Pol^oDviJana Uto IM Jfw 65. V LluHJonl. v sredo ZO mcrco 1929. Ccnn )lir 1.- Izhaja vtšk dan popoktite, izvxctnS nedelje te praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 Trst Din 150, večji tnserati petit vrsta Dm 4.—. Popust po dogovoru. In^eratni davek posebej. »Slovenski Narod« veUa letno v Jugoslaviji 144,— Din, za inozemstvo 300.— Din. — RokopisJ se se vračajo. — Neie teJefonske šterflke so: 3122, 3123, 3124, 312$ in 3126. Oštri ukrepi za pobijanje korupcije Zakon za pobijanje zlorabvuradnem poslovan ju-Delno u vel javljen je določb splošnega kazenskega zakonika — Beograd, 20. marca. Ministcr T>ravde je včeraj predložil Vrhovncnuu za'konodačnemu svetu predlog zakona o pobijanju korupcije. Zakon se naziva uradno »Zakon o pobijanju zlorab v uradnem poslovanju«. Obsega 19 čle-nov ter predvideva stroge kazni za državne in sarno-uprav-ne ushižbence. ki bi zlorabljali svoj uradili položaj v sefođčne namene ne glede na to, ali po-vzročajo pri tem škodo državi ali ne. Po tem zakomi o-bsojeni uslufbcnec se lahko odpusti *z službe ne g-ede na skržfoena leta in pravico do pokojnine. Zagovarjati pa se bodo morali pred so-diščem tuđi vsi oni, ki bi podkirpovali državne ali samoupravne uslorbence. Odskodtilm^ke zahteve se lahko uve-Ijavijo proti vsem pravnim nasiedrii-kom event. tumrlesra obsojenca. Pa tem zakonu so uradni predstojnik! dolžni, preiskati itvot sumljivih dohodkov in premoženja podrejenih uslužbencev. CPodrotmo besedilo zakona je objavilo Že današnje »Jutro«.) Členj s?>loŠT7effa Ica^enskesra zakoni ka, Ici se v smisru čl. 1 zakona o pobijanju konppcije takoj uveljavijo- so: § 133. Kdor zavede državnega nameščenea, dr-favnega sodnika, voljenega ali občinskega sodišča, borzne zakonu treba napraviti, ah da trpe kaj pro-fizakonitega, se kaznu1© s strogim zaporom in denarno g!r>bo do tOOOOO Din. Sprejeta darila bodo zapjenjena v korist fonda za pcvzdigo in popravljanje kazeuskih ta vodo v in ravodov za vzgjojo in poboljšavanje. § 319. Ako je zamolčanje izvrsil državni name-Kenec pri izvrše, van ju javne službe ali oskrbaik in odgojitelj v pogledu poverjone mu imovine, se kaznuje t je&> do 10 let Ako je, vrednost utajene imovine manj-Sa od 1000 Din, se utajitelj kaznuje s strogim zaporom in iz^ubo častnih pravic § 571. Ako dejanje po členu 369. (nemarno Ofckrbovanje poverjenega premoženja) "zvr-li odvetnik, notar, v kolikor ni dejanje iz-▼ršil kot poverjenik eodiŠČa, ali državni pravdnik, se kaznoje e strogim zaporom, a v posebno težkih slučajih z do petletno je-oo in denarno karoijo v obete slufajih. § 379. Državni jiamešcenec ki si prilasti de-nar. vrednostne papir je ali predmete, po-verjene mu v službi, ali jih da kaki drujji osebi zaradi usluge, se kaznuje s strogim zaporom do 3 let. Državni namešeenec (§ 14. st 3.) ki za-hleva ali eprejme kakšno darilo ali kak druc: poklon, kakor tuđi, kdor zahteva ali sprejme obljubljena mu darila ali kakžne koristi, za to da izvrši ali ne izvrši kakšen ftlužb?ni posel, katerega bi moral izvršiti ali n*» izvrši ti bo kaznovan s strogim naporem. Ivržavni naraoščenec, ki po takem izvt-lenom poclu ali neposln sprejme darilo, ki mu prpje ni bilo niti obljubljeno, in kate-rega n? niti zahteval, se kaznuje 7 zaporom. I 3S5. Državni name&čenec ki zahteva ali »prejme kaksno darilo ali kako drogo usln-go, Tcskor tiidi oni, ki zahteva ali eprejme obljube, da bo prejel darila ali kakgne uslu-*ye v to svrbo, da bo izvršil kako službv^no opravilo, ki bi ga sirer po zakonu ne smel izvršiti, ali pa da ne bo izvrsil službeni po-«el, ki bi fra po zakonu moral izvršiti, se kaznnje z ]^?-o ali konfinacijo dr> pet let. f 386. Državni nameščenec, ki prekrši zakon pri izvrSevanju svoje službe, hotec s tem koristiti ali oskodovati gotovo ocebo, se fcamuj* z saporrmi najmanj 6 meserev. Ako t*> stori sodnik. častni ali irvoljeni sodnik v sJuzbenem poslu, ali pri odločevaniHi v^ pravnih rrMmetib, se kaznuje z konfinariio čc 5 Ift .ili rajorom. § 3S7. So*Inik, irastni ali izvoljeni, ki spre}me kakilo firrilo ali kako drugo us1upo_ra izvršeno ali fq>re^ledano scuinijsko opravilo, ali zahteva ;iii prietane na dane mu obljube. se kaznu je s ^trogini zaporom. Ako r^ori to pri sodnijskem i>optorjafiJTi. Vi 5*» bi mrralo potem sele izvršiti ali ne-izvr5;ii. S" Kvi/T-jj«! z jc*oo do pet let. A!to veebiije izvršenje ali opustitev sod-nepn r^^Panja tuđi gaženje zakona ali kako dmio kršpnie Rlužb^no dolžnostd, se sto-rilec kaznu je z )>*en do 10 let. f 388. Denar ali stvari, kitere te državni na-meZčenec sprejcl (d$ 004 007), m Mpleni- jo v korist fonda za vwirževaDJe kazenskih za vodo v. f 383. Državni namešcenec, ki naloži komurko-h v kakrsnemkoli pogledu plačan]a nećesa, kar ta ni dolžan plaćati ali več kolikor je dolžan, Itakor tuđi državni oamesčenec, ki pri izplačilu iz državne blausine ali pri predaji kakSnfh stran izplača ali preda manj. kot je storiti doIžaD v nameri, da jih zadrži v evojo korist, se kaznuje z zaporom § 390 Državni nameščenec, ki v kazenskem. rSvilnem, disciplin«ketn ali upravnem po-stopanju izsili z uporabo protizakonttib sredstev, kako izpoveđ, se kaznuje z zaporom. § 3^5. Državni namešcenec ali verski predstava nik, ki pnsili z zlorabo svoje službe ali po* ložaja kogarkoli, da kaj izvrši ali ne izvrši, ali da kaj trpi, s cimer se krši kakšno nje* govo pravico, se kaznuje z zaporom ali de* ; narno do 50000 Din. i Sodno postojanje se bo uvedlo na prcd» i k>g. Državni namesčenec, ki vnese v kak stož* beni spis, zapisnik ali dokument karkoli 00* resničnega adi zamolči kako resnično d«j« stvo, ali crverovi s svojim podpisom, tli službenim pečatom spis, sapisnik ali doko* ment z nere-ffiično vsebino ali rakšne doku« mente unići ali skrijc. se kaznuje $ strogim zapororn ali zaporom Ako to izvrši državni name&čenec v na* tneri p-reskrbeti sebi ali komu drugemo ka*no korist ali koga drugega s tem odkodo« vati, se kaznuje z ječo do 10 let. $ 401. Državni nameščenec, ki afcjavi komur« koli brez dovoljenja pristojne oblasti kar* koli. kar je rvedel oxir. kar mu je bilo spo» ročeno ko«t službena tajnost, se k^jzrnuje 1 zaporom do dveh let Enako se karnujc kdor izvrši to po od* hodu iz službe. Ako izvrši to državni nAmeščenec, hoteč sebi ali komu drugomu preskrbeti kakino korist, ali komu dTugemu §kodo%*ati, se kaznuje s strogim zaporom. Grške informacije o grško-jugoslovens! s prijateljskem paktu Vprašanje nevtralne klavzule - Venizdos 0 pakt- r 'nišan bo v par dneh Atene, 20. marca. Ženevski dopisnik poloficijehiega Ksta »Elefteroa Vima« poroča, da glede prijateljske sa pakta med Grcijo in Jugoslavijo se ni raz^išceno vprašanie ali se na] sklene pakt po vzorcu Italijansko-grškesa ali pa naj se sprejme staiBče Jugoslavije, ki je bistveno dru-sačno. Jugoslavija predlaga, da se v besedilu pakta sploh iz pusti ktav-zula o nevtrainosti držav za primer napada ali oboroženega konflikta, kakor jo vsebuje lta!ijansko-«rški pakL Jugoslavija tuđi ne pri zna va ar-bftraže v vseh onih vprašanjih, ki se tičejo notranjih prilik ene aB drage države. Temu listu je Venizelos Izjavi], da bo radevolje podplsal prijateljski pakt z Jugoslavijo, ker bo ta pakt nova garancija miru na Balkanu in bo odstrani! zadnje ostanke medsebojnega nezaupanja* Pri-stavil je, da bo prijateljski pakt pod pisan v par dneh. Novi most v Pančevu rešen Ponoći 90 navalile iz gornjega toka Dunava ogromne množine leda, ki so ogrožale pančevski most — Požrtvovalnost naših vojakov — Beograd, 20. marca. Včeraj proti večeru je nastala v Beogradu, zlasti pa pri pancevskern mostra nova velika nevarnost zaradi ledu, ki te v velikih rrmožinah navalil iz gornjega toka Dunava, kje-r je bi! led vse do zaK^njih dni stabilen in se >e še le sedaj začel lomiti. OgiroTrme ledene plosč« so se zaletavale vobalne naprave in obsto-jala je velka nevarnost, da priđe z nova do slične katastrofe, kakor je pred par dnevi zadela beograjsko pre-z-imovalisče. Nemarnost je bila tokrat ^e tem večja, ker je led navalil