Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13, —, Četrt „ , 6 „ 60 , mesec „ 2„20 „ V upravništvu prejeman: za eelo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10, — „ «etrt , „ 5,-, Mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemaj nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 183. V Ljubljani, v soboto 11. avgusta 1900. Letnik XXVIII. Zgodovinski kozli dr. Slanca. V kulturnem boju, katerega bijejo libe ralci proti katoliški cerkvi na Kranjskem, je posebno znamenito to, da si upa dr. Slane, duša liberalno luteranske klike, mašiti v pre dale »Slov. Naroda« in »Rodoljuba« goro-stasne neumnosti in pitati liberalno svojo čredo z dokazi kolosalne svoje nevednosti. V sovraštvu do katoliške cerkve se poslužuje dr. Slane posebno rad naše domače zgodovine in hoče z njeno pomočjo uničiti kato čanstvo. Vsak prvošolec pa pozna boljše našo zgodovino, kakor ta novomeški advokat. Lahko rečemo, da je bil zadnji menih »temnega« srednjega veka v njej bolje podkovan, kakor je ta prva korifeja liberalne učenosti. Čudom se čudimo, da prof. Rutar in drugi liberalni zgodovinarji, ki se pode okoli »Narodne tiskarne«, že ne opozorijo Tavčarja in Malovrha, kako neusmiljeno bla-muje dr. Slane s svojimi zgodovinskimi kozli vso stranko. Prav to pa daje znak vsi napredni stranki in njeni inteligentnosti. Za danes naj omenimo le nekatere zgodovinske kozle, katere je Slane nastreljal v predvčerajšnjem članku »Slov. Naroda«. 1. Slane piše, da je oglejski pa-trijarh Berthold podaril črnomaljski okraj vitezom nemškega reda in da so si ti vitezi za germanizacijo okraja pridobili velike zasluge. — Zgodovina pa pravi, da je dne 16. januvarija leta 1268 koroški vojvoda Ulrik III. podelil črnomaljski okraj nemškemu redu v Ljubljani in mu obljubil, da ga bode ščitil. (Glej listino Schumi U. B. I. str. 27.) Istina je, da so vitezi nemškega reda pomagali nemčiti Slovane drugod, ravno na Črnomaljskem si pa v tem oziru niso pridobili nobenih »zaslug«. 2. Slane piše: »Kar smo tedaj (Slovenci) naroda izgubili, vršilo se je v časih oglejskih patrijarhov.« Zgodovinska resnica pa je, da oglejski patrijarhi niso imeli namena, potujčevati Slovence, ampak so še celo porabljali svoj vpliv za vzdrževanje Slovenstva. Tu navajamo v d.okaz najboljše delo o avstrijski zgodovini (katera knjiga je dr. Slancu seveda španska vas), namreč: Dr. Arnold Luschin von Ebengreuth: Oester-reichische Reichsgesehichte (1896). V tej knjigi piše na str. 52 vseučiliški profesor dr. Luschin, ki ni klerikalec, tole: »Die Ent-scheidung, die Kari der Grosse am 14. Juni 811 in der Plalz zu Aachen traf, hat die Metropolitansprengel von Salzburg und Aqui-leja auf viele Jahrhunderte hinaus abge-grenzt und ist eine der Ursachen, denen das Slaventhum in den Alpenliin-dernseineErhaltung verdankt. Das Patriarchat Atjuileja begann seinen Ein-fluss fiir die E r h a 11 u n g des Slaven-thums in den osterreichischen Alpenliin-dern einzusetzen, so vvie es aus deutschen Handen endgiltig an die Romanen iiberge-gangen \var, \veil man der Slaven als S c h u t z d a m m gegen d a s g e f ii r c h-tete Deutschthum bedurfte. Vgl. auch Kammet, I. 269.« 3. Slane: »V 12. stoletju so se naselili pri nas v Zajčkem samostanu in v Bistri ci-stercijanci.