Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvoriSču, 1. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
■4: *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
llpravniStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstPO-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K 6'30 mesečno . .. K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 94.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, dne 27. aprila 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I
Naše kulturno delo v Bosni in Hercegovini.
Nedavno je izdal znani srbski politik, bivši ministerski predsednik pod Milanom, dr. Vladan Gjorgjevič knjigo pod naslovom: Die [serbische Frage, ki je vzbudila v vseh krogih, ki se za to vprašanje zanimajo, opravičeno pozornost. Iz poglavja o Bosni in Hercegovini podajemo svojim čitateljera nekoliko številk, ki stavijo avstrijsko kulturno in civilizatorično delo za časa 30 letne okupacije v primerno luč. Ob tej priliki pribijamo, da je dr. Vladan Gjorgjevič še dandanes avstrofil, kakor je bil za časa svojega ministrovanja in da je tudi ta njegova knjiga pisana vavstrofilskem in protiru-skem duhn. Ce je slika avstrijskega kulturnega in civilizatoričnega delovanja v nekdaj okupiranih in sedaj pri-klopljenih deželah tako črna, zato pač Gjorgjevič ne more, njegovo avstrofil-stvo pa pribijamo zaradi naših „honet-nih" kulturnih nasprotnikov, ki kaj radi trdijo, da edino oni zastopajo pravo avstrijsko idejo, svojim nasprotnikom pa podtikajo vsemogoče nakane. Da klerikalci v resnici zastopajo one ideje, katere si je vlada prizadevala v Bosni in Hercegovini za časa okupacije uresničiti, to bodemo z Gjorgjevičevimi številkami dokazali, obenem se bodo pa naši čitatelji prepričali, kako napačna in pogrešena, kako nevarna je nam Jngosloranom ta klerikalno-policijska politika.
Toda k Gjorgjevičevi knjigi:
Glavni razlog, zakaj se je A. O. na berolinskem kongresu s tako vnemo potegovalo za to, da bi ji velesile dovolile okupirati Bosno in Hercegovino, je bil ta, da bi dolgi pas zemlje, Dal-
macija imenovane, dobil končno zaledje. Nikdo oi vprašal po tem, ali si prebivalstvo onih dveh dežel želi priklopljenja k A. O. Po tridesetih letih vidimo, da ni Avstrija onega takoza-željenega in potrebnega zaledja združila z Dalmacijo ne z eno samo železniško progo. (V tem se Gjorgjevič moti, iz Hercegovine vodi železnica sedaj do Dubrovnika in Kotora). Dalmacija je ostala kulturno najbolj zanemarjena dežclr. danes jo je prekosi1 a že marsikatera dežela, ki je bila še le 1878.1. osvobojena.
Velesile so bile tudi zato, da Avstrija okupira Bosno in Hercegovino, ker bi bila baje samo Avstrija kot bogata in mogočna država edina zmožna vspešno rešiti agrarno vprašanje v okupiranih deželah ter vzdržati mir in red med mohamedani in kristjani, ki so se vedno med seboj prepirali. Bolgarija in Srbija sta imeli na onih ozemljih, katera sta dobili na berolinskem kongresu, popolnoma iste agrarne razmere. Obe ti dve državi sta se takoj poprijeli rešitve tega vprašanja, Avstrija pa s tem še dandanes odlaša. To je razumljivo kajti Avstrija je organizirala okupirani deželi v duhu katoliškega k 1 e -r i k a 1 i z m a kot policijsko državo. Uradniki ne znajo jezika prebivalstva in smatrajo domorodce za pol-divjake. Vsled tega obstoji vzajemno nezaupanje in sovraštvo. Vlada v okupiranih deželah daje povsod prednost katoličanom (t. zv. Hrvatom); pravoslavne t. j. Srbe smatra za državljane droge in tretje vrste. Mohomedani se izseljujejo. Naval katoliških priseljencev (nemških kolonistov) se podpira. O katolizaciji okupiranih dežel nam pričajo te le številke: Leta 1879 (1895) je bilo v procentih moha-
medancev 38'73 (34'99), pravoslavnih 42'88 (42 94), katoličanov 18 08 (21'3l).
Vsi tuji katoliki, kateri pridejo v okupirane dežele ter hočejo, da bi je vlada podpirala se oglasijo za Hrvate. Edini namen vsega tega je, na ta način srbstvo razdvojiti in podpirati katoliško propagando.	Konec prih.
Politična kronika.
o Parlament. Danes se snide zopet državni zbor v popolnoma drugačnih razmerah, kakor so bile one, pod katerimi je bil pred Velikonočjo odgo-den. Vojna nevarnost, ki nam je takrat grozila, je odstranjena in čeprav so razmere na Turškem v tem tre-notku zelo zapletene, se nam od te strani vendar ni bati nikake nevarnosti. Pod utisom vojne nevarnosti je zbornica prej glasovala za rekrute in je tudi odobrila neustavni način, na kateri si je vlada z izdanjem blagajniških nakaznic ali zakladnic preskrbela potrebna denarna sredstva za vojne priprave. Sedaj, ko so vse te nevarnosti minule, bode lahko mogoče treznejše presojevati notranji položaj in naše stranke, katere so pred Velikonočjo odložile obračun z Bie-nerthovo vlado, sedaj pač ne bodo imele več podobnih pomislekov ter bodo, ako jih je resna volja, končno vstopile v odločno in stvarno opozicijo. Povodov za to imajo več ko dovolj. Nemške stranke brez razločka zahtevajo, naj se z ozirom na zavezniško zvestobo Nemčije, postavi ne samo vnanja ampak tudi notranja politika Avstrije pod odločni upliv nemških strank. V tem smislu so se izrazili v velikonočnih člankih vsi voditelji nemških strank in Bienerthova vlada, kaže,
da je pripravljena udati se popolnoma tej nemški zahtevi. Na dnevnem redu novega zasedanja bode mnogo važnih predlogov, predvsem predlog o proračunskem provizorijn. Ob tej priliki bodo imeli naši poslanci priliko spregovoriti z Bienerthovo vlado resno besedo tudi o najnovejšem kurzu notranje in vnanje politike pod nemškim upii-vom. Na dnevnem redu stoji aneksij-ski predlog, ki mora biti že parlamentark rešen in ki bode dal posebno Jugoslovanom priliko precizirati svoje stališče v tem za celokupnost monarhije in za nas velevažnem vprašanju. Baron Bienerth je z rešitvijo jezikovnega vprašanja za Dalmacijo hotel Jugoslovana razdvojiti ter spraviti Hrvate in £rbe v vladni tabor. Korresp. Centrom je tudi že pisala, da ni misliti, da bi Hrvati sedaj ostali v opoziciji in da morda izstopijo iz Slovanske jednote. Se li bode ta načrt baronu Bienerthu posrečil, o tem se bodemo kmalu prepričali. Važni predlogi so nadalje še predlog o socijalnem zavarovanju in predlog o saniranju deželnih financ. O jezikovnem zakonu za Češko vladni listi ne govore več in zdi se, da ni vladi prav nič na tem ležeče, ali bo ta zakon v zbornici sprejet ali odklonjen, predloži ga samo, da tako ustreže zahtevi nemških strank, ki vztrajajo v tem, da njih volja v tem obzirn obvelja in da se vsaj poskusi zakonskim potom uveljaviti nadvlado Nemcev na Češkem. Ali bode zbornica mogla o vseh teh vprašanjih mirno in trezno razpravljati?
