter v sredo ob 15.15 in 20. igra zvočni velefilm »Titani neba«. Dodatek nov Fozov zvočni žurnal SV. BARBARA V HALOZAH. Predavanje sreskega kmetijskega referenta gosp. Zorčiča Stanka bo 30. t. m. ob 8. zjutraj v šolskem poslopju ob priliki občnega zbora podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, G. Zorčič bo predaval o sadnem izboru, sajenju, obrezovanju, gnojenju in škropljenju drevja in o uničevanju sadnih škodljivcev. SV. DUH NA STARI GORI. Proslavo 1. decembra je sokolska četa priredila skupno s šolsko deco. Po svečani maši pri Sv. Jurija smo se vrnili vsi člani, naraščaj in deca sokoiske čete. Navzočni so bili tudi predstavniki občine s predsednikom br. Ju-rincem na čelu, domača gasilska četa, gasilski četi iz Zihlave in Berkovcev in Društvo starih vojakov. Govoru staroste br. Hor-vatiča so poslušalci sledili z zanimanjem. Skromen, a vendar dobro izbran program je izpopolnila deca z ljubkimi deklamari-jami. Pevski zbor čete je zapel »Prisego«, nato pa se je vršila zaprisega vsega članstva. Z državno himno je bil prvi del proslave zaključen Najlepša točka programa je bila. ko smo sadili lipe. ki naj bi sestavlja le drevored Viteškega kralja Aleksandra 1 Uedinitelja Pod korenino ene izmed teh lip je bila položena spominska listina 8 primernim posvetilom Pred saditvijo je imel br Horvati? govor, v katerem nas je spomnil 16 obletnice našega uedinjenja. v prejšnjih letih s tolikim veseljem stavljenega • letu« ss Bih arca spominjajo v globoki žalosti njega, ki je vse svoje življenje stal ▼ prvih vrstah borcev za svobodo in aedinjenje našega naroda. Posebno se spominjamo njegovih poslednjih besed: Čuvajte Jugoslavijo! Naš narod mu bo izpolnil to željo, čuval in branil bo najdražje, čuval bo svojo domovino Jugoslavijo. Ob 16. obletnici našega uedinjenja postavljamo skromen spomenik v obliki drevoreda lip v čast in slavo kralju Uedinitelju in njegovemu sinu, mlademu kralju Petru II. Govor je zaključil z vzklikom: Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju in krepak zdravo našemu mlademu kralju Nj. Vel. Petru II. 1 VIŠNJA GORA. Kolo jugoslovenskih sester v Višnji gori je tudi letos priredilo bižičnico, in sicer 9. decembra, dva meseca po kraljevi smrti: Božičnica je bila prirejena v šolski učilnici. K prireditvi se je zbralo mnogo otrok in 6taršev. Po primernem nagovoru s. predsednice, ki se je v toplih besedah spominjala blagopokojnega kralja, so sledile deklamacije in petje mladine, ki je za zaključek navdušeno zapela himno. Bilo je obdarovanih deloma z blagom, deloma z živili 50 najpotrebnejših. Lahko bi bilo obdarovanih več otrok, če M imela tukajšnja javnost več razumevanja za to društvo, katerega edini namen — je obdaritev siromašnih. GOSTILNIČARJI? Nudite gostom najsijajnejše jugoslovenske BERMET—VINO Črnino lz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. DANES v gostilno k PANJU LJUBLJANA, Vegova ulica 10 kjer se toči iz borni dolenjski cviček in fina štajerska naravna sortirana vina, dobavljena direktno od vinogradnikov, za božične praznike pri odjemu nad 51 popust. Na razpolago ob vsakem času topla in mrzla jedila. Od danes naprej vsak dan