ponoći in v mnogo večjih množinah. Bik) je ta-koj alarmtraTio vse vojaStvo rn proti polnoči Je ođmcvala po Beogradu in okolici kanonada, kot v no vsem Du-navu na na^em ozemrfri. je bila danes dopol-dne največla nevamost odstranjena fn pančevski most le re$an. Led pa je Že đoslej kljbb temu povzroči! osromno sko-đo, ker so pokvarjena vsa stebri-§ča in jih bo treba docela na novo atr-dati Sreča v nesreći je še ta. da je bfl Dunav od Beograda darje že očpsčen ledn. tako da ima sedai leđ prost od-tok. Dunav je precej narasel, vendar pa za enkrat nevamosti pr>plav se nL Upa-ti ie, da je največja ne a most že minula. Pogojui bpost kazn jencev v Sloveniji Navodila mmistrstva pravde glede izvedbe zakona o izvrse- vanju kazni — Kaznjenci bodo oprosčeni okovov, v Sloveni|i pa se na novo uvede pokojni izpvst kaznjencev Beograd, 20. marca. Mfriister pravde je izda! potrebna navodila za izvršitev onih določb zakona o izvrševanju kazni, ki stopijo ta-koj v vejjavo. Predvsem prideta v poštev pokojni i-zpust in opro-stit^v od okovov. Pokojni izpnst je bil do-Jej mosroč le pri kaznjencih, ki so bili obsojerri od sodišč v Hrvatski, Slavoniji rn Voh'odini. Na okove so lahko bi'li obsoieni kaznjenci vr\ sodiščih v Srbiji in Crni srori. Minis*er pravde ie iz-da1 sedai navodna, da se to neenako stanje ta-koj odpcavi, alko se to še ni ' zjfodiilo. to ie. da se osvobode okovov vsi kaznjenci in da se tuđi ugodnosti pogojnega rzpusta raztegneio na vse kaznjence. Minister je imenoval posebno komisijo, ki bo nadz rala izvedbo teh odredh in ima med drugim tuđi na-logo, da da svoje mnen;e k predloKom kaizenskih zavodov, kateri kaznjenci nai se pogojno i-zpirste. V tei komisrii sta med drugim vseuč'liStia Dro;e«orja dr. Metod Do'^nc iz Ljubljane in dr. Šilo-vić rz Zagreba. Anglija za revizijo trianonske pogodbe? Senzacijonalni članek »Daily Telegrapha« — Poljska in Ru-munija že pristali na revizijo? — Lnodon, 20. marca. »DaHy Tele-sraph« objavi ja uvodnik, v kat ere m se zavzema za revizijo trianonske pogodbe. Svojo tezo zagovaria s tem, da sta Poljska in Rumunija stK>razumno pri-stali na revizijo svojih državnih tnej, v kolifcor so bile dolocene s trianon- sko mirovno pogodbo. \ntMia ne bi *mela opustiti te prilike, da pokrene akc'io za celokupno re'viatUu tri*»n<»n-ske mirovne pogodbe, k\ tvori sedaj največjo nevarnost za mir v ^rodnji Evropi. Huda „revolucija" v Monacu Monakovsiki Narodni in obeinski svet sta odstopila — Protestni shod državljanov — Hitro pomirienje — Pariz, 30. marca. Končno je zajcl re« voiucijonarni val tuđi liliputanske kneže> vino Monaco, kjer je dcmisijoniral narodni m občmski svet radi n^zado^aljstva z roe» rod a mi vladanja monaknvskega kneza VČe* raj se je vrjil protestni zbor Monakovča* nov. na katerenti so vrli monakovški voMlci protestirati proti knezovi-n vn!;lnim reforma teT izrazili soglasno zaupnico odstopiv« šetnu narodnemu svetu ^rprejeta }e r»ilt tu» di resaKicija, v kate-n so porvani odboruiki odstopiv&ega narodnega »veta, da %e vraejo na svoja čast na mesta, Konec revolucije iz* zvenl v agotovitvi, da je to ponlednii po* sko« izrairjeuja in apoT*^"«** med dnhnnii drzavljeni kneževine Mcmaco m vladdjoćim kne/om, kojega uspeh leih is&klj^ićno v ro» kah v^adajoćega sirveren«. Tud iulni tečaj zahteva čioveške žrtve ... Del Bardove ekspedicije je brez sledu izginil — Pogreiajo dva letaka in nekega profesorja — Parir, 20. marca. Posebna pari-§ka izdala »Chicazo Trilmne« nazna-nja, da le pred nekoliko dnevi iz^in'! dei članov ekspedicije polkovnika Byr-da. Med pogrešanimi člani so prot. Goo?d ter letalca Pemt VVe^en in Ha-rold Vouvo, ki sta preteku teden na-pmvHa polet v okolico Rockyfond Tai-me Mounta. ki sa le odkril Byrd. O posrešanih članih ni nobenega sledu, tako da ie ekspedicija zelo v skr^eb. Letak) ie i meto radio-oddajno postajo, ki pa se doseda] še ni javila. Polkov. nfk Bvrd hoće čim preil &a*n z letalom odleteti v o*olico Roc^vlond Tairae Mounta. da pr>i$£e in reii pocre^ane rov ariše. Domnevajo. da se ie aeroplan spustit na nove dmsedai Se neod-krite antarktlcne nredele. Irkfiučena pa tuđi ni ne>re^a. ker n> M* tada) vremenske prilike dokaj neugodne. Francoski predlog za ureditev reparacij Francija zahteva prvenstveno obnovo opustošenih pokrajin v Franciji Belgiji in Jugoslaviji — Neraspoloženje v angleskib kro^h — Pariz, 20. marca. Dek» odbora strokov* njako^.' za reparacije je prišlo v odiločilno fazo. Debate se namreč sučejo seđaj v glav» nem okoli svot in številk vi§me reparacij* skih xahtev Francije, Belgije, Italije in An* gtije. ki znaiajo 15 miljard zlatih frankov. — CMločiter sklepov ni pričakovati pred 25. marcem, ker je odpotova! dr Schacht v Berlin n« sejo upravncga odbora Nem Sce državne banke. — London, 30. marca. Francoske zahteve o visini reparacijskih dajatcv komenti-rajo v anglefkih, finančnih in diplomatskih krotfh 2 -nešanJ-ni občutki. Po poročila »Dairy Telecraphac zahteva Prancija: 1. Letna an ni teta v zneskn 1 mtliarde zlatih frankov se ima nporabitl izkllučno kot «d-Skodnlna za unl^ene pokrajine FrancUe, BelsDe in JncosIaTije. Ta anuiteta bi se izptačerala skozi 37 let. 2. Oni del anuitet, od kateresa ne preiema ansle^ka vlada svojega dela, ima transferno pr\'enstvro napram drugetiru deJu ki služi zaveznftom za plačevanje vojnih dolzov v Amcriki. Iz tega dela reparac!] bi preiela AneHja svoj đelež. 3. Glede đotea Velike Britanija v AmcrrVi bo pozvana Anglija, da s>e od reče nadoknadenlii anuitet, kl jih ie plaCala Po § 14 dnAtvenih r>ravil se skHonje redni obeni zbor đelnSke družbe Narodne tiskane ▼ Ljubljani na dan 4. apr8a 1929 ob 17. uri v uredniške prostore v Ljubljani. KnafiJev-a ulica §tev. 5. Dnevni red: 1. Porcčilo upravne?:a odbora o po-slovnem letu \928 n predložitev bilance z dne 31. decembra 1928. 2. Predloži upravnesra odbora o po-rabj čistega dobička leta 1928. X Volitev upravneza odbora. 4. Volitev Dreirledovalnega odseka. 5. Slučajnosti. Or>om>ba. § 16 druŽbcnii pravi!: Kd-or hoče na občnem zboru sfaso-vati. mora polomiti svoip delnico s ku-noni in, če se elasi na imetn'ka. rudi s t^Ionom v«a' pet dni Dred f>bčn:m rbo-rom v d^vheno Hne?ino. Upravni odbor Narodne tisfcarne. VV'ashinttonu pred uredirvijo svojih dolzov, ki jfh dol^ujeio An^liii Trancija, Ttaiiia in druge države. To bi predstavljalo za Veliko Britanijo iz^uba okr«>glih 190 -nilijonov funtov Šterilnsrov. 4 PrlCakuje se, da bo anrfeški denarni trg sode!»va! pri komer-ciializaciji, docim bi koristili vs: rezuhaf! te akcije skoro izključno Franci}1 neis'ii, Jusrosbvij! in evenruetro §e Ttal'ii. Bivši nemški poslanec Schuh-macher umri — Beograd, 20. marca. Iz Sanje vi je danes dospela vest. dj je sinoči raTkaj nenadoTia preminul. zader od srčne kapi, bivši poslanec bivše nemi'wvork 5fi.7« -^96 (56.96). Pariz 221.50-228 50 (222 5). Pr»*» tfifi 33—16913 (16R.73). Milan 297.20—299.20 (298.20). Efekti: Oljska 158 den LJublj«n*ka kreditna 127 den., Prašt^diona R30 Hen«, Vevče 120 den.. Kr*^Iitni 170 đ«»n., SUvbna 50 den., RuSe 240—250. S^5ir 105 den. Efekti- Voin« SkoHu 428 IIVIIZFM^'KR BOUZE. Cnrik: B^offrad 9 12.5. Onniii 78 Ofi. Ru-riimpegta OO.fiO. Berlin 123 3? Lnnion ^^5. \eu-york 519.9, Pari« 20^0> Mi lan 27/J15, Praga 15-385. Strtn 2 •SLOVFNSKI NAROD« dne 20. marca 1929. MfV r1 Spomenica magistratnih usluzbencev Pojasnilo o materijalnem položaju magistratnega urada&tva ?t- * Zvera mag. organizacij v Ljubljani je poslala obč. odbornikom in javnim korpora-djaru spomenico glede govorice, da preje- majo mestni uslužbenci previsoke plače. V spomenici je s točnim i številkami dokaza* no, da ti očitki ne crrže. Med drugim po vdarja spomenica: Ljubljana in i njo seveđa tuđi se je podvojilo, v marsika* teri panogi ćelo večkrat pomnogoterilo. KJju-b temu števik) mestnrh usluzbencev ni znatno naraalo, zlasti ne na odgovornih mestih, kjer je v enem primeru ćelo padlo Stevilo ushiibensrva torej morda zadošča, ni pa previsoko. Izdatki so za uslurbenstvo povsem