Prevrat na Turškem, o V Carigradu je proglašeno izjemno stanje, po 8. uri zvečer ne sme nikdo drugače na ulico, kakor s sve-
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 55
Češki spisal Svatopluk čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalj3 „Kdo bi se menil v tem burnem času za take malenkosti-1, je rekel. „Drugače se dosti trudimo za čistoto mesta." Je ukaz, po katerem mora vsak svoje prašiče rediti v hiši, ne sme zlivati na ulico iz loncev pomija, ne sme metati na njo mrhovine in je dolžan v treh dneh po oklicu posnažiti pred svojo hišo; ako je blata vseeno preveč, ga da občina sama izvoziti na bregove vltavske. Resnica pa je tudi, da mnogi teh ukazov niti v mirnem času ne izpolnjujejo.
Navedeni ukaz, (ki je dobra protiutež neki srednjeveški nemški „galant-nosti", po kateri ne pristoja v družbi pri obedu trebiti z nožem zob in si brisati s prstom nosa), je prisilil gospoda Broučka, da je v duhu prosil no-vočeške žene pri mestni hiši odpušče-uja za vsa očitanja. Ko bi se tako oni moderni Pražani, ki se jezijo na po-metače, ko jih zavijajo podnevi v naj-
obljudenejših ulicah v goste oblake dušljivega prahu, ki se jezijo na kupe blata in snega, ko krasijo njih čevlje, in na druge neugodnosti — ko bi se ti izbirčni ljudje naenkrat znašli v Pragi petnajstega stoletja, to bi se na kolenih zahvaljevali Bogu za svojo skrbno občinsko upravo!
Gospod Brouček je naenkrat ostr-mel. Zagledal je na ulici na desno vrata, katerih podboje je krasilo nekoliko ko-vinastih ptic v vencih. Vrata so zapirala vhod v ozko, obokano ulico, ki je držala med dvema hišama do drugega velikega poslopja — skratka, vse je odgovarjalo temu, da je našel nepričakovano izhod svoje nočne poti.
„Prijatelj, ali ne veš. kam drže ta vrata?" je željno vprašal.
„Ta vrata?'1 ga je vprašal Janko od zvona. „Gotovo si opazil prostrano pročelje hiše pred vhodom v to ulico. To je bivši dvor kralja Vaclava, na-zivan pri č.nem orlu, katerega zadnji del se razprostira za vsemi temi hišicami na levici, ob kraju cele Lončene ulice, ki ima tu stranski izhod sko^i to obokano ulico in skozi ta vrata.
„Ali kralj Vaclav ne stanuje več tukaj ?" je vprašal gospod Brouček ne-strpljivo.
„Kaj ti že nisem pravil o njegovi smrti?! Umrl je pred enim letom, ko ga je zadela kap, in sedaj je ta hiša opuščena. Pred enim tednom približno smo naselili v njo del Taborskih pomočnikov, toda nedavno jih je odve-del Žižka na Vitkovo goro."
„Ali je sedaj kraljeva hiša prazna ?"
„Popolnoma prazna."
Domšikove besede so napravile velik vtis na gospoda Broučka. Velikanski zaklad je bil zopet v njegovih rokah ! Gotovo ni nihče vsled nagle smrti kraljeve zvedel o tajnem skrivališču, drugače bi v teh burnih časih gotovo prenesli zaklad na kako varnejše mesto; niti Taboriti niso izsledili skritega bogastva. On edini ve zanj in z lahkoto more priti do njega, ki je v prazni hiši. More si vsaj napolniti žepe z najdražjimi diagocenostmi in ako Bog da, da se vrne > devetnajsto stoletje, bode imel od divjih, husitskih dogodkov vsaj krasen zaslužek, samo da bi se te dragocenosti ne spremenile v suho listje
—	toda to se zgodi le v pravljicah...
In slednjič, tfo bi mu bilo tudi usojeno živeti do smrti v srednjem veku
—	niti tu se ne sme tako bogastvo zavreči. Denar je povsod gospod — kakor je pravil Domšik — in na vsak
način bode prijetneje živiti se le s tem-da bo strigel kupone, kakor s kako drugo obrtjo, čeprav bi bilo to poku-šanje vin.
Janko od zvona je moral gosta opomniti, da je šel naprej.
Korakala sta po starem ogljastem trgu. sedanjem Kozjem trgu in pa po ulici, ki je držala od njega na sever in se je končala na desni strani v vrt, krasnega samostana sv. Neže! Domšik je razložil Broučku, da so se klarisinje v sedanjih burnih časih preselile odtod na Panensky Tynec, in je našteval praške samostane, ki so bili od husitov deloma razdejani, deloma opustošeni, deloma po izgnanju sovražnih menihov obrnjeni v droge namene. Gospod Brouček ni odobraval v srcu tega razdejanja in pustošenja; toda pisec teh vrst se ravno spominja, kako je bil samostan sv. Neže, predragoceni biser stare stavbene umetnosti, jSotem ko je prestal husitske upore v časih „omikanih" vandalsko spakedran in spremenjen v umazano skladišče cunj, kakor je zadela usoda tudi druge domače spomine na sramoto dobi, ki se je bahala ljubeznijo do dedov in do umetnosti.