na razpolago klavir za igranje. Vljudno Vas vabi in se priporoča 7763 gostilničar Tone Huč. ZA PRAZNIKE Purani, kapuni, goske, sveže meso vseh vrst, divjačina. Praška šunka, prekajeni mesni izdelki, fini narezki in delikatese. Konzerve. V ponedeljek sveže morske ln sladkovodne rike (karpi!) NAJVEČJA IZBIRA — ZNIŽANE CENE! V nedeljo odprto do 12. ure. Velemesarija Slamič Gosposvetska cesta št. 6 Podružnica, Prešernova ulica 5 tn podružnica: Napoleonov trg 11460 Duro Durax _ ne na zraku ln ne pri Durocrat pranju. Prvovrstni angleški po-pellnl za moške srajce, ne oblede ne na solncn, OC □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Mi" irTTTTTTnnnnrrT-ii r rum y □ r—7 LJ □ □ □ n □ □ □ □ □ n _ LJ □ se dobijo v Delniški ti- S --- Q skarni d. d. v LJubljani □ Miklošičeva cesta St. 16. § za evoznike in izvoznike □ G □UUUUUUUUL JLF-jUUUUUUULlLAJUl JULIJO LJUBLJANA, GledalSka nHea 2 Desertna original, vina po znižanih cenah. Posebno veselje za božično mizo »JADRANSKI BISER« po Din 24.— šampanjec »dnzano« po Dtn 95.— druga namizna vina po znižanih cenah. Cenj. gostom vesele božične praznike in srečno novo leto želi 11496 Magda Ložfč. PRAVI SMUŠKI ČEVLJI vedno na zalogi ter izdeluje po meri staro priznana tvrdka A. ZALOKAR Mestni trg št. 19 -I- Občin« Heetoa po^roboi Potrta žalosti javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes po kratki in mučni bolezni preminil moj ljubljeni soprog J O $ K O KORDIŠ trgovec ln kapetan L kl r rezervi Pogreb dragega se vrši v nedeljo, dne 23. decembra t. 1. ob 3. uri pop. Iz hiše žalosti, Kladežna ulica št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. dec. 1934. 11499 Gita Kordiš, soproga. POPRAVILA SE SPREJEMAJ O. 11501 pmmamiDamaHSEiBmz A vto^nevmatiko (rezervno) kompletno 38 X 6, od Chevroleta, &em igo bil dne 20. t. m. zjutraj od Ljubljane do planine. Najditelja opozarjam, d» je kolo označeno, ker vozi avto čez mejo, zato je najbolje, da ga vrne proti nagradi v garaži Gn5tin, Ljubljana, Kapiteljska nI. št. 3. SVS81-3S za uspehom žanje kdor se ob vsa ki priliki poslužuje »Jutrovega« Tialega oglasnika! PARKETE hrastove b u Si o v e najceneje JOS. R. PUH LJUBLJANA Gradaška 22 telefon 513 BRHBSsBiaBSflHn po nizkih cenah nudS v Ljubljani Gospodarska zveza 11515 ra^K, Tl38: sod Din. •09- _ _ _J o o o • • • « • o o 0 o • o o • • [žrV M MElNEMEROUKil ZAL.TOVARNC GLA5BR MARIBOR št 101. se dobi v vseh knjigarnah in pri BIBLIOTEKI „Pobratim-stvo" LJUBLJANA Vegova nI. 4-L 9 CENA: § bros. 25'— □ kart 28 — □ vezana 35*— Najlepše božično darilo □ □ □ □ □ □ u □ □ d □ □ □ □ □ □ □ a □ a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ OLOJUULOJ H i n » » l BJUULOJUIJJUUU^ SCHAUB-RADIO WELTSUPER J? z retoaatorjeir Najnovejše čudo nemške radiotehnike. Primerjajte ta aparat s katerimkoli, pa boste vse slišali in videlL Glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo INS. KORNEL FRIEDMANN, Zagreb Ulica barona Jelačiča 1 (Illca la) Tel. SS-84 'iSf■ 4 ■ i Zahvala Za premnoge dokaze Iskrenega »očutja, Id smo Jih prejeli oh smrti naše ljubljene hčerke, sestre, tete, sestrične ln svakinje, gospodične MARIJE PETERNEL kakor za poklonjene vence in cvetje ter časteče spremstvo na njeni zadnji poti se vsem najtopleje zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo g. dr. Merčunu, gg. zdravnikom in sestram internega oddelka splošne bolnice, ki so posvetili pokojnici izredno skrb m brigo. Nadalje se zahvaljujemo uradništvu Mestnega poglavarstva in vsem, ki so nam lajšali težko bol. V Ljnbljani, dne 22. decembra 1934. 