normalni, ker v bistvu ne presezajo H proračuuskega izdatka. V prejsojem ča« sir so bili percentuaino ćelo znatno višji in pcrcentuamo višji so tuđi danes v sosednih dveih mestih, v Mariboru in Zagrebu. Ljub* ljanski odstotek tuđi daleko ne dosega po frnančnem ministru kot skrajna meja do« pustnih 33 %. Prejemki uslužbenstva, ki ne presegajo dosti one državnih, so ne le fkromni, nego so v primerjavi z onimi iz leta 1914, izdatno padll, raže© v najnižjem pTacilncm razredu. Baš višje kategorije uradništva, zlasti akademskega, ki nosi od* vornost za vsc urastveno uradno delo pri občini, so v razmerju z nižjimi razredi na* ravnost slabo plaćane. To je trefca tembolj povdariti, ker se po neinformiranih in neod* govornih ljudeh po Ljubljani včasih širijo govorice o baje velikanskih prejemkih viš* je izobraženegi dela mestnega uradništva. Tsto nepravično razmerje, kakor pri irrad* nikih, je opaziti tuđi pri prejemkih ofici* jautov, nižjega tehnionega osobja in slug. Iz ten ugotovitev nikakor ni posledovati, naj se niz je in najnižje plaćanim nemara kaj odvzamcs saj stoje gotovo komaj na svojemu stanu prtmernem eksistenčnem mi* nimu današnjih faktičnih potreb. Yenenstvo duševno ubito po večni skrbi nad tem, kako naj o mesecu izfiaja, četudi se je že sedaj odreklo skoro vsčmu, čerrrur se more civiliziran človek sploh odreci, da si resi vsaj golo animalsko življenje. Sedanji občinski svet, pravzaprav ob-ćinska uprava, ni sprejela svojega mandata ne od volilcev, ne od katerihkoli ljubljanskih stanovskih ^roeov, nego narav-nost iz roke našega vlađarja. Torej poslu-ie kot kraljevi zaupnlk. Ali bi pa bi!o v duhu in okviru vladarjeve volje in častne-ga mandata- poverjenega sedanji občinski upravi, če se okrnejo prejemki Ijubljan-skega me^tnega uslužbenstva, — sodbe o tem tiag uslužbencem ni treba izrekati in jo prepuščajo vsej javnosti. Gradnja Trgovskega doma v Ljubljani ZaoinuT občni zbor Gremija ljubljanskih trgovcev — Kje se naj zgradi Trgovski dom? Ljubljana, 20. marca, V sejni dvorani ZborniceTOl se je vrši! ▼ ponedeljek zvečer redni obč ni zbor Gre-mUa trgovcev v Ljubljani Napram prej^njun letom je bila udeležba številnejša, vendar pa ne tolika, kakor bi bilo pričakovati, glede na aktualno vprašanje reprezen-tančnega Trgovskesa doma v Ljubljani. Načrte za Trgovski dom je napravi] inž. Subic. Strolki cradnje so proračunani na približno 2,600.000 Din. ObČni zbor je otvoril in vodil načelnik Gremija g. Ivan Gregorc Pozdravil je naj-preje zastopnika obrtne oblasti mag. tajnika g. Cehuna. predsednika Zbornice TOI g. Ivana Jelačina ml., tajnika Zbornice TOJ EE. Ivana Mohoriča in dr. Ivana Plessa, zastopnika društva »Merkur« g. Ivana Jelačina st, zastopnika ?remiialne sole £. Gru-tna in zastopnika Pomočniškega zbora g. Zemljica. Pregledno sestavljeno načelniko-vo poročilo obširno opisuje težko gospodarsko krizo, ki je dosegla 1. 1923 svoj višek, a je še sedaj pokazala za treovstvo zelo občutne posledice. Izvoz na>ih agrarnih rroduktov zadev2 na vedno težje ovlre. Vrcdnost izvoza beleži znatno nazadovanje. Izenačenje davkov ne predstavlja za trgovstvo in obrtništvo nikake olajšave, ne pridobitve Poleg tega stojimo rred poviSa-njem želetniških tarifov. Stevilo koukurzov in poravnav nudi točno sliko o tezkem položaju naše trgovine. Konkurenčni boj je srdit. Poročilo podrobno navaja razne akcije in borbe Gremija za zboljianje položaja našega trgovstva. Glede Uubljanskega občinskega sveta je načelnik v poročilu omenil, da imamo sedaj občinski svet, ki ima nalogo skrbe ti za gospodarsko kulturno in socijalno povzdigo Ljubljane. Trgovci upajo, da bo sedanji obćtnski svet vse nepotrebne izdatke, ki obremenjujejo mestne finance, reduciral do skrajnosti. Zlasti mora napraviti red pri nameščenju nepotrebnega in nekvalificira-nega uradništva, ki ie zasedlo boljsa mesta po politični pripadnosti. Nehati se mora pro-tekcijonizem, uveUaviti pa načelo kvalifikacije. Ne tajimo, da je delavec dobro plačan, nikdar pa ta ne sme bit) bolje plaćao kot njegov predstojnik z akademsko izobrazbo in dolgoletno strokovno kvalifikacijo. Mestne davSčini morajo biti zmagljive fn ne smejo trgovstva preveč obremenjevati. Poročilo se kratko dotika vpraSanJa % radnje glavne carinarnice. Gremij je so-deloval pri reševanju tega vprašanja. Pričakovati je, da bodo interesi Uubljanskega trgovstva glede carinarnice vpoštevani. Carinarnica naj se prične čimpreie graditi Povoljno napreduje gretnijalna gola, ki Steje sedaj 216 vaJencev In vajenk. Gradnja Trgovskega doma Načelnik je končno obSirno poročal o gradnji Trgovskega doma in kratko nava-fd\ zgodovino, kako je prišlo do tega nacrta. Bilo je 3. septembra lani o priliki ankete glede zgradbe glavne carinarnice. Ta-krat se je sprožila tuđi ideja Trgovskega doma. V njem naj bi imele vse gospodarske organizacije svoje poslovne prostore in bi ljubljanski trgovci prišli enkrat pod last-no streho. Ce it druge organizacija in korporacije grade svoje palice, zakaj ne bi tuđi ljubljanski trgovci tmeli primemega re-prezentančnega doma. G. Ivan Jelačin ml. je pozneje skfica! sestanek, na katerem je bila spontano izražena soglasna želja, da se čimpreje zgradi Trgovski dom. G. Ivan Jelačin st je že pred vojno zblral za Trgovski dom ter je nabral takrat 6000 zlatih kron. Odbor Gremija je Sel s polno paro na dslo in danes smo že pred gotovim dej-stvom. Prva dela so razpisana io kmaJu napoči dan, ko položimo prvi temeljni kamen stanovanjske zavesti. Morda izbrani prostor ne ugaja vr.em iriteresentom, vendar je potrebno pri tem vprasanju vpoSte-vaV vse momente in zapreke, katerimi mora odbor druStva Trgovski dom računati. Z vsemi sredstvi se je detalo na tem, da se pridobi zemijišče sredi mesta, toda žal brezuspešno. Povsod smo naleteli na gluha ušesa. Na drugi strani moramo vpoštevati tuđi dejstvo, da so stavbne parcele sredi mesta izredno drage in da odbor ne sme denarja razmetavati, temveč štediti. Trgovski dom bo zgrajen z denarnimi sredstvi, ki so jih organizacije v ta namen zbirale že mnogo let. Kl -^j bi stal Trgovski dom Dom bo stal v blizini vladne palače — tako nanarei navaja načelmkovo poročilo — v neposredni blizini policijskega ravnateljstva ter bo uasionjen na bodočo palačo Trgovske akademije, torej na parceli, kjer je sedaj le tiskarna »Merkur« v Simon Gregorčičevi ulicu Ce kdo trdi, da je to daleč, moram odločno ugotoviti, da to ne drži. Poglejmo druga raesta v naii državi, n. pr. Zagreb in Beograd, v katerih zidajo palače zunaj mesta. Vpoštevati moramo rudi javne interese in ne interesov posamez-nikov, ki nišo z nobeno dobro stvarjo zadovoljni. Stavbne nacrte Je izdelal arhitekt inž. Subic ki je Sel odboru Trgovskega doma izredno na roko. Stavba bo v ponos Uub-Ijanskemu trgovstvu, za mesto samo pa velika pridobitev. V domu dobo imeli svoje prostore: Gremij trgovcev Ljubljana, Gremij trgovcev za ljubljansko okolico, Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo, Trgovsko bolniško in podporno druitvo, društvo »Merkur«, Društvo veletrgovcev in veleindustrijalcev, pomočnISId zbor ter OruStvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo. V Trgovskem domu bo lepa zborovalna dvorana. V domu bo zgrajena tuđi moderna učilnica lepo napredujoče gre-mijalne sole Poročilo končno prosi zboro-valce, da odobre od odbora predlagani gradb^ni fond in sicer za letos 50a000 Din. Zne?ek je določen iz proračuna za crem!