Dopisi. Kranjsko. Izpod—ških planin. Oprostite, g. urednik! Zopet sein tu. Tu v našem gorzkem kotičku je tako idilično — pa mrzlo tudi, posebno zato, ker nam je sever nezaplankan, a jug pa čisto zadelan. Ker je pa ravno naš kraj tako idiličen — prepričan sem bil, da mora biti ves svet tako idiličen. Toda zmotil sem se prav korenito, ali po domaee bi rekel, urezal sem se prav krvavo. Polupretekli čas me je ravno prepričal, da je svet — izvzel je seveda naš gorski kotiček, — pa še za tega se bojim, da ga svet ne okuži — prav, pa prav hudo materijalen, ali recimo naravnost mesen. Da pa ne bodete rekli, da to ni res, evo dokaza, g. urednik! Nedavno mi je poslal moj najiskrejsi prijatelj neko priporočeno pismo in odprl sem je hlastno — ker ta prijatelj nima navade pisma posiljati na ta način — in notri je bila ona -Slovenčeva" številka, kjer so „ Čisti ljubljanski pedagogi" opisali tako temeljito životopis jednega največjih mislicev, pedagoga Rosseaua. Prijatelj ni pridejal onej številki prav nikake opazke. In g. urednik, vzel sem oni Članek — »ljubljanskih pedagogiSnih krogov" — ter ga bral in bral; pa čim delj sem ga bral, tembolj mi je čudno prikajalo pri srcu in rudečica mi je zalila lice. G. urednik! Delj časa se že pečam prav temeljito z raznimi pedagogi velikani — vseb. narodov — in med temi velikani pedagogi se mi je posebno priljubil oče svetovnega nEmila" Rousseau. Pobahati se zamorem; da sera ga precej korenito pregledal, toda nikjer nisemnaletel na tako temeljitost kakor v »Slovencu", kamor pišejo korifeje wiz ljubljanskih pedagogičnih krogov." G. urednik! Zjasnilo se mi je namah v mojih z idejalnimi paj.evinami prepreženih možganih, kako se mora po nazorihnljubljanskihpedagogičnihkrogovaučiti p edagogika. Sedaj mije še-le jasno postalo, zakaj imajo ravno ti krogi vedno in vedno v ustih in na papirju ono parolo o versko-nravni vzgoji." »Slovenec" nam je podal jasen, neovrgljiv dokaz, kako se mora vzgajati. Blagor nasej mladini, ker jadra v tako prihodnost. G. urednik! Sedaj se ne čudim nič ve.7 ako se oni isti „ljubljanski pedagogični krogi" z vsemi štirimi protivijo vsakej nagoti na raznih kipih, podobah itd.^ kajti oni ne vidijo v takih umotvorih nič druzega kakor ono, kar zakriva najčešče kako ,,figovo" pero; toda mi ,,pregrešni necistniki" pa vidimo v takih umotvorih edino le proizvod božjega Veličanstva, ki se ravno kaže nam revnim zemljanom po posameznih talentih Nekateri narodni prenapeteži (?) se vedno spotikajo, da se na ljubljanskih — obeh — u.iteljiščih uči premalo predmetov v slovenščini. G. urednik, pridružujem se jim; posebno dobro bi bilo, ako bi se pričela pou.evati pedagogika v slovenščini, s tem bi se prihodnji kandidatje in kandidatinje temeljiteje izobrazili v tej stroki. Seveda, vem? da bodem čul kmalu: kako se pa bodo poučevali v slovenščini, vsaj še potrebnih knjig nimamo. Istina je to, toda krivi smo si sami. Vsaj imamo na izbiro ^slovenskih pedagogov", njim naj se da knjigo v delo. Da pa prihodnji deželni zbor ne bo preveč v zadregi, svetujem mu, da naj se obrae kar na one nljubljanske pedagogične kroge", ki tako temeljito poznajo Rousseaua. Knjiga bode gotovo daleč presegala vse nDekameroneu in ,,Boccacci-je". In pri sedanji sestavi deželnega zbora bode prav lahko dobiti večino, kajti najožji somišljeniki ,,ljubljanskih pedagogičnih krogov" bodo z veseljem glasovali ne le za primerno nagrado pisatelju, temveč še za izvanredno; liberalci morajo že radi tega tudi za tako knjigo biti, da bodo temeljiteje spoznali razne pedagoge: čraorudeci konglomerat se gotovo ne bo absentiral ker kot kompromisni poslanec mora biti za svobodno ljubezen, no, in nemški veleposestniki — no, ti bodo še veseli, da bodo s prestavljanjem tako velikansko uslugo napravili Nemcem. G. urednik, kritiko te tako težko pričakovane knjige Vam pa spiše Vaš stari Eadovednez. Iz Postojine. Izjava: V ,,Gorici" od 21. m. m., poslani nam od prijateljske strani, smo citali v govora deželnega posl. g. Prof. Berbuča proti deželnemu odborniku g. dr. Tumi dva stavka, ki se dotikata naše Postojne in dežele kranjske: 1. Deželni poslanec dr. Rojic je vrgel med označenim govorom g. dr. Tumi v obraz ta-le vsklik: nTa eas7 ko ste bili učitelj v Postojni, so Vas spodili". 2. Govornik g. prof. Berbuč pa se je bil povspel do te žalitve: ,,To more trditi samo človek7 katerega so sramotno spodili iz njegove domovine". S takimi neumestnimi, neresnicnimi in žaljivimi opazkami v javni seji deželnega zbora dela se krivico ne le g. dr. Tumi7 marveč tudi našemu trgu, zato čutimo našo potrebo, slovenski javnosti zadevo pojasniti. Dr. Tuma je nastopil pred leti v Postojni kot provizorični ljudski učitelj in je bil tukaj jako priljubljen, priznan kremenit zna.aj in izboren delavec v šoli in zunaj nje. Takrat je vladala na Kranjskem povsod nemškutarska birokracija. Tndi deželni in okrajni šolski sveti so bili v nemškutarskih rokah. Gorje učitelju, ki bi se drznil, kazati svoje narodno prepri.anje in delovati v korist iu blaginjo slovenskega naroda. Dr. Tuma je bil7 dasi jako mlad, tako iskren, odkrit in odlo.en naroden delavec, da je prišel v zamero one nemškutarske birokracije ter postal nj e žrtev. Toda ni vklonil svojega tilnika, marveč sel je7 posvetil se pravnim naukom ter postal iz lastne volje in moči to7 kar je — čislan odvetnik, deželni poslanec in odbornik ter voditelj narodno-napredne stranke na Goriškem. Obžalujemo pa javno7 da se od strani slovenskih deželnih poslancev rabijo proti dr. Tumi tako nepoštena sredstva v prospeh klerikalizma ua Goriškem; občudujemo osobito g. dr. Rojca7 ki se je svoj čas tu v Postojni javno in ogoreeno zgražal nad krivico, ki se je storila tedanjemu g. ucitelju Tumi7 sedaj pa je isto po njem samem obsojeno krivico porabil kot orožje proti poslancu g. Tumi. Pomilujemo g. prof. Berbuča7 bodisi, da je on žalostno epizodo iz časov našega naroduega mučeništva vedoma zavijal in jo rabil zoper svojega političnega nasprotnika, ali da je to storil vsled slabe informacije. Nepošteno očitanje bilo je naperjeno neposredno tudi zoper narodno čast naše sedanje narodno-napredne Postojne7 ker se ji podtika dejstvo, kakor da bi g. dr. Turaa tu ne užival zasluženega spoštovanja ali celo7 da se ga je od tu pregnalo. Take laži odločno zavracamo! V Postojni, dne 26. septembra 1901. AntonDitrich,Jos. Dekleva, tržški načelnik.