11482 Žalujoči ostali« - '""J! ES ZAHVALA Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob smrti našega nepozabnega soproga, papana, dedka in tasta, gospoda IVANA MILOHNOJA višjega finančnega svetnika v pokoju izrazili svoje sožalje, enako vsem, ki so krsto pokojnika obsuli z venci in cvetjem, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo tem potom g. dvornemu svetniku v pokoju Juliju Poleni za premnoge izraze prijateljske naklonjenosti ves čas pokojnikovega bivanja v Kamniku, g. sreskemu san. svetniku dr. Polcu, ki je lajšal pokojniku zadnje dneve njegovega življenja, nadalje izrekamo posebno zahvalo za izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti g. direktorju finančne direkcije dr. Valjevcu in deputaciji te direkcije, zastopnikom mestne hranilnice ljubljanske, gg uradnikom železniške direkcije, predsedniku kamniške občine g. Krat-nerju in ostalim zastopnikom tuk. uradov in ustanov. Vsem ponovno iskrena zahvala! Kamnik, dne 21. decembra 1934. 10900 Žaluje rodbine: MILOHNOJA — DR. MODIC. te Jsttrove male oglase, ki imajo uspeli Tekstilna tovarna i S č e za svojo tiskarno v Sloveniji tiskarja za rolo z večbarvnim tiskom Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod >332«. skTI* M©§ in ženske jemljejo za zdravljenje seksualnili slabosti in nerazpoloženja, motnje v ^rŠČme] nSo^ostim nesi- seksuatf n^Snovejai izde- fEK neškodljive hormonske jJl - HA • G£" I moške (rjave), za ženske (roza). Sestavljene so iz preparata Sm zdravih živali po najno-SSfSkavanjih. Pitale »e dobivaj0 v vseh lekarnah. GLAVNI DEPOT: lekarnar mr. pharm. B. Bog SoTic, kem. pharm laboratorij »Visvit«, Zagreb 6 Jut. J Varšavska u'ica 11. Cene pilulam za moške (rjave) m za ženske (roza) so iste Poskusna škatlica 30 komad. Din 80.—. Originalna škatlica lOO kom. z žepnim etuiem Din 220.—. Zahtevajte obenemznaročilom zanimivo in poučno brošuro >ZdSvljenje spolnih motenj pri moškem in ženski«. Odobreno ^ ^ " ^ ^ ;Tbr. 24601 28. XI 1934 toiomim immm kje do ogiaševai Ker ve, da ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom maso Rnpnomočnih čitateljev. KONJSKA STRUNA (Rofsslsaar) zimo s:a žiranice (maorace) najboljše kvalitete, vsake vrste in 7 n*3akl množini dobite vedno prt tvrdki FRANC J E š E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci tranko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! ZA BOŽIČ IN NOVO LETO nudi tvrdka B R A Č A LASAN GOSTILNA »DALMACIJA«, ŠIŠKA prvorazredna dalmatinska namizna in dezertna vina ter vinsko žganje in olivno olje lastnega pridelka, po zelo nizkih konkurenčnih cenah! 11478 V Šivalni stroji od Din 1600.— naprej Otroški vozički od Din 200.— naprej Dvokolesa od Dtn 950.— naprej »Sachs« motorji od Dta 5000.