-jalno solo. Ncčclnikovo poročilo so vzeH zboroval-ci z odobravanjem na znanje- Tajniško poroeflo Gremijalni tajnik g. Lejte Šmuc je podal zelo izčrpno in zanimivo poročilo o poslovanju gremijalnega odbora v preteklem letu ter j> podrobneje n^vajal razne »Utistične podatke o položaju ljubljanskih trgovoev. V področju Ijubljanakega gremija je bilo lani 1270 trgov. obratov, od teh 459 protokoli ranih in 811 neprotokoliranih. Napraru letu 1927, ko je bilo v Ljubljani 1834 trgovskih obratov, je trgovstvo naxa«lo-valo sa 114 obratov. V reeb p*nog»h trgov-stva je uznamovati utatno padanje een, po-leg teg* je po vefini natadoval poklonu promet, ki se je skrcil zaradi sploin« Štedne in zaradi konkurence zadružnih trgovin, ki pritegnejo naše znaten del prometa. Padanje ren ni octalo brez uničujočlh poele- , dic in ikode za oaie trgovstvo. Neu^oden položaj trgOTstva je post rila tuđi od red ha prednjih vlad, ki so nalagale davčoim ara-dOD] pospefteno iztirjevanje davanih laostau-kov. Nazadovanje poslovnega prometa j«? tuđi deloma po^ledica velikega števila trgovskih obratov, kati oa 52 ljubljanskih prebi-valcev priđe ena trgovina. Poročilo navaja razne akcije ki jih je vodil gremij za rbolj-ianje poloiaja naše trgovine. Gremij ima za znamo vati prav lepe uspehe. Dosege] je pred veem, da se je pooštrila kontrola nad inozemskimi potniki. vObčni rbor je odobhl Ujnižko poročilo, kakor tuđi porobila ostalih funk(-ijonarjev. U beni zbor »U pcz/lravila \ imenu Zboru.ru TOI predsednik g Ivan Jelačin nj I. ia p«id-predsednik Zveze trgovskili grcmijev go-p. Josip Kavčič. F^roraČun je bii brez da! se debate sprejet I'roti postavki ia sreanjahio solo 500-vpc SoŠtanč. Sprejet je bil dalje predlog _• Josif»a Kavčiča glede u-lanovitve proatovoLne bol-oiške blagajne samostojnih trgovcev. V odbor eta bila izvoljena trcovca g. Jo^ip Ua-ho\ ec in p. 1. Medved. Obč, zbor je sprejcl še nekatert* predlope internega /n^ča;a, uz-kar je bil zaključen. Krvav obračun 1 jnbosumnega zaročenca Pretresljiva ljubavna tragedija zaročenec ttstreKl sebe io H Karlovca poročajo o krvavi tragediji zaljnblleoera, a skrajno Uubosnmnega parč-ka, ki je rahtevala življenje zaročenca do-6Im se mlada zaročenka bori s smrtjo. Tra-redi»a se ie odigrala v vaši Mahfčnu pri Karlovcu. V tovarai >T1tanic< je bil na-me§čen kot privatni uradn& neki Josip KoĆmaroš, 30 let star, rodom iz Križevca. V Karlovcu ie spoznal Zoro No-v-ak, 161et-no hčerko trgovslcega pomočnika Nikole Novaka. Med njima se je vnela Ijubezen in KočntaroS se je z dekletom zaročil. V nedeljo se je Zora napotila zjotraj s svojo prijateljice Marijo Begović z vlakom v Hrnetić in obiskala svojega raročenca. Fanta pa ni bilo doma in Zora ga ie dolgo čakala. Zaročenec ie končno p-rišel in se zakleni] z Zoro v svojo sobo. prijateljico Begovićevo je pa poslaj v sosedno sobo. V sobi sta bila zaročenca satia do noldne-va, ko je priJel čas kosila, na katerega sta povabila tuđi Begovičevo. Po obedu sta prosila Begovićevo, naj odide v sosedno sobo in sta se zoj>et zaklenila v sobo. Dopoldne In popoldne sta se KoČ-naroš in Zora hudo prepirala. Toda nihče nt slutii da bo prepir končal ta!čmaroŠ3va zaročenka ia knulu b\ se morala vzeti. Pred tednom ie prišlo med njima do prepira. Kočmaro^ ie V'.\ zelo ljubosumen in Di trpel, da bi se Zora ozi-rala po drugih. To Je b'l tud! vzrok veffnih >a pri Karlovcu — Ljubostimni težko ranil svojo zaročenko prepirov med zaročence-na. Kadar sta se sprla, zaročenec ni hotel sprave in Je za-hteval da priđe Zora k njemu in £a prosi odpuščanja. Zora ie popustila in v nedeljo je t>ri51a na stanovanje svojega zoročenca, da b! se z njiti pobota!n. frant io re spre!cl zelo hladno. Bil je zelo razburien in se je začel z njo orepirati za vsako malenkost. Končno ie vzel iz omare njena pisma in slfko ter ]i vse skupaj vrni!. Zora js pa vse vrgla v peč. Nato je KočmaroS zahtevaJ zaročni in še neki drugi prstan. ki ji ga je poklonil za sod. Uradnfk ie bil ves čas zelo raiburjen in je neprestano kadi! in pil Srno kavo. Irpi! je ceT liter crne kave in nokadil 1C0 cigaret. O"xoH ?. ure ie odse! v psarno in prinesel v s^bo lovsko pušico. Zora ni slutila, ki\ zaročenec namerava in skoro ni opazila, da se 'e KoČmaroS vrnil oborožen. Prepir med zaročencema ie bil vedno rruj&i. Nenadoma ie počil strel. KočmaroS ie poTieri! in pogodi! Zoro v trebuh ter v roko, \\ fo je v tem trenutku držala na trebuhn. Zaradila se je na tla nezavestna in ne ve, kaj se zgodilo pozneje. Soba, v kateri se Je od'grala ljubavna tragedija, se rtahaja v ! nadstropju. Zora ?e sedeh na;-prv'o pri peči, nato je pa stopila k oknu Tu Jo Je strel pogodil. Potem ie Koč-naroš naperil pu§ko proti sebi in sprožM Zađe! se Je v srce in se z^Tudi] pri vratiti, šibre >o mu ranile srce in izstoprle na hrbtu ter se žarile v omaro. Dego^ićeva, ki ie Čitala ves čas v sosedni sobi, ie izjavila, da je videla. kako je KočmaroS prinesel :z pisarne lovsko puško In čula je oba strela. Po drugem stie-lu je sliSala klice tež*io ranjene Zore; Jo-ža, moj r-ebuh, moja roka! Vse kaže da se je nesreća pripetiia rred prepirom in da se zaročenca ništa že preje domenila za skupno smrt. Zr>ro Novak so takoj odpeljali v karlovsTto bolnico, toda ni irpanja. da bi okrevala. V bolnici se ie po zaslišanju onesvestlla in padla v agonijo. Truplo uradnfka KoČTiarosa so odpeljalt v mrtvaSnico v Hrntiću. Krvava ljubavna tragedija, čije žrtev bo najbrž tuđi Vovakova, je vz^udila v -restu in okolici splošno sočutje. Ljubljančani se že pripravjajo na kopalno sezono Jutri je po pratiki prvi pomladanski dan, toda že več dni je vreme v znamen u pomladi. Toplo solnee oživlia naravo, ki se pa le polagoma probuia k novemu iiv-ljen:u, ker ie zjutrai še vedno hladno. Tuđi davi ie bi!o po vsej Sloveniji mrzlo ter ^e te-nperatura padfa pod ničlo. Nainižio temperaturo so imeli v Kranjski gori in v St. Janžu na Dolenjskem. Tu je termometer kaza! ćelo — 6 C. Sneg ic po večini Že tzginil. precej ga Je Se vedno na Gorenj-skem, zlasti v Bohinju. Kranjski gori in na Jesenicah. Povsod v Sloveniji je bilo davi jasno. Včeraj je toplo sonce zvabilo nebroi LjurblJanČanov v prosto naravo. Pred Pi-govcenji se je razvil živahen avtobusni promet Avtomobili s«> prihajali in odbajali, a g. Matevf ie bil vrhovni direktor prometa, kajti on pozna natanfino vozni red vsakega avtomobila. Mnogi izletniki so jo ■nahnili na Šmarno goro, na Katarino, v borovniSki Pekel, na Kum in druge hribe. Avtobust pa so na vse strani prevažali Pepce in Pepete, :a v Mtdoo, kler bo letos g- Ciman ob Savi zgradn več kabin Ia bo skrbel za okrep-čita. Noto kopaliSče bo zgraJeno tu dl v Tacnu pri clektrarni. Pravi jo. da bo tam zelo udobno. Avtobus g- Magistra pa bo s^erbe! za redno zvez» med LVubliano in Tacnom. Tu je pričaTrova-ti. da se bo razvila prav živahna kopalna sezona. Kopafci Iz SiSke ln Sentpe trske ga pred-mestja bodo veclnoma hodili na Posavjc v TomaČcvo in na Je žico. Tndi Ljubljanica bo oživela. Nekateri stanovale} pod Gradom se zavremajo. da bi se zgradilo primemo kopahSi« v Oruberjcvcm kanalu nad za-tvornicami. Tam so se že lani mn^jri kopali. Ako so natireć zarvornice popolno-ra za prte, je voda mirna io globoks *»r prav ^rimerna za kp^anje. Prosveta Repertoar Narodnega gledali§ča v Ljubljani Drama: Začetek cb 20. Četrt.i. 21.: Pra\-kar ir^!^. Premijera. D. Pet«k, 22.: Zaprto. Sobrta. 23.: Kro-f s tr«k). Ljudska pr«l«*a^a po ritiiamh cen^i! Izv. Ned-eVa. -4.: cb 15.: I. N- R. I liven — Ob 20.: Utopt^fict. L^tMldca r*re^*«*va po rdžaiiih cenah. lzx. Opera: Začetek ob pol 20. Cetrtek. 21.: Grof Lusemboršici. I*re«ij«rs4d atomsa. Petdc, 22.i Bez 2 s<:r*.a. A. Sobota. 23.: Mirnon. Ciosrovarie se. Tifrte Wes- »eJ-Pola . C NedeUa. 24.: Đ2;aderA. Ck:stuj« 'Uubi^a IMić. lsv«n. Ljudska r>red5lava po zmiamh c«aah. Grof Luksemburški V$s sc vraia. Kir so včasib t*ko zAiu&vaii ki cbaoitAL, spxe>emajo Uudo« zooet z nav Leharteve ia 6n&h opereo»b ^ladaialjev netađ^ silno priDuhJk«« operne. v katecih pceviadui<'io valcki, po*f, marorfce. ln Vud&tvo K zopet jako ra'e iapre-meoba kraiia oim čas«, da j« ta r^ftertoar vsakršc« ptrvratek do*»ro4o4e' in vete-uspeien ter da Ie opereta b! a sa.;*! i naS^sa e!rdaMića vedno bila. je ia bo rek> konstra. Sevtda smo v«teo _zabtev«l« ia z+hnervimo tndi daaes, da imwa bKi "epereia aa caicai od.'u prav dobra v mojakaJ-«e«tn ozlru mj po :jvaia»>u Prav drb~: moralo bkj soiis.t'. rboT. orkeaiejr Lu opcema. Samo po!«etit Neffat n reitser Po^hc stft »Onofa LuzemtttrSikesa« prtpriivki tvrav &rbnf. ma da.ta temperamtuta, živ^enj« \n ;ef«tne ter ste^i'a \-ve, da Je bu i-jnattij \Ai*k owoač 5? po^prav: Tuđi ' c!