(Dalje prih.)
tilko v roki. Prebivalstvo se poziva, naj gre mirno po svojih opravkih, naj se ne zbira v gruče, naj ne demonstrira itd. Puntarski vojaki so razoro-ženi, ujeti in spravljeni na varno, da ne morejo več škoditi. Krivci bodo strogo kaznovani. Odbor zveze napredka in edinosti strogo kontrolira vse depeše, ki se pošiljajo v inozemstvo. O sultanovi usodi se nič natančnega ne ve; njegove posadke so se vse udale in kasarne, v katerih so bivale njegove straže in njegove čete so sedaj prazne.
o Narodna skupščina. Poslanci in senatorji so se s posebnim vlakom vrnili iz S. Stefana v Carigrad in so imeli včeraj tajno sejo v Stambulu. Ministerstvo je dalo ostavko, narodna skupščina pa je ministerstvo pozvala, naj ostane še nadalje v službi. Govorilo se je tudi o odstavljenju sultana. Ako sultan radovoljno odstopi, se mu jamči za življenje.
a Pogajanja s sultanom. „Lokal-anzeiger" poroča, da je vprašanje o prestolonasledstvu že skoro rešeno. Sultan ostane še nadalje nominelni vladar. Ozidje okrog Jildiza se popolnoma odstrani, istotako jildizke kasarne, v katerih je imel sultan do sedaj do 20 tisoč vojaštva. V bodoče bo v sultanovi palači ena kompanija vojaštva na straži in ta se bo vsak dan menjala. Sultan bo moral iz svojega plačati vse stroške za ekspedicijo solunskih čet proti carigrajskim puntar-jem. nadalje bo moral dati sultan 50 milijonov turških lir narodu v dar. S tem bo odvzeto sultanu skoro vse imetje. Ta ogromna svota se naloži v inozemstvu ter bo služila kot temelj za gospodarske reforme v državi. Sultan je mladoturškim odposlancem Tew-fik paši in Edhera paši izjavil, da ni stal v nikaki zvezi s softi, hodženci in drugimi puntarji in da za njih početje nič ne more tudi če ti mislijo, da je odobruje.
Dnevna kronika.
o Srbska soc. demokratična >tran-ka za Bosno in Hercegovino začne izdajati spoje glasilo ,.Glas Svobode'1.
o Sestanek angleškega kralja Edvarda z italjanskim Viktor Emanuelom bo 29. t. m. v Baje na morju.
o Kmetijska družba na Dunaju je namesto odstopivšega predsednika kn. Auersperga izvolila bivšega poljedelskega ministra grofa Bouquoy.
o „Veleizdajalci" na Češkem. V nedeljo 15. t. m. so v Turnovi zopet zaprli nekega češkega nar. socialista, Lubana, zaradi „proti vojaške" propagande.
ŠtajBPsfeB novice.
o „Zanimive" volilne shode prireja kandidat za ,.nemško" trško skupino marnberški župan in načelnik okrajnega zastopa Langer, Ko vstane zakriči „heil". Potem pove v desetih minutah, da je čistokrvni nemški na-cijonalec, ki hoče s prijateljem Erber-jem iz Mute v deželnem zboru skupno delati za „sveto" nemško stvar. Ker ne more s svojim govorom navdušiti maloštevilnih volilcev, zato jih h koncu zopet navduši s hajlanjem. Tako je ves kandidatni govor končan v četrt ure. — Seveda bo mož izvoljen, ker njegovim volilcem zadostuje, da je nemčki nacijonalec. o Roškar in sin. Kako drvo, takav klin, Kakav otac, takav sin. „Smolo" oče, „smolo" sin. Da je imel naš dični orjak tako „smolo", da ima na vesti človeško življenje, e znano. Manj znano pa je, da je
tudi njegov sinček tako vroče krvi. Leta 1905. je zagnal namreč sin našega poslanca kamen s tako silo na Franceta Šabre-ler, učenca drugega razreda ljudske šole pri Št. Jurju, da ga je ubil. Če „smola", če namen, ostalo je popolnoma prikrito. Zdravnik dr. Tiplič se je sicer vozil k težko poškodovanemu fantu in vedel, da je vsled prizadetih poškodb umrl, a se dalje ni brigal za vso zadevo. Ubogi oče ubitega fanta je moral biti zadovoljen s tem, da mu ni bilo treba plačevati dr. Tipliča. Župnik, Roškarjeve žene stric, je pokopal fanta, in zdaj raste kakor po gomili tako tudi po celi zadevi lepo trava. Slovenski klerikalni kmetje, ali vas ni nič sram Roškarjeve čedne rodbine?
b Dr. Verstovškov nedeljski shod v Šoštanju pri Rajšterju je bil sila klavern. Na shod smo poslali svojega zaupnika, ki nam poroča sledeče: Na shodu sem naštel vsega skupaj 49 oseb. Od teh 49 je bilo 14 naših odličnih pristašev. 6 socijaldemokratov, 9 trških volilcev, urednik „Straže" in dr. Verstovšek, torej z dr. Verstovškom in urednikom „Straže" vred 20 zvezarjev, ki pa seveda niso bili vsi volilci. — Dr. Verstovšek je govoril znan in prisrčen govor o deželnem zboru in videlo se je možu, da še ni bil niti v občinskem zastopu, koliko manj ima še pojma o nalogah deželnega zbora. — Urednik Cenčič je napadal narodno stranko ter je obrekoval gosp. dr. Božiča. Imel je precej umazana usta kakor je to pri klerikalcih navada. Druga nesreča se ni zgodila. Dr. Verstovšek zdel se nam je nekako vzlovoljen. Menda čuti v naprej, da zaradi svojega neznačajnega prestopa iz napredne stranke v klerikalno ne bo dobil od Šoštanjčanov plačila.
Klerikalci popravljajo v „Straži", da se kar potijo. Pušenjak, Benkovič in kar je še te pošteue in častite družbe, vsi se perejo, da je kar veselje. Zastonj, seveda! Človek se ne more ubraniti čutu zaničevanja, ko gleda to kameleonsko družbo, ki izdaja po potrebi vse, če se gre za utešenje časti-hlepnosti in pohlepnosti po službah in denarju!
o Napuh gre pred padcem. Vsa
slovenska javnost je edina v obsodbi nadutega mariborskega kaplana dr. Korošca, ki je odklonil vsak sporazum z narodno in slogaško stranko. Toda dr. Korošec očividno misli, da se s svojo predrznostjo ni prispel do vrhunca. Iz zanesljivega vira vemo, da je mariborski učitelj veronauka dr. Medved sedaj odklonil števno kandidaturo v slov. trgih, ker je izprevidel žalostne posledice takega izzivanja za cerkev in duhovščino. Ravno tako zanesljivo izvemo iz Maribora, da hoče sedaj eventuelno dr. Korošec sam nastopiti kot števni kandidat v slovenskih trgih nasproti kandidatu narodne stranke dr. Knkovcu. Dr. Korošcu torej ni dovolj, da njegovemu Roškarju slaba prede in da njegov dr. Verstovšek in dr. Benkovič begata kakor ubežna kralja pred srdom narodnih volilcev. Dr. Korošec je že ob priliki volitev v državni zbor pred 2 leti besedičil, da bode kandidiral tam, kjer bode kandidiral predsednik narodne stranke dr. Knkovec. Kaj ne, g. dr. Korošec? Ko-rajža je lepa stvar! Torej naprej, g. dr. Korošec!