— naprej pri »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA Karlovška c. 4. Ceniki franko Kdor hoče piti prvovrstno, odlikovano VINO, naj se oglasi v Prešernovi ulici štev. 5, na dvorišču. Za praznike čez ulico liter 8 Din. Želim vsem svojim gostom vesele praznike MARTIN BUJAS «■1 JEi Kokošje, pnrje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno ln franka Dobavlja se v vsaki množini £. Vajda, Cakovec felefoc štev. 69, 60, S, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! MM—M Samo Din 143'- St. 695. Elegantna KROM zapestna lira s finim pravim švicarskim Anker kolesjem, v kamnih tekoča, DIN 143.—• St. 696. Ista, s svetlečim kazalnikom ta kazalcem DIN 154.—• Triletno pismeno jamstvo. Nikak riztko. Zamenjava dovoljena, vrne se tudi denar. Cenik zastonj In poštnine prosto. H. SUTTNER, Ljubljana S Lastna protokoli rana tovarna ur v Švici. mm SRETESCA ŽGANJAKNA lastni proizvod, prvovrstne kvalitete, vseh vrst žganja, likerjev itd. nudimo po nizki ceni na veliko in mala ZAJC FRANC, ZG. ŠIŠKA CELOVŠKA CESTA 114 Prva postaja od mitnice. 11493 POZOR GOSPODINJE! Sve$e me&o vseh vrst po znižanih cenah, razna perutnina, odojki, fini narezki ter drugi p reka jen izdelki 11497 Za obilen obisk se priporoča OCVIRK RUDOLF, mesar Kolodvorska ni. 35 Medvedova nI. 22, Šiška Božična šunka od Din 14.— sa kilogram naprej Vse vrste p reka jene mesnine, sveže meso, mesne konzerve, prvovrstna svinjska mast, slanina in salo PO ZEL O ZNIŽANIH CENAH ANTON TAVČAR MARIBOR, Jurčičeva ulica 5 11432 VES SVET JE POD VftŠO STREHO s (Philips - radio aparatom t katerega Vam dobavlja na mesečne obroke Typo 961 A po Din 115-— . 940 A „ , 165-— . 836 A , „ 265-— Ltd. H* SUTTNER, Ljubljana 8 ALEKSANDROVA 6 Super - cJnduclanc^ PHILIPS RADIO NAJVEČJA RADIO INDUSTRIJA 8VKTA Tjfm 886 A v novem Cetu imi ■■■■■■in S prihodnjim zvezkom prične ilusfcrovani tedenski obzornik »ŽIVLJENJE IN SVET« svojo SEDEMNAJSTO KNJIGO, ki bo prav tako kakor vse dosedanje, posvečena Intenzivnemu dehi aa razširjanja duhovnega obzorja širokih množic našega, naroda. Prav naša sedanjost, ki zaposluje živce vsakega posameznika v najvišji meri, zahteva bolj nego vsaka druga minula doba sproščenja ta odklona od vsakdanjih skrbi in težav. Zato ni čudno, da imajo n. pr. nogometne tekme toliko navdušenega občinstva. Toda ravno zato se sklicujeta znanost ln umetnost na svojo ponosno pravico do vzgoje množic, kajti ZNANJE JE SILA, ki premaga prej ali slej vse življenjske n ep ril tke — sila, pred katero so brez moča vsi trenutni pojavi kakršnekoli krize. S tem prepričanjem bo izpolnjeval obzornik »ŽIVLJENJE IN SVET« tudi nadalje svojo dolžnost vzgojitelja množic in preroka boljših časov. Kakor doslej, tako bo tudi v bodoče skrbel > ŽIVLJENJE IN SVET« za povzdlgo duhovnega nivoja svojih naročnikov s poljudno znanstvenimi članki o vseh aktualnih vprašanjih sodobne vede, kakor tudi z zdravim razvedrilom in zabavo. V novi knjigi začne izhajati za naše čase pomembno in aktualno delo Easad bega ZAROTA ZOPER SVET z dokumentiranimi opisi najskrivnostnejše ta vsevedne organizacije na svetu: Čeka ali GPU, ki obvlada s svojim terorjem šesti del našega planeta. Nadalje bo pričel