-«J< ias»r^*i m ra^J"*^'1^^-*11^ v pev^Jiem ia i - i^ralskem te*<*u *• si bilo v»c v r«do. 1 b>- ^»cbcovijo g ko,i 1 Drc*o%cw ;*kc t'tgxn~ c* , živ« n m \x i:a** v iranutidatfe ruoitf-: . prav i. b«r V ^r^UJst« i.i?j mrtz* Dce-n-.ee > >t!ncina *cr e faaJuži' imr>r» rr»i- Iz.ru.n 4**r Briski )c !>: ^ PfCck, ki .. v v\2k oper^-ri ožhF*4oC vcdi-> ia«:mrvr * ' ' z:nakn rer ai'vj pr- oycrci.i • . blid vek« »- .""•!a«K.s!. Operno pevik- \.i^.,o Di4'.*r x i >r in*m ■-■no pc'j 0 iffrula fj. Poli^fvl. J»t»CtN "4 g». B.;.a«ko>v^. St*rtj» k«czi Bar:ia )t kf?*\ sooet 2. Pov*t Tud -nale . ^>xe v zvrlrva- bmM zivo. Zbor k v a\■,..«» >r*v ž-vah-. 11 Ivtckicfli-co sodeloval, jo bi! pravilno okjvv k*»«r%miT««. orkestar pa je vsiTtza po^rtica*j Ne dvotm.Tr. i» bo .f LaAcmtwftk9« U«-rJ »opet &vy>;o 4outoo%r. moiao oc^isl »ver p»-Kliki kaker pred Iet% v prpe::a: ia xSu. tuA I; we<3.fere «vritne t<>v*ji<-. kak< t »tV^arsi.«-^rwce*««. »Kireftnc« m mrrđa ćelo *L*»sarJev« Ki's'i>9. Parniovt »CaT;vJ)e anjcr>»K.« pa taj u.p*a>4 orere^a koaC-no prvlč 1 v»emi bi-leutkrš, dosje; vedao tzpu^Ča»imi vika«« «1 v le?:. jiraviVii ^preiii. t'spe^i te ir/Vr«* ft. (1. (i]c4aJi>ke abonente opo/arjam« Zd ivi- meoKio reda _!> ntiu j i*r; v- ■'■■ i v ćetrte% m pcrcl. V:emi]<:^: titru* . v i*.tnJrw, ka*OT ,e Ir. _ • i-it in t. m. prj ptni aprizontv1'. Abonc«ti reda 4 ima)* svojo pređscavr v operi v pcte4 in s/cer W*»-sajtovo oocro »Bef iz sera)a«. PrasKika preTfii->e«-a IVavitar Lz5k> pa se iMpriscrt v tefrt**, #»• 21. i. ci. za abcecoćc re4a l> ProiDu^r&kj «4«r> n^nti d^be to drao*r> ta-kH p* praanitlh Za pauBoatbo l«ro L X. R. I. %xc+tmm ruo*Ewa narobila v&tcpoac s^eda kila jrrava. W prosi, da s* z oaroi^V^rn vr*ć poilje ve4nr> ♦«-di čtm*r . Bo«a«neiut s«de£j vi f 4 J0 D«b r»* vadol, to sicer farter od 30 60 22 tta, Hal^r« od :: do 19 Dm. tsJen)« po Ud* \2 V* m IO L^že so f» 100, 120. 70 ■> 75 LMv OpozarlaaB« ■• pr*»fl«tti Iraacasi« knwa bisSka trpri»xjT4 v Ijublfancikj Kariiera m^le Helene< Predavanja: Ob 18. v drnitvu PravtLk; Predava univ. profesor Aleksander Makle-cov o zločinih zoper o&eboo svo»bodo po novem kazenskem zakoniku. — Ot> 20. na Sen:ia!fohski ŠoTi: Prediva inž. Ciril JftliC o vrtnarstvu. Deru me Ickarne. Daaes: Suinik, Marijin trt; Kuratt, O«v s;osvct^ka cesta. — SJuibeao Iz LHP-a. Prva re^ia srim uprav, odbora se \ rSi v četrtek 2\. \\\ rh 2^. ^ dairrskem salonu kavarnc Crnina. Raci \ažno5.*,i dnevnesa reda prt>%iTno polpi-š .Mine udeleibe. - - Tajnica. _ Sekcija ZNS (itot»r—). \ cetrtek 21. t. m. i4i JO. v kavarni Cvropa plenarni sestanek. na katerega imašo brczpoffojno priti vsi ljubljanski savezi in podsavetni sodniki. Po sestankj seja upravnefa * ot>-brunj, Hrušice in drujiH krajev bo prineftK danes na trs ni noto butar. Prodaiajo jih po 1 do 15 Din po velikostt. Na trtu je hilo okoli 2U velikih voz krornplria, ki so ^a kmetje prodajali po 2 Din kj. Mnogo je na trtti domaćih iaboik in iaic. Tudl perutnioe je bilo mnojo. Pred nekdanjo Mahrovo htio so RibniČani razstavili ^uho rob«. \'se je t\a prodaj od zobotrebea, kuhavnic do \eiiko-nočnili ragclj. Na Krekovem trgu so dre-vesničarji postavili mnogo sadnih tnladik. Današnji prvi pomladanski »ejera je tnl zelo živahen. Živine so prignali tolikn, kakor še na noben letosnji sejem. KunCije so tilc precej živahne. Veliko je Mio povpra-Sevanje po praSičih ra rejo. Ko $e zaCno krvne cevi poapnjevati, dehijc uporaba naravne »fran^ Josefo-ve€ g^enčice na redno irprarnjenje Čre-vesa in zmanjša visok na val krs;. — Mofstri idravniške vede ^rijK^ročaj-* pri starostnib pojavih različnc vrste »franc Joscfovc« vode. ker odpravi i&-stajanje v žclodSnem čreve^nem Vanalu in leno preba vi janje tor om 1: dra.v.'ivost živcev. Dobi se v vseh lekarnah. dro-Keriiah in Spececiiskih tr»o\itiari.____ Pslcek zavarovan za rmlijon frankov Pariška igraiia SUnd U>L pretaka brldke jcize nad irffubo svoje*a psić-k3 rVlilsona. Toda v uteho ji je *av«t da bo dobila milijon frankov. kijti svo-egi r>Sjčka je dala zavarovati z* slučaj smrtne nesreče in tako i>ostane zdaj m M.^narka. Seveda je pa vpra-šanje. k otiral krokodilove solre zavarovalrice. ki bo morala plaćati za nr.vožer.ejra psička cei milijon franko^'. Igralka Loti je bila na Dočitnicah v Niz«.;*. Mcr se e irnrchajala s svojim r>sičkom. Mimo je privozl avto, za katerefra se je račel pslček zanimati [*^:3ek jč suoznal v avtotnobilu svnjo b'vSo xt ?nod;rtjo. in hoteč io pozdravi, je skoCi' rx>d kolesa. Sofer ic av-ti hitro ustavi!, toda bilo ie ft prc-po-rno. P**iček je moral plaćat, svojo zvestobo z življenjem. Stev 6*5 »SLOVENSKI N A R O D« dne 20. marca 1929. St rt« 1 Dnevne vesti. — Iz odvetniške službe. V imenik ođ-vetniSkt: zboraice za Slovenijo s sedežent v Kamriku je bll vpisan dr. Ivo Potokar. — Razpisan) službi. Pokojniuski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje mesto provizornega uradnika pravnika s pravico do definitivne namestitve in i napredovanjem po pragrnatiki. Prošnje je treba vlo-fiti najkasneje do 2. aprila. Inspekcija dela v Ljubljani razpisuje službo dnevničarja-sIuiiteljćL Prošnje je treba vložiti do 33. t ni. — Iz »Uradnega Usta«. »Uradni list« št. 27. z dne lu. l m. objavlia pravilnik o poslovanju računovodstvenih odsekov pri mi-nistrstvib in o računovodstveni službi pri nakazovalcih. — Propovcdana igra. V prn-ne:u so =>e pojavile kane, ki jih ponuja neka banka »Credit Continental« iz Amsterdama po posebnem sistemu, ki jra imenuje »Multi-plving Cooperation«, !\i je pa najbolj sličen sistemu »snežnih kepc Obfiublja'o se neke premije, kedar bi izšle »vse barve« v »seriji iKicleženca« v 4000 izvodih — kako se priđe do take premije, je po prospektih nerazumljivo, tuđi man:ka vsaka kontrola banke. Od finančne direkcije irvemo. da se smatra omenjeni sistem s probala nje ti kart za inozemsko loterijo. Vsako razpečavanje in hranitev teh srečk v naši državi je pre-pcvedano in se kazmrje z občutno globo, v slučaju neizterlrivosti z zaporno kazniio — Darovi za jfladujočc. Velikemu županu ljubljanske oblasti so poslali poleg že ^javljenih darov k zbirki za gladujoče rodbine svoje prispevke: Kmetska posoiii-nica ljubljanske okolice v Utrbljani 1000 Din. Uprava veleposestva kneza NVindisch-Graetza, Slatina, p. Smartno pri Litiji 500 Din; Cvangelijska cerkvena občina in evangel. sosp. društvo v Lfubljani 300 Din: Remec & Co, Ljubljana 100 Din: Gozdni urad Karola Auersperga v Kočevju 10.000 Din; AJofzij Loger, posestnik v Hrastnfku 50 Din: županstvo Boh. Bistrica 100 Din; Eđ. Glanzmann «Sc Andr Gassner. predilnica in tkalnica, Tržič, 3000 Din: M. B Lnib-liana 3(X> Din; Karl Auersperg, sozdni urad Soteska, p. Toplice pri Novem mestu 4000 Din. Doslei skupa] v gotovini 100.754 Din. — Slovenska Matica ob'avtja. Knjige za 1. 1929 se bodo razpošiljale v druci polovici meseca aprila Izideio: 1- Prevodi svetovne književnosti, X. zvezek: Rey-mont-Glonar »Kmetje«, 1. del: Jesen. (Roman je dobit Nobiovo nagrado). 2. Knezova knjižnica XXIII. zvezek V zablodah. So-dobni roman Fr. Bevka iz tržaSkegra življenja. 3. Cankar Izidor, dr.: Zgodovina likovne umetnostj, 3. (zaključni) snopić I dela: Arhitektura. 4. Kidrtč Fr., dr. Zgodo-vina slovenskega pismenstva in slovenske literature do srede XIX stoletja. 