o V volilni boj zoper dr. Božiča vlačijo klerikalci tudi nesrečo dr. Bo-žičevega brata, bivšega posestnika v Polulah. Do sed$j še ni prišlo nobenemu poštenemu človeku na misel, se norčevati iz nesreče drugih. Ako je bilo posestvo dr. Božičevega brata na dražbi prodano, zato vendar dr. Božič nič ne more. Krivda leži mariveč v
tem, da je dr. Božičev brat posestvo od starišev svoje žene predrago in že prezadolženo prevzel, vrhu tega se pa še zavezal dajati ogromen prevžitek, kar je vse storil proti odločnemu odsvetovanju dr. Antona Božiča, in resnica je, da je šlo vzlic neumornemu delu dr. Božičevega brata posestvo zaradi vknjiženih, ne pa osebnih dolgov dr. Božičevega brata na dražbo. O tem se lahko častiti obrekovalci prepričajo iz sodnih aktov okrajnega sodišča v Celju. Da dr. Božič skrbi za svojega brata in mu pomaga, je najboljši dokaz to, da mu je po dražbi pripomogel do obiska mlekarske šole na Vrhniki ter ga usposobil, da je sedaj vodja neke mlekarne na Kranjskem. — Bodo imeli klerikalni obrekovalci sedaj dovolj?!
b Benkovič in Trdoglav sta imela v nedeljo po prvi maši volilni shod v Draraljah. Ker ga je župnik po pridigi oznanil in priporočil, se je nabralo precej ljudi, največ iz radovednosti. Benkovičev govor ni napravil nobenega utiša. Naprednjaki so klicali živijo Brinarju, Karbi in Goričan u. Za Benkoviča je bilo celih — pet možakov. Več sledi. — Razburjeni zborovalci so Benkoviču in Terglavu včeraj preprečili shod v Št. Jakobu pri Ka-lobju.
b Koroščeve težave. KoroSca je konflikt, ki je nastal v slovenjbistriško-konjiškem okraju zaradi Medvedove kandidature, silno razburil. Duhovniki namreč hočejo Medveda, Novak jim ne ugaja, ker je baje premalo „veren". Korošec se je tako razjezil, da je baje rekel, da bi raje šel kam v Ljutomer za kaplana in vse skupaj pustil! — Po okraju se ljudje smejejo, ko čitajo o Mlakarjevem klobasarjenju po volilnem shodu. Če bi možak kaj vedel, bi najprej pomagal sebi! (O tem častitem predsedniku, ki je z Roškarjem vred „dfka" duhovniško-kmečke zveze, priobčimo še daljši životopis. Naj zvedo tudi klerikalni kmetje, kake vodje imajo!)
b Piškova obrekovanja v Bre-žieah. Za kai se kmetje najbolj borimo, to je, da se naši sinovi gospodarsko naobrazijo, to nam zvezarji povsod odjedajo. Na zaupnem shodu v Brežicah se je izrazil Pišek, kakor da ni potreba nič gospodarskih šol, ker so večinoma vsi, ki so te šole obiskovali, prav slabi gospodarji. Torej se naj prime vsak za ušesa, ki je obiskoval kako vino-rejsko ali kmetijsko šolo. Vsi ste slabi gospodarji. (Vsaj tako pravijo gospod Pišek.) Tudi čez vinarsko zadrugo, ki se je pred kratkim ustanovila, se je prav pridno udrihalo. Pripovedovalo pa se je vse to na 38 mož broječem sho-diču, med katerimi sta bila Pišek in Benkovič ter 13 župnikov. (In to je bil najbrž kmečki shod). Menili so, da se s takim opravljanjem komu prikupijo, a ne boš Jaka! Vsi vidimo, da imajo naši tovariši, ki so obiskovali kake kmetijske šole, uzorno urejene kmetije in želimo, da si tudi naši sinovi pridobe istih zmožnosti. Najmanj pa se more morebiti očitati slabo gospo-darjanje našemu kandidatu, kmetskemu tovarišu Ivanu Malusu, ki si je vse, kar ima sedaj (in to ni malo), pridobil z delom svojih rok in poznavanjem umnega gospodarstva.
b Klerikalni bratci med seboj. Gostilničar pri „belem volu" g. Trontelj bo kmalu zapustil hotel, ker skrbe klerikalci tako marljivo za odganjanje gostov. Na njegovo mesto pride neki Planinšek iz Šoštanja kot ravnatelj. Včeraj sta sedela v gostilni Benkovič in Planinšek ter si lajšala srce. Saj imata oba zelo častno preteklost za seboj! Benkovič je pravil novemu „ravnatelju": „Veš, saj jaz tudi nisem klerikalec, a v politiki sem." Kako se to
strinja z njegovo navdušenostjo za verske svetinje našega naroda in s katoliškim prepričanjem poslanca, kateremu so duhovniki priborili mandat, to ga naj povpraša n. pr. vikar Gorišek. Če se gospodje dado voditi Benkoviču za nos. ostane nam samo uloga znanega tretjega, ki se celi komediji smeje. V ostalem pa nekdanji nemškntar Planinšek ne bode reklama za hotel pri „belem volu" v Celju.
b „Sokolski dom" v Gaberju je dograjen in bo te dni izročen svojemu namenu. Stavba sicer ni monumentalna, kakor bi bili želeli, ker je nedostajalo sredstev, je pa zelo praktično urejena. Posebno dvorana je sicer priprosta, pa^ zelo lepa, in prepričani smo, da bodo naši vrli Sokoli z veseljem in navdušenjem v njej telovadili. Našim ljubim klerikalcem seveda stavba zopet ni všeč, kakor jim sploh ni nič všeč, kar ne izhaja od njih in kjer nimajo glavne besede. Stavba jim je prenizka, podzidek slab in kaj je še takega besedičenj«. Povemo klerikalcem, naj držijo jezik za zobmi. Ko bodo za Sokolski dom vsak svoje žepe in svoje mošnje odprli, takrat imajo pravico govoriti. Gre za narodno podjetje, ki je namenjeno po' magati obdržati v Gaberju slovensko posest — in tukaj seveda klerikalci morajo nasproti delati, sicer bi ne bili mednarodni. Naj gledajo rajši na svoj hotel, ki se jim itak že podira.
b Opozarjamo na občni zbor društva „Sokol" in „Sokolski dom" v Celju, ki se vrši danes zvečer ob 8. uri v čitalničnih prostorih. Na dnevnem redu je oprema „Sokolskega doma-' in letošnje prireditve „Sokola". Potrebna je mnogoštevilna udeležba. Na zdar!
b Včerajšnja številka ni mogla pravočasno iziti, ker se je pokvaril v tiskarni motor. Naj nam to cc. bralci blagohotno oprostijo. Upravništvo N. 0.
b Shod v Šmarju. Jutri v sredo zvečer ob 6. uri ima g. dr. V. Kukovec pri I. Habjana v Šmarju volilni shod trških volilcev.
b Prvi roj je imel v soboto, dne 24. aprila posestnik in čebelar Blaž Svetelšek v Dramljah.