« — Resnica pa je, da so se naselili menihi še le sredi 18. stoletja in da bistrski menihi (kakor tudi v zajčkem samostanu) niso bili cistercijanci, ampak kartuzi-janci. (Prim. Milkovvicz: Die Kloster in Krain.) 4. Slane: »Oglej in potem Benetke so bile tem (kranjskim) menihom shajališča.« — Resnica pa je, da kranjski menihi v Ogleju in Benetkah niso imeli ničesar opraviti. V Ogleju ne, ker je že patrijarh Ber-told leta 1236, tedaj pred ustanovitvijo naših samostanov, prenesel patrijarški sedež iz Ogleja v Videm, v Benetkah ne, ker s pa-trijarhatom v Benetkah sploh niso imeli naši menihi nikdar dotike. 5. Slane: »V 16. stoletju, v dobi luteranske reformacije na Slovenskem, so po teh samostanih živeli prav svobodno.« — Da, svobodno, ker je tudi nekatere samostane bil okužil duh časa. Ko bi dandanes v kakšnem samostanu po Lutrovo živeli, bi »Narod« pisal: žive škandalozno ! Sicer so pa tudi pošteni samostani tačas bili gmotno propadli, ker so jim luteranski vitezi kot do- bri zaščitniki »svobodno« uzmali posestva in jih rabili v svojo korist. 6. Slane: »Primož Trubar in njegovi sodrugi so učili te menihe slovenščine.« — Resnica pa je, da Trubar in sodrugi v samostanih niso nikjer učili ničesar osebno, s pismi pa slovenščine niso mogli učiti, ker so vsa pisma ti hvaljeni narodnjaki pisali v nemščini. Njihove luteranske knjige so bile pa menihom in katoliškim duhovnom prepovedane in ti so jih le redko jemali v roke, ako so dobili dovoljenje. 7. Slane trdi, da v samostanih, ko jih je razgnal cesar Jožef, niso našli dosti knjig, slovenske celo nobene. — Zgodovina pa pravi, da so samo v bistrskem samostanu našli 3971 knjig in da so bile vmes slovenske in hrvatske z latinico in glagolico pisane knjige. Slančevo trditev deva na laž zapisnik knjig v ljubljanski licejski knjižnici. Milko-wicz pravi: »Ta bogata knjižnica je dobila svoje zaklade iz odpravljenih kranjskih samostanov.« 8. Slane: »Kdor se za te prednike naših slovenskih katoliških duhovnikov zanima in hoče izvedeti škandalozno kroniko naših larovžev istega časa, naj bere zapisnike tedanjih deželnih zborov v Gradcu, Ljubljani in Celovcu. Kakor orjaki gledajo iz te neuke, neomikane farovške družbe Primož Trubar, Dalmatin, Krel!« — Slane govori, kakor da je on že vse te zapisnike preštudiral, v resnici pa se nobenega videl ni in bi tudi nobenega, ko bi ga videl, brati ne znal. Sicer pa v onih zapisnikih o škandalozni kroniki larovžev ni govora, ondi stoji zabeleženo le to, da je naša uboga dežela mnogo morala plačevati za pankerte Slančevih »orjakov« Primoža Trubarja in drugih. 9. Slane pravi, da so od 1. 1525—1630 bili ljubljanski školje (razen Hrena) Nemci, mevže prve vrste, in da so jih tedanji gra-ščaki in meščani z mokro cunjo pognali v Gornji Grad, kjer so se lepo zabavali sredi viharnih turških bojev in luteranizma. Resnica pa je, da je bil prvi škol te dobe, Ravbar, pravi poveljnik v vojni s če- LISTEK. Kako včasih liberalci tudi klerikalca slave. Včasih pridejo tudi gospodje liberalci v neprijetne položaje. Je že tako. Človeško življenje ni nepretrgana vrsta veselih dnij, sem ter tam se mora človek tudi jeziti, včasih celo silno jeziti. Ta jeza traja daljši ali krajši čas, kakoršnega temperamenta je pač dotično jezeče se človeško bitje. Naravnost umetnost pa je včasih prikrivati jezo in spraviti morda celo obraz v prijazne