izhajati silno napet potopis s slikami OD ATLANTSKIH BREGOV DO ANDSKIH VRHOV ta nič manj zanimivejši ta prav tako bogato ilustrirani potopi« MED ZADNJIMI KRALJI MALIKOVALCEV iz plemena Kusangov, ki uživajo mrtvece. Poleg leposlovnih prispevkov naših književnikov bo začel Mm jati kmata pe novem letu IZVIREN SLOVENSKI ROMAN ki bo s svojo vsebino priklenil nase vse čitatelje. Navzlic hudi gospodarski krizi se zaveda lastništvo »ŽIVLJENJA IN SVETA« svoje vzvišene dolžnosti nasproti naročnikom revije ta je zato sklenilo, da kljub izpopolnitvi vsebinskega ta ilustrativnega dela obzornika ne poviša naročnine v pričakovanju, da ga bodo naročniki podprli s točnim plačevanjem itak malenkostne naročnine in s pridobivanjem novih naročnikov. s Uprava in oredniStvo tedenske revije ,ŽIVLJENJE I LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 N SVET' MIGNON SUPER PRIKLJUČEK NA VSE VOLTA1E OD 95 DO 250 VOLTOV. SPREJEM KRATKIH, SREDNJIH IN DOLGIH VALOV. NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA. DOVRŠENO TOČNA REPRODUKCIJA. ZUNANJOST: MODERNE LINIJE, ŽLAHTEN LES, LUKSUZNA IZDELAVA. CENA IN POGOJI IZREDNO UGODNL Prepričajte ee sami, da Je aparat edinstven. Zahtevajte predvajanje! „RADI0", reg. z. z o. z. v Ljubljani Miklošičeva cesta 7. 48234823535353480102012353235323534853482353485348482353234823230248235323 * I PRVOVRSTNA KVALITETA! Priljubljeni športni Čevelj za Šolsko mladino s prvovrstnimi usnjenimi podplati. et.26—28 ........ Din 65.— w 29—30 . ....... 85.— „ 31—35 ........ 95.— „ 36—39 ....»»• * 125.— Din 751 Priljubljeni praktični darovi za Din 11H' Toplota tn zdravje za občutljive noge so naši priznani melton čevlji. Jamstvo za zdravje Vaše dece. fit. 25—30 ....... Din 75.- „ 31—35 ....... „ 95.- „ 36—39 .......„ 125.- Visoko kvalitativni čevlji od običajnih do najfinejših vrst! Pazite na svoje zdravje! Peko usnjena obutev vam jamči zdrave noge! Naše lastne prodajalne nudijo bogato izbiro čevljev za vsak okus in vsak žep! Oglejte si in kupili boste prvovrstne smuške in gorske čevlje! Kupujte naše Goodjear čevlje, ki jih izdeluje v Jugoslaviji samo 3 Udobne tople copate lz velblodje dlake, neobhodno potrebne vsakomur za oddih po napornem dnevnem delu. EKO GOOD1EAK ČEVLJI SO NAJBOLJŠI ČEVLJI NA SVETU! Okusni ženski čevlji: na zapono aH v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, rjav ali črni boks. Lakasti Din 125.—, 145.-^, Za elegantne gospode v slabem vremenu. Izborni podplati. Velika Izbira snežk ln galoš vseh vrst tn najnovejših oblik svetovno poznanih znamk TRETORN, RIGA-Quadrat itd. OD Din 75.- dalje Velika izbira, nizke cene in prvovrstna kvaliteta nogavic, higieničnih „LUFA" vložkov, kopit, Peko-krem, politur in ostalega pribora omogočajo najcenejši nakup! Hasag Polar Kronos petroplinske svetilke od 50 do 3000 sveč so svetovna znamka! Pazite na označene znamke in zavrnite manjvredne potvorbe! PETRO-LUX Zagreb, Radišina ulica štev. 9 Cenik pošljemo gratis in franko INSERIRAJTE V ,,JUTRU"! Vesele božične praznike želi Twm svojim cenjenim odjemalcem ter ee priporoča za obilen obisk tvrdka F. M. SCHMITT Pred Škofijo 2, Ljubljani, Lingarjeva ulica štev. 1. 