Poštnina plačana y gotovini
Cena 2 Din
DRAMA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUDUAN1193132
Pritličje In prvo nadstropje
Premijera 24. septembra 1931
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO
UREDNIK: FR. LIPAH
Novosti za damske plašče pravkar došlef'
A. & E. Skabernč Ljubljana
[
SEZONA 1931/32	DRAMA	ŠTEVILKA	2
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	24.	septembra	1931
Ost:
Nestroy: »Pritličje in prvo nadstropje"
Nestroy je naš stari znanec in pri tem poznanstvu lahko rečemo, da je ljubo in prijetno za vse, ki so se z njim srečali. — Ta Nestroy je svojevrsten možak, izreden tip in brez dvoma genialen predstavnik svojega časa. Čeprav Dunajčan, velja danes za klasika, in čeprav je pisal pred vsem za Dunaj, je ostalo na okrog vsega, kar je ustvaril, toliko, da je poleg Kaimunda danes še edini predstavnik tiste dobe... Vsi drugi so se pogubili in šli v pozabljenje.
Ne mislim napisati biografije — a rojen je bil ta tič 7. decembra 1801. na Dunaju kot sin advokatov. Absolviral je gimnazijo, študiral juristarijo — in postal potem basist. Preigral in prepel je nebroj ulog in partij, preživljal kot človek svojevrstno tragikomično življenje. Ostal je v življenju meščan, ukle-njen v spone zakona, iskal utehe v bežnih poskokih preko ojnic zakonskega jarma in iz vsega tega je iskal osvobojenja kot igralec-avtor in tam zaživel vse ono, čemur se je kot človek moral odpovedovati.
Svojih komadov si ni izmišljeval sam — on jih je poiskal.
V	V njegovi dobi, prav tako kot v Shahespearjevi, to ni veljalo za plagijatstvo, presukal in premetal je material, da je bil koncev koncev res nov in drugega kova. — Ker je bil sam igralec, je pisal za se in iskal tipov za se, in v njih je kazal vse ono, kar bi bil lahko postal v dobrem ali magari slabem. On ljubi ošabnost, ki pride na led, zasmeh in škodoželjnost, melanholijo razočaranj — ostane raje falot kot meščan, raje norec ali falot
—	samo zaspane radi Boga nikoli.
Napisal je strela preko sedemdeset komadov — niso vsi enako vredni, a v vsakem najdemo vredno sceno, iskreč dovtip ali dovtipen kuplet. Že v imenih, katera je dajal svojim osebam, ' srečamo vezi z značajem — in ta imena so za prevajalca pogosto velika težava.
Ni mu tisto sveto prav nič in iz vsega se je norčeval, iz občutkov, globokih in resnih, prav tako kakor iz politike in oblasti. Vse to mu je prineslo mnogo slave, čestilcev, a tudi nebroj neprijetnosti in afer. Bi! je brez silnih ambicij, ni si želel slave
1
— saj je dejal sam o svojih delili: »za lavor se ne potezam, ugajajo naj moje stvari, zabavajo, ljudje naj se smejejo, meni naj pa vsa zadeva prinese denarčkov, da se bom smejal še jaz
— to je res moj namen.«
Posebno ljubi in dragi so mu bili majhni ljudje, posebno pa ženske, hišne kuharice, šivankarice in te igrajo v njegovih burkah, verjetno tudi v njegovem življenju, veliko ulogo — saj pravi: »Naj bo kakor že, Sabina je angelj, Rozalija in Pepca sta angeljčka, za to je pa vse en hudič, katero vzameš.« Temu sledi modrovanje: »Saj vi ne boste niti za las drugačna, kot ona, in ona ne' za las drugačna od vas, a vi igrate prenapeto, čisto in zamaknjeno, tako kot devica Orleanska, preden je šla k Soldatom.«
In — ali ni fletno, kako se norčuje v »Juditi in Holofernu«, čuveni parodiji, iz etikete, dvorskih običajev? Evo: »Dovoljujem si, da v imenu svojega kralja, trepečem pred vašo jezo!« ali »Osedlajte najbolj grbasto mojih kamel!« ali »Pospravite šotore najprej — povsod leže še mrtvi — le ne nikakih površnosti, prosim!« Njegove izjave so se izpremenile polagoma v skorajda klasične krilatice.
Zato so tudi njegovi komadi bili in ostanejo kot pisani in tiskani samo fragment. On sam kot igralec je zaupal improvizaciji in brez dvoma je najboljše izgubljeno. Toda igralstvo ostane vedno enako in zato učinkuje Nestroy še danes ne samo v originalu, temveč tudi v prevodu.