1. snopić. Cena za vse šttri knjige 50 Din. Clani se lahko prijavljajo ali pri poverjenikih ali ?a v društveni pisarni Kongresni trg št. 7, osebno ali pismeno po dopisnici. Članarina se lahko plača po položnici, ki se posije prijavljenim članom; tuđi ob sprejermi knjig. Vezava v platnice najftnejšega Bal-lon-plarna, najmodernejše oblike s pozlaćenim tiskom stane 12 Din za vsako knjigo. Vezala se bosta samo oba romana; 3. snopić Cankarjeve Zgudovine se veže s 1. in 2. suopičem (tuđi samo 12 Din). Hi prlpo-rf>čljivo, ker je zvezano s stroški za člane !n nepotrebnim zelo zamtidnim deknn v druSneru pisarni. da bi člani. ki že itiajo prva dva snopića, ju poSiljali v vezavo društvu, tem se priporoča, da naročljo samo platnice, ki staneio 8 Din Letos pristo-pivši člani dobiio prva dva snopića za rz-redno znižano ceno, skupaj 60 Din; tam se pa priporoča če želijo vezano, da naročik) vezavo vseh treh snopičev te Zsodovine, ki jo dobe skupno z ostalimi letošniinri edi-ci'ami. Kiđričeva Z^odovina se bo vezala prihodnje leto skupno z (zaključnim) snopićem. Natanćneia poiasniia v društveni -pi-sarni tud! pismeno — Reekspedicila lesa. — Vaieo sesta-nek interesentov na Brezovici V petek dne 22. rnarea ob pol 3 popoldne se vr£; na postaji Brezovica sestanek interesentov. ki se zan.majo za ugodnost reekspedicije lesa. Sestanek sklicuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v sporazirtm z ravnateljstvom drž. želesnic. Na tem se-stanku nvn. in prihod Tržič ob 16. uri 46 min. — Udeležba Slovenije na raistavi y Barceloni. Rok za prijavo udelerbe na rnedna-rodni razstavi v Barceloni se bliža koncu. Vzorci. slike in drugi razstavni predmeti se morajo zbrati pri Zbornici TOI najkasneje do konca marca t. 1. Zato ponovno opozariamo vse. slasti lesne interesente, da tega roka ne zamudijo Prevozne stroške od LjubPane do Barcelone, stroške za prostor na razstaviSču, ka'vor tuđi stroške za vrnftev Wa«a lastnflcom nosi država sama- — Vojna škoda in »Merkur«. Vse Jastni- ke obveznic 2HC;° državne loteriiske rente za vojno škodo opozariamo. da zastarajo g'&som čl 5 zakona o izplačilu vojne škode dobitki po preteku enega leta od dneva izžrebanja. Zato naj se vsakdo pravočnsno osebno prepriča, a!(o morda ni bila njegova obveznica pri perem premtjskem žre-banju ki se je vršilo 16. in 21. februarja -1. izžrebana s kakim dobitkom. V to svrho opozarjano na ravnokar LziSlo številko 3. lista »Merkur<, ki prinaša po scrijah in številkah urejeno celotno premijsko io amortizacijsko žrebanje vojne Sode od 1. do vkljuCno 5. žrebanja, to je od 1. 19J5 do 1929. — Zali te ve državnih uradnic V Beo- zradu se je vr5i!a te dni širša konferenca zastDpnL* vseh ženskih stanovskih organi-zacij. Narodne ženske zveze in AHjanske ženskih pokretov Sklenjeno je bilo poslati kralju, ministrskemu predseđniku in \rhov-nemn zakonodainemu svetu spomenico, v kateri se zahteva. naj bi pripadale po novem uradniškem zakonu vse doklade dr-žjvnim uradnicam in služiteljicam tuđi če so pomčene 7. državnim! uradniki. — Gorfc. TukajSnJa kmetiiska nadalje-valna Šola si je 17 III 19?9 ogledala tu-kaJSn.'i »Triglavski observatorij«. Prof c*r Albin Belar nim je z največjo liubeznivo-s;jo razstolmačil delovanie njegovih apa-ratov Kakcr vsem ukaželinim obiskoval-valcem. tako je rudi nam poda! jasno sliko o vsem. kar je v zvezi z potresno opa-zovalnJco. Letos ie bila naša ?o]a prva, lansko Teto «^o bili prvi Pnliaki — Franio Lovšin. Veseli pastirčki. za Veliko noč ie tzšla v Učiteljski knjisarni lično vezana knjižica otroških pesmic »Veseli pastički«. PcsmJce so nad vse dražestne in Ijuhke. Avtor. kateresa poznamo že iz davnih let po Vrtcu in ZvonJku. se zna mojsters^o vmisliti in vfiveti v otrosko du-50, zato odgovariaio pesnice pnstnemu orroškemu okusu in duhu in bodo našt-n malim sizrrno v veliko zabavo Matere, ki imaio smisel in čas. da se kaj već bavijo l otrokj v predSolski dobi v vz^ojnem smislu, naj si ogledajo to zbirko! Nudi jim več lepih in lahkih deklamovank. ki iih po-rabijo lahko rri otrokih ze v pred^nlski dobi. Nikakor pa ne srne prezreti zbirke tičitelistvo na nižii stopnji Tme'o bo v zc!o hvaležno polje za deklarnovanke. k: ntso samo prisrćne in kratkočasne ampak tuđi vz^ojne. saj so prežete ljubavi do stvarstva. do-novine i*d. Zelo posrečena je rudi naslovna slika — delo nasesa GaSpa-rija. KnMžica se dobi v Učiteljski tiskam! — Ogenj na Smarni gori. Včerai. na Jožefovo. ko ie ves dan mr^olelo izletnikov na Šmarni sori. so neznani zlikovci zane-tili nad t. zv. Z?:ornji knpinji ogenj. ki se ie nado širi!! po suhi travi na poboju GrT.ade Vsak pravi turist se mora /tražiti nad ta-kim vandalskim n^četjem. Ce bi c;enj po-palil sarno su!:o -.r-.no. bi še nt- bPo :aki škode, a prime so tuđi ^rmovja in mladeži drevja ter napravi s tem lahko veliko škodo. Prav bi storil. kdor takesa zlikovca zii^ači, da mu ušesa navije in sa z goria-čo nakuri, da si bo poglavec dobro za-pomnil. kdai ie ogenj palil. Potrebno bi bilo, da bi vsako pomladansko nedeljo. do-kler gora ne ozeleni, prišla na Smarm so-ro orožniška patrulja, ki bi take diviake kratkomaUi arelirala. — Šmarnogorski izletnik. — Vremc. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb Vče-rai je bilo deloma oblačno sa-no v Zagrebu in Skoplju. drugod pa lepo. Temperatura je povsod znatno poskočila. V Splitu ie bilo včeraj 15, v Skoplju 14, v Ljubljani 12.7, vZagrebu 11, v Mariboru 10. v Beo-cridu 9 siopinj. Davi ie kaza! baronieter v Ljubljani 733 mm, temperatura je znašala — 1.5. — Kaj vse Ijubezen stri. Delavka Ju-stina C, iz Do-nžal se je sprla s svojim fantom. Je morala biti že truda reč, kaj ti Justina je snoči segla po steklenici Iizola in napravila par krepkih požirkov Tz Dom-žal so io prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ;i izprali želodec in ie zdai 2e tz-ven nevarncs?:. — Krvnik Hart bo imel posla- v Sombo-ru. Lani so razbojniki vdrli v neko krčmo na cesti med Somborom in Bezdanom, Ustrelili so gostilničarja, njegovo ženo pa težko ranil ter nato oplenil bišo. Orojnikom se je posrečiio ujeti tolpo, čije poglavar je bi! neki Žarko Prankovai. Ra?:bojnj-ki so prišli pred somborsko sodišče m bili obsojem na već let ječe, njih poglavar pa na smrt na vešalih. Smrtno obsoibo je po-trdilo tuđi kasačijsko sodišie In će Pran-kovar ne bo pomiiosčen, sa bo krvnik Hart prihodnji tnesec v Somboru obesil. — Prijeta morilca. Pred dnevi smo po-roČali, da je kmetlca Ljubica Popova javila orožmkom, da je našla pri vas) SakitJa pri TanuSu ubita dva čolnarja. Kmetica ju je hotela pokJicati, da bi ju prepeljaJa na dru-so stran reke. V kolibi, kjer sta prebivala* jer pa našla oba čoloarja umorjena. Oroiai-ki so uvedli pretskavo in pred dnevi so «a-ŠU v Lokoru v Banatu dva sumLHva mo-Ža ter ju legitimirali. Ko so ju p reis kali, so opazili krvave madeže na srajci in obtekL Neznanca sta priznala, da sta umorila čoloarja in ju oropala, — Siv« n* naraiča več. Iz Bcograia poročajo, da se ni več bati poplav. Sava je čista od izvira do ustja. Tuđi ni več ne-varnosti za (adje, ki so na reki Dunav je še vedno moćno pokrit z ledom, zlasti v gornjem toka Zamrznjen je od Budimpešte do Zemuna. Pripravljajo pa vse potrebno, da se preprećUo nesreće, ko se bo začel led ua Dunavu premikati Promet na dolenjem toku Dunava ta mesec najbrž še ne bo obnovljen. Na mnogih krajib so se ledene plošče nakopičile v ćele šore. Iz Novega Sada poročajo, da so včeraj začeli graditi nov velik obrambn! na«?jp od železniskega mostu do kana'a Kralja Petra. Dela so raz-pisana na akord in bodo zato hitro konča- aa. Nasip bu 10 w Širok m 8o sklenili si razdeliti očetovo premoženje io se raziti. Zemljo in živino so lahko razdelili, težje pa je S!o s biso. Pogodili so se. da bo Zivan ostal v hil\ ter bratoma izplačal vsakemu po 40 tisoč dinarjev. Dal ie vsakerau še 3O00 Din are- Nato pa ie vložil proti bratoma tožbo zaradi teh 3000 Din. Ker ništa plačala, ie sodniia odredila niberen. Brata Ivan In Milan sta odšla k Zlvaiiu, da bi ga vprašala. zakaj ju je tožil;2ivaiia ni bilo doma. Sedela sta v kuhinji ter caka 1 a oa brata Tedaj ie počil strel in Milan se ie zgrudil ves okrvavljen na tla. NanJ je stre-Ijal Živau. ki je bi! skrit na vrtu ter hotel brata umoriti Rana ni bila nevaraa in Milan je okreval ter toril brata zaradi po-izkusa zavratnega umora. 