10839-6 Posredujem denar ito&ruiil tATOdOT aa hranilne knjižice Rudolf Zore, Ljubljana (KedoUSk* IS. teef S8-10 957-16 AKO ŽELITE DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka »Energin« krepi Icri, Jač) živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka Decl 3 krat na dan po malo žličico okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah ▼ pot- 11 trških steklenicah. 1 steklenica Oin 35.—. (Reg. S. br. 4787-32» Gostilna pri »Fajmoštmc SV. PETRA NASIP ŠT. 5 Vas bode postregla z dobro kapljico za postregla z dobro praznike: ViSko belo . . specialna črnina cviček ... rizling . ■ ■ tram in c > . liter Din 10.— > > 12.— » > 12.— > > 12.— > > 12.— 11458 Cez ulico 1 Din ceneje. Marija Anžič. aris Parim Satan, velika moda Pariza. Zahtevajte povsod. En groe: BEOGRAD, Strahinjica Bana 42 Depot: Drogerija KANC, Nebotičnik h židovska ulica. Čitajte tedensko revija „ŽIVLJENJE fN SVET" POPRAVLlfiLNICA SE PRIPOROČA: za: pisalne — računske — razmnoževalne stroje — blagajne — gramofone — fotoaparate — nalivna peresa — Ltd. Ludv. Baraga LJUBLJANA NEBOTIČNIK — TTRŠEVA C. Telefon 29-80 njeno ime Mauricea Nattierja... Zdaj je etala kakor vkopana: roke so ji drhtele, kolena so ji klecala, srce ji je zastajalo... Ko ji je spet začelo utripati, je čutiila njegove udarce vse do vratu, prav Marceli« Tinajres 95 Upornica Roman Dne 31. avgusta je prišla Jozana zelo zgodaj v uredništvo, da bi hitro opravila delo za tisti dan. Claude je bil že teden dni z gospodično Miraolovo v Bretanji, in Noel se je hotel drevi odpeljati v Lusignan. Domenjena sta bila, da bo Jozana kar moči kmalu odšla iz uredništva in poiskala Noela. Hotela sta skupaj večerjati, na kar bi ga spremila na postajo. Žalostna, a pogumna, s trdnim namenom, da ne bo jokala, je stopila Jozana v pisarno. Sluga je prišel za njo v njeno sobo in ji povedal, da je snoči neki gospod vprašal po njej, komaj pet minut po njenem odhodu... »Gospod ?... Tisti veliki, rjavi, z angleškim imenom, ki ee ukvarja z reklamo.< >Ne... drug gospod... mlad je bil videti ...« >In kaj je rekel?.. .< »Nič! Svojo karto je pustil za vas.< Pisarniški sluga je položil na mizo kup pisem in časopisov in odšel. Jozana je pred zrcalom na kaminu popravila batistni ovratnik svoje črne bluze, si popudrala lica, ki so se na njih še poznali sledovi solz, in vzdihnila: »Delati je treba!...< Upala je, da jo bo vsakdanje delo, ki je bilo v tem, da je odgovarjala na pisma »Ženskemu svetu« in brala korekturo oglasnih strani, odvrnilo od njene žalosti. Pri mizi je stoje odprla nekai pisem, raztrgala ovoj nekega časopisa ter zmetala cenike in pisemske ovitke v koš ... Ta vizitka!... Jozana ui bila takoj pogledala listka, ki je bilo na njem natis do glave... >0, moj Bog!« je dejala Pogledala je okoli sebe, kakor da bi se hotela prepričati, da je sama in da ji Maurice Nattier ne more iznenada stopiti pred oči... On!... Prišel je bil!... Gotovo se bo vrnili... Videla ga je pred seboj, vitkega in plavega, videla je njegov smehljaj in slišala njegov glas, ki jo je klical: »Jozana!