o Iz Škofjevasi se nam poroča da je bilo pri sedanjem naboru od 90 nabornikov iz te občine potrjenih 60. To je gotovo zelo veliko število, ki dela na eni strani našim kmečkim fantom čast, na drugi strani pa zelo obremenjuje naše kmete, ki trpijo itak na velikem pomanjkanju delavskih moči.
o Premog išče državna uprava v| Pristovi pri Škofjivasi. Prišlo je kakih 24 delavcev iz Poljske Šlezke, ki so pričeli te dni z začetnim delom.
a Župana v Bajnkovcu Roškar ja, opozarjamo, naj miruje. Zadeva njegovega brata, drž. poslanca(!!), že dovolj smrdi; pazi naj, da še njegovih „zadevic" ne predočimo javnosti, ako se bo v pol. boju posluževal nepoštenih sredstev. Gradiva dovolj!
a Korošec in Pišek. Vozil sem se te dni po železnici proti Celju. V Grobelnem sta vstopila dva kmečka moža, ki sta se pogovarjala o volitvah približno tako le: A. Kako je le to, da neče Korošec biti naš poslanec tudi za Gradec, saj smo ga mi na Dunaj volili? B. Res je, res! Tistega Pišeka nam je odločil, ki je bojda prav piškav! Pa saj Korošec tudi ni nič boljši! A. Prav imaš! Če bi bila zakaj, bi vsak pri svojih ostala: Pišek tam v Mariboru, Korošec pa pri nas! B. Ti gospodi tako menjujejo s poslanstvom, kakor s kakimi hlačami! To se mi nič
prav ne zdi!---A. Jaz Piška
že ne volim! B. Jaz pa še manj! Rajši pa res volim tistega učitelja Brinarja, ki je bil doli v Zibki. Ta je vsaj tu med nami živel in ve, kako se nam godi.----
a Iz Gotovelj. Na vse napade v klerikalnih listih na našega gospoda «adučitelja Franca Bri nar j a odgovarjamo, da ga spoštujemo, ljubimo in smo ponosni ua njega. Nesramnim obrekovalcem njegovega poštenega imena kličemo: Fej vas bodi! Županstvo Gotovlje, 20. aprila 1909. Andrej Antloga. župan, Franc Malgaj, 1. svetovalec, Blaž Brinovc, 2. svetovalec in načelnik krajnega šolskega sveta v Gotovljah. o Nabori v Konjicah. K naboru je šlo letos 116 fantov, od katerih so jih 96 (!) odločili za nošnjo vojaške -suknje.
a Kako mislijo klerikalci o
Trečku? Eden odbornik novoustanovljene klerikalne posojilnice v Šmarju (kmet) je pred par dnevi pred več pričami izjavil, da Vrečka ne voli, ker ni z.a to sposoben in ker bi bilo vseeno, ali bi poslali njega ali pa Vrečka v deželni zbor. Tudi na Ponikvi se pristaši kmečke zveze nič kaj laskavo ne 'izražajo o Vrečku. Vrečko pa goni po skodih nekega svojega soseda, ki se baje tuli piše Vrečko in ta tam laže ljudem, kako Vrečka na Ponikvi vse spoštuje, da ga bo vse volilo itd. To zabeležimo osobito vrlim Ponikovljanom v zabavo in kratek čas!
o Iz Žalca. Tečaj za izvežbanje bolniških strežnic v vojnem času, ki ga je priredil g. dr. M. Bergmann na inicijativo družbe ..Rdečega Križa" j bil zelo mnogobrojno obiskan in vseskozi zanimiv in poučljiv. Predavanje je trajalo 14 ur in je vsa snov bila obdelana,' dasi strokovno strogo-znan-stveno, vendar v tako poljudnem tonu, -da jo je .mogel pojmiti vsak lajik. Preverjen sem, da so praktičui migljaji in napotki padli na rodovitna tla in da si bo vsak posameznik znal v nesreči za prvo silo pomagati sam, ali bližnjemu priskočiti na pomoč kot usmiljeni Samaritan.
a Za poštarja v Križevcih je imenovan Miha Stranss. dosedaj poštni oficijant v Mariboru.
a Iz Šmartnega pri Gornjem gradu. V okolišu tukajšnjega poštnega urada se bode od 1. maja raznašala pošta po posameznih soseskah.
# Popoldanska brzovlaka bodeta stala od 29. maja naprej tudi v Slov. Bistrici.
a Umrl je zadnjo nedeljo v Trnovljah g. Ločičnik, zvest naš pristaš, ki je tndi na shodih večkrat govoril. Naj v miru počiva!
a Kandidat štajercijancev pri današnjih volitvah iz veleposestva v ptujski okrajni zastop je tudi župnik Merknš v Žetalah. „Slovenskega" duhovnika ni sram s svojo suknjo zvabiti nekaj nerazsodnih kmetov v nem-škntarski tabor. No, g. dr. Korošec in Ozmec, kje so narodni „izdajalci" ?
a Umrl je v soboto pri Sv. Juriju ob Ščavnici g. Franc Kocmut, učitelj in posestnik. Pogreb se je vršil danes dopoldan. N. v m. p.!
a „Volilno pisarno" je otvoril v Dvora pri Šmarju Stoklasov Žepa. Klerikalni agitatorji dobe tam vsa navodila. Nedavno sta bila tam ponkovški Pepeunak in Brišnikov Janez. Ko sta šla domu, ju sreča naprednjak, (ki je vedel kje sta bila!) in ju vpraša, odkod, Odgovor: Volov sva hodila giedat! No Stoklas?!
a Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval nek celjski slov. dijak K 10'—, katere je moral kot poravnavo plačati nemški gimnazijec za neko surovost.
Kranjske novice.
a Državno podporo v znesku 33.600 K je dovolilo poljedeljsko ministerstvo za zgradbo vodovoda od Gor. Košane do Kala, ministerstvo za no-
tranje posle izredno podporo 8000 K z ozirom na legar v vasi Kal, dežela pa 21.000 K, na udeležence še torej odpade 22.000 K.
a Razpuščen sestanek. V petek zvečer so imeli v N. D. O. organizirani tramvajski uslužbenci v Vodmatu sestanek. Kar vstopi policijski zastopnik in zahteva, naj se navzoči razidejo. Ker je zažugal s policijo se je vršil nato shod po § 2. v kavarni „pri slonu" v novem Vodmatu. Sestanek je bil baje razpuščen na direktni ukaz dež. predsednika Schwarza.
a Radi brošure „Kranjska hranilnica" toži državno pravdništvo že nad 30 oseb pri ljubljanskem okr. sodišču, ker so to knjižico razdajali.
a Imenovanja. Evidenčni elevi F. Zupančič, Fr. Omerzu in A. Boječ so imenovani evidenčnim zemljemercem II. razreda v 11. činovnem razredu v okrožju kranjskega finančnega ravnateljstva. — Rač. oficijal R. Schumi je imenovan rač. revidentom v 9. in rač. asistent Fr. Goritschnigg rač. oficijalom v 10. činovnem razredu.