Po popisu Nestroveve osebe sodeč imamo pri nas igralca, ki mu odgovarja in temu pripišem tudi del zasluge, da je pridobil Nestroy pri nas trda tla. Ta igralec se piše Kralj.
Zdaj še o »Pritličju in prvem nadstropju!« Zelo lepo je in zabavno in nobenemu ne bo žal. — Seveda je tudi nekoliko podučenja: da je sreča opoteča, ali danes meni, jutri tebi.
Kupleti iz »Pritličja in prvega nadstropja"
Zložil Pavel Debevec.
Vrbanova pesom.
Gor bogastvo je doma,	Četudi k vragu vse na svetu gre,
gor se vsi rede.	tak0 na kratko mi ne damo se.
Pri nas je beračija,	Qd ira noy se meni raj
rakovo gre vse.	.	,	,	...	...
Ko pa bo mizerje konc,	1,1 v lePlh krok,h nov S1'a'-
to vam bo hudič,	Le naj draži se vino in tobak,
pokazal bom tem le gori,	vseeno bo odličen	moj korak,
da znam biti jaz tič.	Zapravljal bom in	delal še	dolgove,
Vse bo pozdravljalo, tako 3odoben jaz
sem junak.
jaz pa bom si pel:
2
Postreščka.
S postreščki zdaj je od hudirja velik križ, ko nujno rabiš ga, zares ga ne dobiš:
Ljubljana pač razvija se kar brez preneha naprej,
Ljubijanca smrdi še bolj kot doslej!
Mostovi novi so ji vzeli ves sijaj, na trgu strahovit je dirindaj.
Edino, kar še tako kot prej po starem stoji, to spomenik je in to smo mi.
Saj poleg nas Prešeren stoji, v bodočnost strmi in gleda nazaj.
In že jesenski trese ga mraz, da ves mu obraz zelen je ko zmaj.
Premišlja revež še, kam pač ga bodo djali, prekopali za tivolski gaj?
Saj poleg nas Prešeren stoji, v bodočnost strmi in gleda nazaj.
Zdaj tudi mi sin« srečni.
(Rodbina Blaža Trpina.)
Zdaj tudi mi smo srečni, ah srečni, ah srečni, ker nismo več povprečni, povprečni kot smo b’li.
Saj nas bo še razneslo, razneslo, razneslo.
Zato zapojmo geslo, tako se naj glasi:
Tralalala, tralalala, danes naj vsak bo vesel!
Tralalala, tralalala!
Da bi vsak takole pel.
Zdaj tudi mi smo srečni, ah srečni, ah srečni, ker nismo več povprečni, povprečni kot smo b’li.
Razno
Kriza v dunajskih državnih gledališčih.
V	zadnjem tednu stoji ves Dunaj pod vtisom katastrofalne denarne krize v obeh znamenitih gledališčih, Burgtheatru in Staatsoperi, ki preti splošno osobje močno okrniti, Burgtheater pa celo zapreti in preseliti dramske predstave v operno gledališče ter na ta način znižati ogromne izdatke. Dočim je heim-wehrovski puč izzvenel v tipično avstrijskem humorju in parodiranju samega sebe, je ta vest razburila ves Dunaj kot da bi dregnil v sršenovo gnezdo. Vsa javnost, z najznamenitejšimi kulturnimi predstavniki na čelu, se je ogorčeno uprla in odločno izjavila proti tem nepremišljenim nameram s strani državnih merodajnih činiteljev. Med temi, ki so javno povzdignili svoj
3
glas za neokrnjeno ohranitev obeh dragocenih zavodov, so tudi generalni intendant Schneiderhan, ter oba ravnatelja Clemens Kraufi in Anton Wildgans. Najodločneje pa se je zavzel za perečo zadevo znani pisatelj in dramatik Franz Werfel, ki je v interwiewu v »N. Fr. Presse« z dne 20. IX. 1931. izrekel tudi te-le pomembne besede: .Bilo bi brezvestno, če bi še to zadnjo božjo milost, ki je naši deželi ostala, strahopetno izročili. Za nas je stokrat važnejše, če bi Narodna skupščina stavila to vprašanje kot prvo in najbolj pereče na dnevni red, kakor pa da na dolgo razpravlja o provinci j alni h zablodah in zmedah. Štediti je treba pri stoterih stvareh. Predvsem so nepotrebni topovi. Naša veličina bi morala biti v tem, da ostanemo majhni v ne-važnih rečeh in da postanemo veliki v resnično bistveni h.«
Kriza (udi v Nar. divadlu v Pragi.
Nedavno so češki listi prinesli vest, da nameravajo tudi češkemu državnemu gledališču v Pragi znižati državno podporo za dva milijona Kč. Dosedanja podpora je, kakor znano, znašala 14 milijonov Kč.
Hauptmann Koponick« v Burgtheatru.