župan. R. Šeber7 J. Kutin, G. Pirc, Fr. Jurca; občinski svetovalci. Goriško. Gospod Janez Golavršenšek! Z ozirom na Vaše napade v dopisu ~Nekaj malega v obrambo" 28. št. nU.it. Tov." pozivljam Vas tem potom, da pridete na dan s svojim pravim, popol-nim imenom! — Storili niste le meni velike krivice, ampak žalili ste v svojem nepremišljenem dopisu tudi celo vrsto mož7 ki niso sploh v nobeni zvezi niti z Vašim poklieem — še rnanj pa z Vašim delovanjem7 vendar udrihate po njih. Z Vami hočemo torej obračunavati, pa pošteno in moški. Gospod B e 11 e, ki ga čisto po nedolžnem krcate, — tisti ndolgočasnež v predavanjih"7 Vam gotovo tudi ne bo prizanašal. Razprave utegnejo biti zanimive celo za sirše sloje, posebnp pa za vrlo učiteljstvo, za koje sem vedno vnet, kakor nekdaj. Pomilujem ga le, da ima v svoji sredini zdražbarja Janeza; uverjen sem pa7 da v Vašik vrstah ni drugih takih rJanezov", ki se skrivajo za mizo urednikovo ter blatijo druge brez vzrokov osebno in javno iz same nevoš čljivosti. Hrabroslav Žmavc oskrbnik grajščin grofa Coronini-ja na Gorišken. Srbija. Učiteljske plate u Srbiji. Septembra 1-og 1898. god. sankcioniran je zakon o narodnim školama u Srbiji, koji je malo ranije Narodna Skupština votirala. Mi necemo na ovome mestu iznositi naše mišljenje o našem škol. zakonu; necemo ni pominjati kako je se do njega došlo; čime su se rukovodili tvorci njegovi pri donošenju njegovii, kako je on primljen od 8trane učitelja u Srbiji^kako oni danas o njemu misle i. t. p. 0 svemu tome necemo govoriti jer smatramo, da je to naša unutrašnja stvar o kojoj se dosta u nas i govorilo in pisalo pa se to i danas radi. Napominjemo samo da učitelji u Srbiji smatrajo današnjeg gosp. ministra prosvete za svoga prijatelja i da se nadaju7 da ce on u mnogome popraviti sadanji škol. zakon. U Srbiji ima: 1. osnovnih škola (za musku i žensku decu)7 2. gradjanskih škola (samo za mušku decu) i 3. devojačkih škola (za devojčice koje svrše osn. skolu). Plate učitelja-ica ovih škola različne su i mi cemo ih u daljem izlaganju prikazati poštovanim citaocima cenjenog ,,Tovariša". I. Plata učitelja-ica osnovnih škola: Početna je plata stalnih učitelja 800 K. Plata se povišava posle svakih pet godina, kad su ocene uspeha najmanje vrlo dobre. Povišica ima svega š e s t. Prve tri povišice po 2 5 0 K god. a druge tri po 300 K god. Najveca plata učitelja osn. škola može iznositi 2450 K (postupno: 800; 1050; 1300; 1550; 1850; 2150 i 2450). Učiteljice počinju sa platom od 750 K a zavrsuju sa 2250 K. Sem plata učitelji-ice imaju prava na stan i ogrev, koji im se obično v novcu kao dodatak isplačuje. Taj dodatak iznosi: U Beogradu meseČno 50 K, u vecim gradovima 36 K7 u ostalim gradovima 30 K, u selima 20 K. Udate učiteljice nemaju dodatka. Udajom učiteljice gube pravo na službu sem ako se udadu za učitelje. Pri odredjivanju penzije (pokojnine) dodatci se ne uzimaju u račun. II. Plate učitelja gradjanskih skola: Početna je plata ovih ucitelja 1800 K god. ona se povisava posle svakih pet god. sa po 360 K dok ne dostigne maksimiim od 3 600 K. (1800; 2160; 2520; 2880; 3240; i 3600). U.itelji gradjan. škola nemaju dodataka. III. Plateučiteljica devojačkih skola: Plata ovih učiteljica počinje sa 1500 K a završuje se sa 2750 K. IV. Pensije (pokoj): Po navršetku 10 god. službe učitelj-ica steče pravo na pensiju, koja tada iznosi 40% njegove plate. Svaka god. preko 10 donosi višak 2.4. Posle 35 god. službe učitelj-ica ima onoliku pensiju kolika je bila njegova poslednja plata. U iducem pismu o drugim skolskim prilikama u nas. M.