a Poročil se je v Litiji industri-jec g. Jožef Schwaiger z gdč. Hilde-gardo Orbök pl. Kökös.
a Ponesrečen Monter. Monter Fr. Plestenjak je v petek popravljal v Ljubljani na Dunajski cesti plinove svetilke. Na vrhu lestve stoječ ni mogel dobiti iz cevi plina, zato je hotel z usti potegniti plin iz cevi. Plin mu bruhne s tako silo v usta, da se je onesvestil in padel z lestve. Poškodoval se je tako močno na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
a Nova obravnava proti inženirju Prelovšeku. Najvišje sodišče je odredilo novo sodnijsko razpravo proti mestnemu inženirju g. M. Prelovšeku, ki je bil radi demonstracij 18. sept. obsojen na 20 K ter odredilo novo obravnavo z vojaškimi pričami. Prav bi bilo, da se takoj oglase vse priče, ki so takrat opazovale obnašanje orožnikov in vojakov pred Auerjevo gostilno.
a Znižane cene za vstop v sveto vnoznan o Postojnsko jamo je dovolila jamska komisija za visokošolce, srednješolske dijake in učence ljudskih šol v času od 1. majnika do 16. okt. vsaki dan ob pol 11. uri dopoldne ter binkoštni pondeljek in 15. avgusta ob 3. uri popoldan. Na binkoštni pondeljek in 15. avgusta plačajo vstopnine 1 K, vsak drugi dan 2 K in sicer, če se lahko izkažejo s potrdilom iz do-tičnega učilišča ali s spričevalom.
a Neprevidna kolesarja. V soboto je v Lattermanovem drevoredu v Ljubljani nek kolesar povozil 6 letno Edito Kleinoschegg, katera se je pri padcu na glavi in na nogah precej poškodovala. — Pred deželno bolnišnico pa je nek drug kolesar povozil delavko Ljudmilo Avbljevo ter jo na roki lahko poškodoval.
a Stavka zidarjev v Ljubljani. Včeraj je pri Töniesu začelo okoli 60 zidarjev stavkati.
a Razsodba proti snemalcem napisnih tabel v Ljubljani se razglasi danes.
a Umrla je v Št. Juriju pri Litiji v 34. letu svoje starosti gospa Ana Simončič.
a Poročil se je v Novem mestu mestu c. kr. davčni asistent g. Feliks Mejak z gdč. Karolino Umek.
b Častne nagrade „Glasbene Matice" in „Kola". Strokovnjaška porota je prisodila častno nagrado po 100 K tema-le relativno najboljšima skladbama: 1. „Petar Savčič", moški zbor z bariton-samospevom (geslo: „Za svobodo in čast") in 2. „Luč", mešan zbor zbariton-samospevom (geslo: „V spomin padlim žrtvam 20./9. 1908 v Ljubljani"). Avtor prve skladbe je Fr. S. Vilhar v Za-
grebu, avtor druge pa pa gosp. Alojzij Sachs v Ljubljani. Avtorji skladb, ki niso dobili nagrade, jih dobe vrnjene, ako naznanijo svoj naslov odboru.
b Občinske volitve v Ljubljani. Raz stolp ljubljanskega gradu plapola narodna zastava. Pri občinskih volitvah je zopet zmagala narodno - napredna stranka v vseh treh razredih. Klerikalci, Nemci, socijalni demokratje in vlada so komaj pričakovali letošnjih volitev. Za trdno so se nadejali, da zasedejo vsaj deloma mestno posvetovalnico njihovi kompromisni kandidatje. Vlada je vsled širokoustnosti klerikalcev mislila, da naprednjakov in narodnjakov tudi v Ljubljani ni več. Sedaj ima zopet eno blamažo več. Klerikalci so pisali na dolgo in široko o slabem mestnem gospodarstvu, reklamovali so vse vprek volilce. pobirali pooblastila, za kulisami pa so se z drugimi nasprotniki pripravljali na naskok. Predzadnji dan jim je vendarle bistra glava svetovala, da naj raje zlezejo pod klop, kakor da bi se udeležili volitev in sramotno pogoreli. Socijalni demokratje dobro vedo, da nimajo v Ljubljani nobene moči. Če so kdaj malenkosten uspeh dosegli, so ga le na tuje stroške in s tujo pomočjo. Tndi letos so mislili, da jim bodo klerikalno nemški glasovi pripomogli vendarle do lepših uspehov. Napram lani so pa za 105 glasov nazadovali ! Ti gospodje se zbirajo preveč v „Restaurant international". Narodna delavska organizacija jih bo že še bolj naučila, da slovenski delavec v Ljubljani ne mara breznarodnih demokratov! Narodno - napredna stranka je pri teh volitvah pokazala, da je v veselem preporodu. Kandidatov niso več posamezniki komandirali, pač pa so jih izbrale politične in gospodarske organizacije, ki so se osnovale po posameznih mestnih okrajih. Na teh je slonel to pot volilni boj in te so delovale brez napora izborno. Število narodno-naprednih volilcev je v vseh treh razredih v primeri z lanskimi poskočilo. Nasproti 1500 narodno - naprednim volilcem pa se je to pot postavilo le 250 opozicijo-nalcev. Zavednost in disciplina, ki so jo kazali napredni volilci, priča, da so se reforme v stranki, po mladih na-svetovane, docela obnesle. V občinski svet ljubljanski so sedaj izvoljene večinoma mlajše in nove moči. Državni poslanec in načelnik stranke Hribar umeva njihove, današnjim socijalnim razmeram odgovarjajoče demokratske nazore, in nemogoče je, da bi se kedaj izpolnile želje klerikalcev, da bi nastal v stranki resen razpor med mlajšimi in starejšimi delavci. Dr. Tavčar, ki je bil tudi že skoraj na tem, da obupa, se je preporodil in kakor ognjevit mladenič vrgel v volilni boj. V znamenju potrebnega dela mlajših in starejših delavcev vrši se preporod narodno-napredne stranke na Kranjskem in v tem znamenju so se častno zvršile občinske volitve v Ljubljani.
Teleizdajski proces v Zagrebu.
Minolo soboto. 24. tm. (35. dan razprave), se je pričelo zaslišavanje prič. —
Prvi: Andrija Rakič iz Topuskega. Ne more ničesar potrditi iz lastne izkušnje ali da bi bil sam videl, ampak pri vsakem vprašanju o veieizdajskih „pojavih" odgovarja le, da so mu drugi rekli, da so mu ljudje pripovedali, da je čul od tega in tega itd.
Med razpravo se konštatira, da je neki agent provocateur Schmidt, ki je obenem priča, dajal v kavarni „Adria" pričam navodila, kako naj izpovedujejo. Zagovornik dr. Budisavljevič jih je slučajno zasačil in je to na svoje oči videl.