«. Odmaknila se je za korak in iztegnila roke, kakor da bi se branila skrivnostnega napada, in vsa njena drhteča duša se je zatekla k Noelu in ga zaklicala z brezumnim, nemim vzkrikom... Nato se je zbrala: »Samo mir, mir!« je zamrmrala. Sedela je na svojem stolu, naslanjala čelo v dlani in se silila k premišljevanju. Kaj je pomenil ta nepričakovani obisk? Z dokajš-njim trudom je obudila v spominu svoj zadnji razgovor z Mauricem. Takrat je bil pač opazil, kako šibka je še, in tudi sama je bila po neprevidnosti dopustila možnost novega svidenja — dopustila, iz kdo ve kakšnega važnega razloga Kako otroški je bil ta pogoj! Važen razlog se takoj najde, če ga iščeš... Osem mesecev že ni bil dal Maurice glasu o sebi... »Sele osem mesecev« ... je pomislila Jozana. »Kako daljno in tuje se mi zdi vse to.« Njeno razburjenje je ponehalo. Z začudenjem je opazila, da je bilo to razburjenje vobee samo telesnega značaja, nič drugega kakor živčni refleks, popolnoma različno od razburienia ki ga je čutila takrat, ko je videla Mauricea na parniku. in takrat, ko ga je poslušala na trgu pred Lourom... In nasmehnila se je, čeprav še začudena in zbegana: >Ali sem neumna! Zba)la sem se!... Cesa neki?... Maurice mi ni? ne more .. Ako se vrne. ga kratkomalo ne sprejmem... Ce bi mi pisal, mu ne odgovorim... ali ga pa poprosim, naj mi da mir... O, prav nič me ne mika, da bi ga še kdaj videla!... A čemu ta obisk? ...« Ali se je bila zgodila mladi gospe Nattierjevi nesreča?... Ali je bil Maurice vdovec in spet prost in se je nadejal, da bo Jozano spet osvojiti?... Ali je bil zvedel, da ima Jozana razmerje z Noe-lom? ... Ali je mislil, da ga še vedno ljubi? ... Gotovo mu je bila gospa Grancherjeva povedala, da jo je srečala na železnici. Govorila je bila o Claudeu. Ali se je Maurice, ki so ga bili upi zakonskega očetovstva razočarali, zdaj nemara spominjali, da ima sina? Da, to je bil razlog, edini resnični razlog njegove nepričakovane vrnitve k Jozani... Otrok!... »Moj Bog!« si je dejala Jozana, »kaj bi NoSl mislil o tem!... Moj ubogi Claude bi se mu zazdel večna grožnja najini ljubezni. Se sovražiti bi ga začel!... In kolikšno bi tedaj postalo moje trpljenje!« Zgrozila ee je. »Eh kaj, vsega tega ne bo, če se Maurice ne vrne ali če odločno zavrnem njegov obisk ... Noel ne bo ničesar slutil... Niti minute nočem več misliti na to... Delati je treba!« Vendar ni mogla zbrati svojih misli; roka. ki je držala pero, ji je še tolikanj trepetala, da je pisala vse narobe. A posilila se je, in za uro ali kaj se ji je s pozabo vrnil tudi mir. Naročnice z dežele so prihajale vpraševat zastran nagrad in razpisov. Jozana jih je sprejemala z vročično, zgovorno ljubeznivostjo. Vse vzhičene so obnavljale naročbo. Cas je mineval Prišel ie Bersier. da bi zainenil Jozano. Rekel ji je. da je bleda videti in da se ji to zelo prilega »Bersier,« je odvrnila, »oglasnega dela še nisem popolnoma pregledala Nap&k je toliko, da nikoli tega Posehno v članku o čudodelnem zdravljenju debelosti. Bodite tako dobri in preglejte vse to!« Uretate Davorin Ravlien. — Izdala » femnnraU Idolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d kot tiakaroarfe Frane Jezeršek. — Za Inaeretal del le odgovoren Alote Novak. — Val v Ljubljani.