2ivan je bil obsojen na 2 leti težke ječe, — Krojač bi bll rad upravitelj kopaliiča. PoročaJi smo ze o tragediji upra\ itelja ko-pališča Ilidže pri Sarajevu, ki se je ustrelU s svojo nevesto vred. Sedaj je sarajevski oblastni odbor razplsal mesto upravitelja kopališča in dobil takoj prve dni 50 ponudb. Med temi je nafclh In t4 *"enskih, skupaj 197. Posredovan! se je izvrSilo 86 moikih in 9 ženskih, okupaj RADION pere sam ! | „Mi gr etno iithko tuđi v gledališče/' pravi mlada gospa Mica. „Tuđi takrat ko peremo, imamo časa, ker nam je tcžko opravilo pranja odvzel RADION, ki pere sam." RADION pete sam ? Varuje perilol 95. Odpotcvalo je 36 moikih m 4 ienske, okupaj 40; odpadli pa so 3 moSki brezpc-scIgl Delo išče: moski: - mampuianta i± lesno ^troto, 1 tkuuom, lu rudarjev, 1 vrt-nar, 22 steklarjev, 3 kamnoseki, 26 kovačev, 2] stavb. ključavmčarjev, 9 zelezoli-\arjev, strusarjev, I 2ičar, 9 kleparjcv-in-štalaterjev, 4 zlatarji, 30 stroj, kijučavničar-jevf 2 strojna risana, I zobotehnik, 75 mi-zarjev, 3 ararji, 13 elektromonterjev, 6 ko-larjev, 4 puškarji, 7 žagarjev, 4 sodariu 6 tapetnikov, 33 krojačev, 4 sedlarji, 14 us-njarjev, 1 tkalec, 7 brivcev, 7 knjigovezov, 1 čevljar. prikrojevalec, 55 ievljarjev, 2 krznarja, 11 raesarjev, 3 klobučarji-slamni-karji,3I pekov, 5 mlinarjev( 1 medičar, 14 natakarjev, l laborant kemije, 1 inž. kemije, 125 zidarjev, 3 stavb. delovodje. 2 vodovodna inštalaterja, 2 krovca, 2 dimnikarja, 19 soboslikarjev, 1 elektrotehnik, 44 stroj-nikov-kurjačev, Šoferjev. avtomehanikov, 24 pisar. s!u;, 32 trsov. pomočnikov, 39 te-sarjev, 3 knjigovodkrnje, 48 raseb. uradni-kov, i slika r-karikateur, 2 boln. strežnika, 1 mlekar. 47 hlapcev, gozd. in po'j. dela\-cev. 43 poraož. delavcev, 187 dninarjev, 7 vajencev; ženske: 12 pisar, moći, 1 konto-ristinja. 6 prodajalk, l restav.blagajničarka, 7 natakaric, 7 Jiviiij, 1 šlvilja perila, 10 §i-vilij za slamrike. 1 modistinja-prodajalka, 1 prešivalka, I frizerka, 1 črkosiikarica« 55 tovar, delavk, 4S dninaric, 7 knhartc, 1 sobarica, 36 >«lužktnj, P postrežnic, 2 vajen-kL — Delo ]e aa razpolaco: iBofkin: 2 blapcema, 10 mizar.iem za tov. vasooov, 10 ključavničarjeru za tov. vagonov, 1 kolar-ju, 3 sodarjem. ! mi zar ju za žcano pobi-štvo, 1 usnjarju, 4 krojačem, ! miinarju, I slascičarju. 1 fotojTatu, 2 kamcosekoina. 2 električarjeraa, 1 Ćevijarju, 1 peku, 3 rmzar-jem, 1 žasarju, 2 črkosltkarjem; Ženskam: 1 restav. kuharici, 3 kmečkim deklam, 2 sluildnjam, 1 pJetflki, 1 vajenki za stro), pletenje. —!| Članom J. A- D- Triglava. Prvi članski sestanek *e bo vršil v četrtek. dne 21. marci t 1, v mali dvorani Kasine. Pre-daval bo z. univ. prof. dr. A. šerko o temi »Živčevje in človek«. Za Clar.e je sestanek obvezen, nečlani-akademiki so vijudno vab-Ijeni. — Odbor. —1] Društvo >J«žeft$če« v LluMJanl ima letos s\'oj redni Jetnj občni zbor v torek, dne 36. marca t. I., ob Jtlrib popoldne t društvenih prostorih na PoljansVf cesti, it. 16. z običajnim dnevnrm redom. 198-a —n Pairtkl Am Ofasbasa Matice. Za danes (sredo) napovedana pev&ka vaia m«-šaoeca zbora ođptde. Danes ob 20. uri sestanek rediteljskera zbora Ocnjfice), V petek ob 1415 lenski zbor, ob 20. mofki zbor. — Odbor. —I] Tatvlne. Primanja deželne bolnice dr. Aloi3»jti Zalokiriu je bilo 18. t. m. z ch'oriŠCa hiJe štev. 6 v Malstro\l ^licJ ukradeno kolo snam^e »K'nta<. Ko|0 ie crno pieskano. že nekoliko obrab^ieno in je vredno inOO Din. — Z dvorišča hote'a §tri;keli ie snoči neznan tat odnesel sfu-ž-kinjami Anceli TomSič in Tereziji Piž--nali već perila in oble'Ke V«:ik-< trpi .TO ; Din SkrnJe Policija :c aretfrala dva moža- l karia, ki sfa osumljena tatvine. —I] Cmdni poiar aa Orads. Sno<^ je aa« >ta.l v ?ozda pod građom majhen požar tri - • s& pa srajski prebrvaici pe«a«U. *m r^edno so twispeli ta^iJei. —lj Ukraden sod. Kljucavnjćarjj KrH- (lern je 16. t. m. aezna« rat z vrta v Ceg- "arjevi ulici ukradel železen *^od, \ redea ko!i ?00 Din. Tat ic sod nijbrž proda' mm stare Železo. Iz Celja —c Prva iavaa seja o6ćio»k«K^ »«#ia» l'o daljtem presledkn ie sa četrtek 2\. C itl zvečer ob pol 18. skAcana zopet redna javna seja celjsketa občtnskega svetM. Na dnevnem redu je svečana sapriteta nov« občinske uprave, nato pa slede poročila p»-sameznili mestnih odsekov. Seji se vr*i v sejni dvorani mestn#fa macistr^tM pod predsedstvom ?upana z- dr. Mojrija Hori-ćana. —c Iz veselja sad topim Trearenoai >c j« napiL V uedcijo ob mraku je bil aretir^n v PreSernovi ulici delavec celjske Linkarn« Triace K. iz Gaberja, ker ie vriskal in rre-peval, v reftcah »eveda, \r samefa veselja 14d lepirn vreraerom in nastopajoCo i>#>-mladjo. pu mesfnjh ulicah. Ko %c je ohladH šo ca izpustili na prosto v meclemi jutro. c Nekoliko r>re£so4at Stevilm patili kapuemskega mosta to obetidoTali včeraf popoldne po kobilu dva mlada Jnitaka. ki -ta \e kopala v čisti, toda fte ▼•dno Tedeno-mrzll Savinji med kapoctarskini ia felezni-Udio mostom. Za Iropaaje aa »raateai m še prerarzlo. zlasti če ponlsInHi. da te J*-nes zjotraj potok Sva^boe, b ia Maka pH rnestni brvt v Savinjo, sa obali brefovfa zamrzafl skoraj do polovice strav*. QajcfJLcCL sa gospodu tm&dci Sirah 4. •SI.OVFNSK1 NAROD* dne 30. rnarca ! 029. štev f)"~* Srekula Jeo5: 44 Suženj in RiirJ jauka 9 Roman. — Tafc© 5C1T1 postal krisrian tud: |2lz, — ie nadaljcval §kof. — Pripovediij mi. kakšen je btl apostol Pavel. — Bil je skljucefu na levo nogo je šepal. Doljra potovanja so ga telesno strla. Zadnja leta svojega življenja je bil zek> bolehen. Bil je prehlajeu in muči] ga je revmatrzem, ker ;e često stpal vod milim nebom, na polju ali v lesenth VoRbah. Obrvi ie imel sroste. oč: motne •n rdečkaste. čudna barva oči rmi je ostala od dog"oostoli gi živei v poool-n! skrjji. Hod-il je svoio v>oi. ki se je «elo razfikovala od drusrrh. V sporih Je bil do krajnosti svojeglav in ne-f*yr>iTst!jiv. Če ni mogel zmagati z argumenti, ie začet svoie nas-profnike ne-trsmilieno zrnerjati. Cesto so ga pretepl ^n netkoč so ga ćelo kamen jal i tako. da fe obležal napol mrtev za mestnim zidom. PH Koneu je moral heJati trideset stadkmov. sicer bi ga bila raz.iar-fena množica raztnrala na kosce. To-da vedel je, za koga trpi. in tako je potrpežlrvo prenašal vse nru(ke. Lep ni bil. B;l te ko«smat. nos je imel širok in kl-iukast, čelo nizko, lase goste in kodraste. Zadnja leta je bil pa že »lešast. Okrosr ćela je imei ovit ko-vinast obroč. v katerem je nosil nekak talasman še iz časov, ko ie bil tuđi on farizej in učenec tahnudista Oamal-cela. — Torej je bil zid? — Seveda. Imel je UkII staro židovsko ime. Tmen-oval se ie Saul. To ime ie bik) v Benjaminovem redu zelo pri-Jjtfbb'eno. Noegovi predniki so pršli iz Gesale v Cilicijo. On je pa svoje ime že potatrnfl kar je bil običai med pre-brvalsrvom Tarze. Prekrstil se je v Saula. — Kako je pa postal vt Saula Pa- vcI? . u, — V resnici svojega imena sploh in LzipremeiriL Ker je pa moćno jecljal i« m mogel izgovarjati nekaterifc črk, ie tuđi Srico »s« vedno požiral. Požrl jo je docela ali pa jo je izsovanal kot »P€. Rimljani :n Grki so razumeli njegovo ime tako, kakor da se izsrovarja Patilus. Td pozneie se* ga je to im« prijek). Sam se je nazrvaJ v ptemiii Pau-lus. da ne govorim o tem. da ima ime Pa?iis prri Rimljanifi nekak komnčen stranski pomen. zaradi katerega so ga apostol' večkrat zasmehovali. $1cof je umoTknil. Za topljen v misli je zri skozi okno. Zdelo se nr! je. da se skofova postava v tej morni svetlobi §ri in raste Zagledal sem se v njegov obra^. Gle i. to ye cerkA-e^i dostoian-stvenik. ki je siromašneiši od beracev po pogansk;h s\retiSčih. a vendar ima neomeđeno moČ nad svoji mi verniki Gelasenuus me je seznanil s kristja-ni v Aauincu. Bilo iih '-e okro? št:rdeset, žensk in mnšk;li sTaiirvii Toda Ži-vcl: so v neore^tanem strahu V 4auin-cu so se Še strogo drmali zakona, po ka-terem so bili vs-i kTistjani obt-oženi znlienja veličanstva — crimen laeso majestatis — ker se n-s-n hoteP klan^atf rumenu Cez^rfu kot živermi bosru. Hramov nišo imeli. Priniitivno službo božjo so opravljali v stari podzenrni jami. Ta podzemna jama iz preotopnili časov ie zdaj na severni strani Szern-lohe^'a v budinskem Dogorju. Zdaj jo nazivajo Palvolgybarlag. podzemna jama Pavlove doline. Tu so se shajali acjuicumski kristja-ni o4> so-botah oonoči. Umor z ne vidnim orožjem Dr« CimbaloT ni pocflegel zastrupljenju, marveč mehanicnemu umoru — V kriminalistiki osamljen primer nasilne smrti Češkoslovaska javno5t se še vedno zankna za zagonetno srrsrt ?