Ko stavljajo zagovorniki razna vprašanja, predsednik vprašanj ne pripušča. Tudi vprašanj obtožencev na pričo ne pripušča, vsled česar, ker je to očividno v nasprotju z določbami
zakona, prijavijo zagovorniki ničnostno pritožbo.
Druga priča: Simo Ožanič.Tudi ta priča ne ve o raznih „tajnih" sestankih in „veieizdajskih pojavih" drugo, nego da se o tem javno govori. O sestankih ne ve nič. On ni nič videl.
Pred».: Jeli vam je znano, da je v srbski čitalnici slika kralja Petra?
Priča '• Ne vem, čul sem o tem po dovršeni preiskavi.
Preds. : Ali ste videli sliko kralja Petra v izložbi pii Vasi Lukaču?
Priča: Nisem videl, ali čul sem pripovedovati, i
Preds.: Ste-li culi, da se med narodom govori, da je to srbska zemlja?
Priča : Slišal sem, da se o tem pogovarja, a meni tega ni nihče rekel.
Ko hočejo staviti na pričo vprašanja zagovorniki in obtoženci, predsednik zopet ne pripusti.
Včeraj 26. tm.: 36. dan.
Tretja priča: Joso Malinac. Bil je zaradi uboja 8 let v ječi in je zdaj začasno na dopustu. (!)
Slike kralja Petra ni videl, a od drugih je čul, da eksistirajo.
Preds. : Ste-li čuli, da je S. Pribi-čevič na shodu v Topuskem rekel, da Srbi morajo priti do svojih pravic, če ne z dobra, pa s silo?
Priča : Čul sem samo ono o pravicah, ostalega ne.
Dr. Hinkovič: Vi pravite, da se je med narodom govorilo, da je tu Srbija itd.; kako si potem razlagate, da so ti obtoženi na cesarjev god razobesili srbske zastave. Oni so hoteli — pravite — to deželo iztrgati iz monarhije, in vendar slave našega cesarja?
Priča ne ve na to nič odgovoriti. Nato vpraša — misleč, da je dr. Hinkovič nekdo drugi — „kdo je ta gospod". Ko se mu dr. Hinkovič predstavi, pravi: A tako! Potem Vam ne odgovarjam dalje (krohot po dvorani). Jaz imam samo štiri šole, kako morem vam na vse odgovarjati.
Dr. Popovič : A drž. pravdniku ste odgovarjali. Tudi on je menda bolj pameten ko vi.
Dr.*Hinkovič: Ali so pri vas fran-kovci ?
Priča: Ne, ampak Starčevičanci. Oni ne priznavajo Srbov.
Dr. Popovič: Vi ste bili v kaznilnici v Lepoglavi. Ali so se tam izdelovale čutare s srbskim grbom?
Priča: Da.
Dr. Popovič: Vi pravite, da so na Hrvatskem samo Hrvati, v Srbiji Srbi, a kateri narod je na Madžarskem?
Priča: Madžari.
Dr. Pop. : Tor9j tam ni Hrvatov ?
Preds. ne pusti o tem spraševati.
Obt. Petrovič, katerega je priča „obremenil" o svojo izpovedbo, dokazuje in tudi res dokaže lažnivost teh izpovedb.
Preds. ga opominja, naj bo krajši.
Obt. Petrovič: Prosim, za mene se predlaga tu kazen smrti na vešalih. Sedim že osem mesecev v zaporu, pa imam zato menda pravico, da izpodbi-jem izpovedbe priče.
Preds.: A prej ste kričali, naj bi čim prej prišlo do razpiave.
Obtoženci: Da, do razprave!
Početek razprave se je zavlačeval, a zdaj se ,o hoče kar namah končati.
Tudi Obt. Živkovič dokazuje lažnivost izpovedb te priče.
Četrta priča: Stj. Rukavina iz Hrv. Sela. Prizna da je on na shodu v Topuskem nosil srbsko zastavo. Ni čul, da bi bil Sv. Pribičevič takrat rekel, da si morajo Srbi izvojevati svoje pravice s silo. Prizna, da so imeli Srbi sestanke samo zaradi obč. volitev in da so zahajali med narod tudi samo zaradi teh klicev „Živila Srbija" in „tu bo vladal kralj Peter" ni čul.
Preds.: Ti obtoženci so delali za cirilico. Ali ste čuli, da jo imenujejo „srbsko pismo"?
Priča: Da.
Preds.: In kaj vi mislite o tem?
Priča: Da jecirilica srbsko pismo.
Tudi ta priča o „pojavih" dosledno trdi, da sam ni nič videl, da je samo slišal.
Ko stavljajo na pričo vprašanja zagovorniki, mu pravi predsednik, naj enostavno reče, da ne ve; zato nastane burna scena me njim in obtoženci.
Koroške novice.
o Nogo si je zlomil krošnjar Fr. Mlekuš iz Št. Vida na svojem potovanju v Maria-Fcicht. Prepeljali so ga v bolnišnico v Št. Vid.
o Nesreča. V nedeljo je skušal potnik Charislav Litson iz Aten. tehnik v Freibergu na Saksonskem, ki je v Celovcu zapustil vlak in zamudil odhod, skočiti na odhajajoči vlak. Padel je na tla in se na elavi precej ranil. Ko so mu rano za prvo silo zavezali, se je podal v bolnišnico.
najnovejša brzojavna in tElefoaiüna poročila.
Zasedanje parlamenta.
a Dunaj, 27. apr. (Brz. „När. Dn."). Že v prvih predpoldanskih urah se je zbralo v parlamentu jako mnogo poslancev, deloma tudi vsled tega, ker so razni klubi začeli danes s svojimi posvetovanji. Po navadnem pozdravu so se poslanci živahno razgovarjali o položaju, ki je nastal v parlamentarnih počitnicah in vse je napeto pričakovalo izjave ministerskega predsednika barona Bienertha. Min. predsednika Bienertha in ministra notranjih zadev barona Haerdtla so pri vstopu v zbornico pozdravili češki radikalci z velikim hrupom in abcug- ter pfuj-klici-Predsednik se je v vznesenih besedah spominjal nedavno umrlega mlado-češkega poslanca Kaftana in nato pre-čital dopis ministra notranjih zadev radi aretacije 2 socijalno demokratiških poslancev ob priliki neke stavke. Poslanec Perne: storfer je predlagal nasproti predlogu predsednika, da se zadeva izroči imunitetnemu odseku, naj se jo odkaže ustavnemu odseku. Zbornica je sklenila v predsednikovem smislu. Trgovinski in domobranski minister sta odgovarjala na razne interpelacije. Med došlimi vlogami je tndi rusinski nujni predlog, naj se gališko ministerstvo narodno razdeli v poljski in rusinski oddelek. O tem predlogu se bo še danes razpravljalo.