Zuckmayerjeva nemška pravljica v treh aktih »Hauptmann von Kopenick , ki se norčuje iz staropruskega militarizma, se tudi v Burgtheatru veseli ogromnega obiska in uspeha, Delo pride najbrž tudi na repertoar ljubljanske drame.
Gaže zvezdnikov v Parizu.
Pariški gledališki ravnatelji so imeli nedavno konferenco, na kateri so sklenili, da bodo gaže gledaliških prvakov energično znižali. Kot najvišji honorar je bila določena vsota 400 frankov na večer (v Nemčiji 8000 Mk na mesec). V primeru nesporazuma je ravnatelju dovoljeno, da deli čisti dobiček s sodelujočim prvakom.
Igralci — milijonarji.
Polom nemške Amselbank je odkril med drugimi lepimi stvarmi tudi vložke nekaterih nemških igralcev. Tako je baritonist Schipper izgubil 5 milijonov Kč, njegova žena altistka C!s?p\vska 6 milijonov Kč, tenorist Piccaver 2y2 -milijonov Kč, dramski igralec Thimig lHi mili j. Kč in Pallenberg končno vec deset milijonov. Češki igralci so že znatno ubožnejši. Nedavno umrla največja češka igralka Marija Hubnerova je zapustila samo 50.000 Kč. In če bi vprašali, koliko je zapustil naš Ignacij . Borštnik?	C.	D.
Lastnik in izdajatelj: U| rava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik : Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
4
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI
or/uo
gau-jivko /ioiI/čs
VETRINJSKA 30	PREŠERNOVA 44
TELEFON INT. 24-34	TELEFON INT. 26-36
Pritličje in
nadstropje
Burka s petjem v treh dejanjih. SpPsh'oy. Slovenski priredil Franc Kobal
Režiser: prof. 0. Šest.
Gospod Evald Srečnik, bogat špekulant......................Levar
Ida, njegova hči..........................................]yjjra f)an{]
Steian, sirezaj
Barbka, hišna Tomaž, strežaj Anton, strežaj
pri Srečniku
Cesar Vida J uval Daneš Jerman
Blaž Trpin, reven kramar............................................Lipah
Pavle
Gregec
Pepček
Rezika
njegovi otroci
Kukčeva Merlak Močan Božka
Rotija, njegova žena...................................Juvanova
Železnik
Kralj
Lucijan, njen sin, notarski pisar, dnevničar Vrban Smole, Rotijin brat, svoje, dni starinar, zdaj
svakov pomočnik...............................
Ančka, Trpinova daljna sorodnica.............................Boltarjeva
\
Gospodje in
Godi se v isti hiši obenem: Pri Sreči1 Dekoracije so izvršene po
•Jurij Stanarinšek, hišni gospodar........................Skrbinšek
Signore Nino Medizza......................................Sancin
Grahek, branjevec......................s..................Juvan ec
Prildadar, mesarski hlapec................................*ian®cky
Nande, kuharček .......................................... Slavceva
Pečenko, kuhar............................................Juvan ec
Cvrtina, drugi kuhar................._....................Pianecky
Hren, knjigovodja neke veletrgovine.......................Murgelj
Mazovec,'tajnik nekega barona.............................Gregorin
Gospa Mehletova...........................................Rakarjev^
Gospa Trdinova.................................................Gabnjelciceva
Sodni uradnik.............................................Bratina
Ro]1t 1	(	...............................Plut
Kan- I postreščka .	...	Potokar
Prvt stražnik v.'.\	•'	•'	^Ij
Brugi stražnik............................................
kuharji, godci
nadstropju in pr i Trpinu v pritličju, scenografa g. Uljaniščeva.
Blagajna se odpre ob pol 8.
Začetek ob 8.
Parter: Sedeži I. vrste . .
II. - III. vrste IV.-VI. „ VI!.-IX. „ x. - XI. „ XII. -XIII. „
Din 30
„ 28 26 24 „ 22 .. 20
Loie v par
I. redi
II. redi Peti ložni se1
VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledališki blag
Konec ob %11-
•■terju
redu
fedu
Din 100 „ 100 „ 120 70 75 20 25 15
Balkon: Sedeži I. vrste .. II. „
Galerija:
l. „ H. „ 111. „
Galerijsko stojišče Dijaško stojišče .
22
18
14
12
10
2
5
D
krnskem glec
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
pr/uo
CAunif/uo stoji***
,RIBAr Ljubljana
Gradišče 7
trgovina z raznovrstnimi sladkovodnimi in svežimi ter konzerviranimi morskimi ribami
Specijalna zajutrkovalnica vsakovrstnih rib - Vinotoč
Lastnik I. Ogrinc
Telefon 25-84