-ekunolel 21. februar ja na znakib zastrupljenja. Njesrovo stanje se ie na-srk) slabšalo in vsi znaki so kazali, da »e stnrp razgedel zdravniku požiral-n^c in želodec. Dr Ombalov ie tožil da inu hwk bolečin^ v trebuhu. o-b-e-nem je pa nepravilno d:h^l in rudi sroe ni delovalo prav;lno Čez dva dni ie padel v agonijo in rwd; injekcije rmi nišo mo«rle resiti živiienta Zdravniki si v obeJi primerih nišo rnali pomajrati. W znaki so kazali, da zre za zastrtiplienk z nekoMkimi struni. Zdai so prišl'' zdravniki do prepri-čanja. da gre za botu^zem, Botulizem {e zastnipljenie. ki nastane po nživaniu mesa. v katerem so bakferi.ie. ž;veče v m)Warierjem mesu. Treba ie razrkova-t; kemično in bakterifsko zastnjjnt^Vnif z mesom. Kem'čno zastrunlienie na«t^-ne na ta načrn. da nridejo v Čk)vesV: orsranirem fvtruoene snovi, ki nastane-io z razkraianiem zaužlteara mesa Ke-Tiično zastrunTw?e ie medicinski ve-di v vs«*h fazah rfonro z"ano botulizem na <=^ada med *Hne t>rob1eme. Prvotno naziran^ zdravnikov. da ie šio v obeh orimerih za botulzem, ?c bilo kmahi ovrženo. Zdaj kroži v Kutnigori med do-bro informiran1 mi kro-gi vest. da ne gre za zastnipljenie s ke-mičnim odnosno bakterijskim stru-pom. Dr. Cimbalov ie podlegel poSkod-bam v poziraIniku odnosno želodou. Obdukcija ie Da pokazala, da požiral-nik in želodec sploh ništa bila načeta. Za zastruplhjenje z vdihavanjem ali vtiraniem kože ni šio. Stnrpena snov je pa prišla v zdravnikovo telo skozi «i<;ta Ni šio torei za zastruplienje. mar- več za srurt. povzročeao rrehameuo. Mehanićnc rovzročena snirj potom po-žiralnika >e pa reczoča samo ena, in sicer če člove-k jaužje snovi, ki mu razjedo drobo\ je. Treba je seč* daleč nazaj do etno-'-ogije indijskih na rodo v, če hoćemo najti orototip takih STrsrti. Zgodovinar-i: in raziskovalci pri povedu je jo. da 'e v lid'j: navada usmrt ti človeka s tem. da nru primesa o v jed Ščetine. V jedi se ščetine skoro ne oipazljo. V že-ede-j in črevah se pa zarijejo kos<3ki setin v stene in pridejo v trebušno vot-lino. Skozi luknjice. ki si jTh napravio same. pridejo iz Črev v trebušno vot-'ino trebušna mrena se voame in člo-vek kmahi umre. Tu-di sicer povzročajo ščetine v človeškem telesu navaduo STirt V obdukcijskem protokolu o obduK-cij: trupla dr. Cimbalova ie rečeno, da so bile notranje stene požiralnika in ?e'odca Dokrite z rdečimi podplutbami odnosno Đegami. Prvotno so zdravniki mishii. da ie bil dr. Cimbalov zastruiv ien z arzenom. Nova hipoteza bi pa >o]je pojasnila te Dege zlasti tam kier drohrvje r? resorbira arzena. Ćreva orebavliato hrano tako. da 'o nekako Tieljeio Če Dr'de v čreva kaj ostrega. kar se ne da razk rojiti, se za rije v stene in jih končno preluknja. V poštev NOG/n/lCt !KUUC Na|bolfief nattrajoejše, ra*o 13 nafcenejše! pr.de-o v L>r\: vrsti steklo, kremen n želtrzni o-p:!k:. Steklo *►€ da razmleti tak^. dd se težko vidi in »e tak^> oštro, ua .^hko prodre stene ter priđe v kri. V Pras so v kemičnem zavadu teme-iiito pregledali jrobovje dr.C nilialovj, nis.-> pa "'ofcli dognati vzroka njegove ftirt:. Zagonetno zastrupljcnje tore: 5e n: i/O'jsrveno. vendar pa vse kaže. da srre za eneg« najzanimivijSih primerov nasilne smrti. $ katerim se bo morala Dečar: mediclnfdca vt4a. N*v papežev denar Po starodavnih običauh i>rj papeže-va država kovala nov denar Italuan-ski numizmatiki so že z\edeh nekatere podrobnost o denarju papeževt države. Novčići bojo zlati, srebrn, mkijasti in bronasti.. Na licu bo papežev dopr^-ni kip. na robu pa napis z datumom. Poleg tega bodo kovali posebne oporni nske novčiće povodom nove otvorit-\x vatikanskega konciiija Denarm sistem bo desetinski. kakor ga je bil uve-del !. 1S66 papež Pij IX. Vatikanska država pa ne bo gradila lastne ko\ niče, kjer so kovali doslej razne pape-ževe spominske no\čiče Bankovcev papežc\a država zaenkrat ne bo izdaja la. Plača ameriškega pr^denta Koncem vsake*;a meseca pnUe v Beli dom v Washingtonu odpo«,lanec ameriške državne hlagajne m izroči preziden-tu ček na 6.2.S0 dolariev. Pre-zident ček podpiše in ga pobije v banko. Tako dobiva prezident vsako leto 75.000 dolarjev plače Poleg tega mu pripada letno ?5.000 dolarjev potmh stro^kov. Iz tega kredita si daje prezident izplačevati manjše zne^ke. dokler kredit ni izčrpan. Obračunov mu ni treba polagati £e vsega kredita ne pora-bi. gre ostanek koncem leta v državno blagajno Prvi prezident Zedinjenih dr-?av Wa^hington pr\otno ni dobi val fiksne plače, pozneje si je pa dajial iz-plačevati letno 25.000 dolarjev Preri-dentu Granm so zvišab plačo na 50.000. prezidentu Taftu pa na 75.000 dolarjev. Sele nedavno so nekateri člani kongresa predlagali, naj bi se prezidentu plača zv i šal a na 100000 dolarjev. kar je pa kongres odklonil. Vabilo k 48. rednemu leinemu občnemu znoru Sairinske posofilnice v Zarcu ki se vrši 28. marca 1929 ob 16. uri v posoj. pisarni. DNEVNI RED: 1. Poroctk) načelstva in nadzorstva. 2. Odnbreujc račuTiskega z*kljucka za I. 1928 . 3. Kazdclitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba praviI. 6. Slučajnosti. Ako občui zbor ob doloccni uri ne bi bil sklep-čcn, se skliče ob 17. uri istega dne drugi obeni zbor z zgoraišnjim dnevnim redom, kateri je pa »klepčen brez ozira na štedio navzočih zadružni-kov. NAČELSTVO. >«4falt e£fast< Vsoka beseđa. 5O p«r. Plača se tahko tuđi t> znamkah. ZtodiJ deset m^atsi od Goreclskera kolodvora — Naslov v uprava »5'ov Naroda« 532 Kot sobarico sprelmem pošteno đekle. Id saa dobro iivatl in ka W ob n«rkkjo stmo sospodde. ki so đo~ tifini rajoo it oi>d-e!ovev;. Pontklbe m Zarreb, rr*Haac 354. 5» ((ruino mouo n vs*- mlevske iidc k vedno sveže dob te p" A. M /orman Ltubliana.St ritrg32 ^ss^ NOGAVICE svilene, svil. fior„ cvimate. D3 vol na te. damske. moSke in otroške. mosko perilo. ;vratnike. zat>estnice. dam- skc reform hTače. rokavice. kravate, rnoške in otroške laramntce. žepne robee ort>oroča do niz&ih cenab O5>aW DOBOC. Llobllana Pred škofflo $t 15 z^sss^ Slike za legitimacije tijela)« aajkfcre!* kMocrat rittco« n*>%n. Lt*m*B*. Sv Petra e 29. 89/1 Kmetsko posestro nta*hno m kamookMB. x«> ravno za upofcojeaca, cđvo4-«na, -xejmera takoj Pouudbe z opTsorr dosedacje prakse t^r tah-trvvi ptaČc Je poslati u naslon Pra^c Cdti, Miirska Sobota. 554 Trgovsko hišo v«Qko, reprerrtKaočao. v sre*-kem Jsidostn^skero ki leto^rfikem mestn sretli erza ea Oorenjskem. prodao te proste rok« Ceo a ea «00000 Dio Resa reflektanti chšk« oa opravo »Sk>v Naroda« pod ivfro »Lepa to*ka«/5H D. M. C. znamvanec peri - prejica. MoUifliS. krpanec C. M. S. ti »Arac. tva^canec. kron- sko. cTiiiver in Lord svilo razne čipke, zobeke. veze- niao trakove, ermnbe in za- »nnke za r>Tašče. lišo. biser- •tc. za mo§ke obleke. za- lestne. ovratne. lastfko S- -oko in o-zko. vezalke ori- ->oroča x>c nainižfih cenah Osvald DOBEIC. Ljubljana Pred škofik) it 1S VeHk« uloga in izbira dltoćegi ■&& Mac *• 9mJ9t9t. IX. Razpis. Mestai macistrat ijnbUaoalci raspisuje dobavo litoželeznih izdelkov za I 1929 (pozirate!** mrež. kanatefh vekrovov m druso). Poniaibe je pod ofetĆ^nimi pokoji vk>žili pri mest-netn gradbeneni »radu Šdski drevored 2 U. do torka, dM 24. mmem 1*2*. do 11. dr« donoMncu Tam se dobe todi vsi potrebni podatiri. V ponudbi je trefea navesti odstotek uporabijene stare Kiine. BHazo se dobavi na odkazan prosfcor v Mcstai m«Jp*tract ^oUlaiHU^ flB9 1oL IBflfd 1929« Najbolji |d fflUccoejš: n9€rcv9ia urcan. — Otk*\ v aaSem !£tu kaaio popoleo aspeh. Mafi ocL besMta 50 p Edkri popoMmoskl Vtsi SlnviK — Uprarra Untmim*. Kvasova S SLOVENSKI NAROD KDOR OGLASUJE, TA NAPREDUJE NAJBOLJoE TAMBUKICE arka^e\rc^9 n srtffiiHefJ »Ulema y4*)\v* «n st*t*» HffMr. tvo^niea Umaurie Stjepan M. Gilg >^t S*»ak 610 *mb>6*** ulio« 174 fNrvatsk«) Ci*ii kovf • -»v^fTi« bitima >toi|