Preobrat na Turškem.
o Carigrad, 27. aprila. (Brz. Nar. Dn.) Pri včerajšnjem pogrebu 80 vojakov in 3 častnikov je prišlo do burnih demonstracij proti sultanu. Griček, na katerem so padle pokopali, je dobil ime „griček svobode". Duhovnika, ki je opravljal pogrebne molitve, so prekinili, ker je rabil izraz cesaska vojska. Moral je pasus spremeniti v oto-manska vojska.
o Carigrad, 27. aprila. (Brz. N. Dn.) Na ulicah v Stambulu je jako živahno gibanje. Oborožene macedonske vojake je videti po vseh ulicah.
o Carigrad, 27. aprila. (Brz. Nar. Dn.) Aretacije visokih vojaških dostojanstvenikov, duhovnikov in uradnikov, ki so stali staremu režimu blizu, povzročajo med reakcijonarji veliko strahu.
o Carigrad, 27. aprila. (Brz. N. Dn.) Konzularna poročila iz Aleksandre označujejo položaj kot zelo kritičen. Armenska vas Krhan na poti v Ale-poli je zgorela. Mohamedanci so pomorili 328 Armencev. Tudi vas Pajas so kurdijske in čerkeske čete razdjale, pomorile veliko število Armencev in posilile mnogo žen in deklet.
o Carigrad, 27. aprila. (Brz. N. Dn.) Princa Eddina so prijeli v Pen-diku pri Carigradu, nekaj njegovih zvestih pa v Carigradu. Aretacije se še vedno nadaljujejo.
b Carigrad, 27. aprila. (Brz. ,.N Dn.") Odstavitev sultana Abdul Hamida je gotova stvar in se vsak hip pričakuje pro-klamacijeRešad efendija sultanom pod imenom Mohamed V. V sultanovi korespondenci so baje našli dokaze, da je sultan sokriv na zadnji vstaji. Radi tega je gotovo, da bodo Abdul Hamida odstavili in posadili na prestol njegovega brata Rešada.
Različne vesti.
a Meran, 27. apr. (Brz. „Nar. Dn."). Gledališčni ravnatelj Conried iz Nju-jorka je danes zjutraj ob 2 umrl.
a Dunaj, 27. apr. (Brz Nar. Dn."). Avijatik liegagneux je danes predpol-dan zopet napravil par srečnih poskusov s svojim letalnim strojem.
Tržne cene.
26. aprila.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za maj 37'15, za september 33-25, za december 32'25, za mare 32"—. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'85, za oktober — december K 22'50. Tendenca mirna. —• Vreme megleno.
Budimpešta, 26. apr. Pšenica za april 1440, pšenica za maj 14 09, pšenica za oktober K 11'83, rž za april K —'—, rž za oktober K 9'39, oves za april K —'—, oves za oktober K 7'50, koruza za maj K 7'49, koruza za julij K 7'73, ogrščica za avgust K Ì4'65. Premet 15.000 met. st.
Budimpešta, 26. aprila. S v i-n j a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 145 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 22.804 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti : 152'—, namizna slanina 134"—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 26. aprila:
Razpoloženje nekoliko trdneje. Cene za pšenico se dvignile za 5—10 vin. Tudi za koruzo in oves se je zahtevalo 5 vin. več, rž se vzdržala pri starem. Konzum slab.
Produktnitrg. Pariz: moka za tekoči mesec 3215, moka za prihodnji mesec 32'35, moka za maj — avgust 32 65, moka za sept. — decemb. 31'10, pšenica za tekoči mesec 25'20, pšenica za prihodnji mesec 25'30, pšenica za maj — avgust 25'20, pšenica za sept. — dee. 23'55, rž za tekoči mesec 18'40, rž za prihodnji mesec 18'35, rž za maj — avgust 1815, rž za sept. — dee. 17'75.
Tendenca: moka in pšenica: medla rž: mirna — Vreme lepo.
Društvene vesti.
o Občni zbor „Kluba slovenskih kolesarjev v Celju" se vrši v sredo, dne 28. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v „Skalni kleti", na katerega se vsi člani in prijatelji društva uljndno vabijo.
o Celjsko pevsko društvo ima svoj
redni občni zbor v soboto dne 1. maja t. 1. v bralni sobi Čitalnice z navadnim dnevnim redom. Ker je ta občni zbor velike važnosti za daljni razvoj društva, se vabijo podporni in redni člani k obilni udeležbi.
o Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 29. t. m. ob 2. uri pop. na Gomilskem. — Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Učiteliev ugled in značaj, predava tovariš gosp. Simon Meglič. 3. Predlogi in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi
G. Vrabl, t. č. predsednik, o Družba sv. Cirila in Metoda oddaja od dne 1. julija t. 1. počenši za dobo treh let ribištvo, ki pripada njeni graščini Kienhofen na Muti (Štajersko). Tozadevne ponudbe sprejema pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Narodni dom do 20. maja t. 1.
Mlad komij
špecerijske in delikatesne branše, tudi v knjigovodstvu dobro izurjen, Slovenec, doslej v Gradcu, išče službe na Spod. Štajerskem. — Gregor Arnejc pri tirmi Guldenprein, Nibelungengasse 40, Gradec 51 6-3
5UHN9
in modno blago .: za obleke ::
priporoča firma
tvornica za suino ~ v Humpoleu na Češkem. Tvordiške cene. Vzorci franko.
112 50-28
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda,
U 59RI)
= v Ljubljani =
sv. Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
Pralnica in svetlolikalnica v Kolodvorskih ulicah 8.
C. kr. priy. avstr. zavarovalna družba „Donava" na Dunaju
vse p. n. gospode poljedelce proti plačevanju zmernih premij proti toči in po toči povzročenim škodam na polju, na travnikih in vrtih.
Ponudbe se lahko stavijo vsem lokalnim zastopnikom, potnikom družbe ali pa naravnost glavnemu zastopstvu v Gradcu, Hofgasse štev. 6, katera tudi sprejema zanesljive in zaupanja vredne osebe kot zastopnike za zavarovanje proti toči.	219 3-2
Zuezna trgouina m
Rotouška olica 2 y Celju
Ček. rač. št. 75.221

Svoji k svojim!
r^lRGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-L-i— celijski, konceptni, pismeni, doku-BSSSg mentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske nrade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in drnge. Zavitki za nrade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
Zuezna knjigoueznica
Sdifllerjeoa cesta 3 v Celju Sdiillerjeua cesta 3
Svoji k svoji
_r
T-
D ■ ■
Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta it. 3.	Cek. račun it. 75.222.
IISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine —— brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-ÖS2S citane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemnikn usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim 'podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinhom. &OOOQ&&&&&&&&&& Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke.
"DOBNO urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z
___modernimi črkami in okraski se
fiKSi priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Akt ni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
TT
r
X
43 150—44