gube. To je sila težko, ali včasih se mora človek pritajiti, premagati samega sebe. Taka zmaga nad samim seboj je včasih popolna, včasih pa je nepopolna in jeza bruhne pozneje ven derle na dan. Liberalce silno jezi, kadar se proslavlja kak klerikalec, zgodi se pa, da jih včasih razmere prisilijo, da se celo udeleže take slavnosti. To je bridko. Leta in leta trobijo po svojih listih, da noben klerikalec ni storil prav nič za naš narod, potem pa se morajo sami udeležiti slavnosti v spomin klerikalcu. To boli. Posebno boli to, ako je bil dotični tako hud klerikalec, da je celo rekel: »Dve veliki vojski je satan tudi po slovenskih krajih vnel, ki med nami od nedelje do nedelje, od leta do leta večji rasteta zoper Kristusa in njegovo nevesto sveto katoliško cerkev. Prva vojska je razuzdanost, druga pa neverstvo ; prva vojska med mladino na kmetih, druga pa med gospodo po mestih in trgih svoje vojščake nabira in zatira med nami božje kraljestvo. Te plitve glave, po svoji prevzetni misli sicer visoko učeni, po tem pa, kar pišejo, na srcu spri-deni, na pameti pa zmočeni in slepi, se te priproste resnice ne vedo, da ključi nebeškega kraljestva — sv. cerkve, niso njim izročeni ampak katoliškim škofom, kateri edini imajo pravico, v katoliški cerkvi vero razlagati, zapovedi dajati in dane izpreminjati«. »Škodljivih bukev in pa zapeljivih novin pod smrtnim grehom ne kupovati. Bodo grdi pisuni stradali, da ne bodo takega dela držali, bukvarji ne prodajali, potepuhi ne raznašali. Kdor kaj takega kupi, shrani, alimedljudispravlja, je dušni ubijavec in pa satanu p o m a g a v e c. Škodljivih bukev, zapeljivih knjig in novin se varno izogibaj in kakor strupeno zel jih po končava j. Kolikor lažnjivih knjig pokončaš, toliko dobrih del v nebesih imaš«. »Peklu služi, kdor jih ne pokonča kadar bi lahko«. Moža, ki tako piše in tako govori, je liberalcem nemogoče slaviti in če bi tudi ne bil katoliški škof. Saj vendar tako ljuto napadajo druzega, še živega škofa, našega škofa, ki ravno tako piše in govori. Poglejmo : »Vprašam le, ali se tudi pri nas ne taji Božanstvo Jezusovo, ali se ni odločno za-metavalo krščanstvo kot vodilo javnega življenja ... ali se ni kar naravnost hvalilo poganstvo ... Oh saj so tacega za Gospoda Jezusa razžaljivega duha polni pogubi listi«. (Pastirski list 7. dec. 1899.) To samo eden vzgled, kako veje Slomšekov duh pa pastirskih listih našega vladike. In kako ljuto napadajo naši liberalci vsacega teh pastirskih listov, kako napadajo njega, ki jih piše! Enega predrzno napadati, dru zega pa slaviti, dasi z jezo v srcu, to ne gre, ves svet bi se smejal. Toda, česa človek ne stori, da bi si pridobil popularnost in slavo. Banket brez liberalcev ? Kako moreš tako prašati, dragi bravec, ali misliš, da nič ne delajo za narod ? Kako spoštujejo ljudje govornika, ki izprazni svojo čašo na zdravje »milemu a teptanemu našemu narodu«, ali »složnemu delovanju vseh Slovencev«, ali pa celo »jugoslovanski vzajemnosti«. Zgodi se, da ga lado na glavi, da je bil Vrban Textor, prijatelj sv. Ignacija, jako goreč škof, preganjalec luteranov, in da je najbrže zaradi tega umrl mučeniške smrti kot cesarski poslanik v Donauvvorthu. O Textorju, kakor tudi o škofih Glusiču, Radlicu in Tavčarju, ki so živeli v tej dobi, nihče ne more reči, da so bili Nemci. 10. Slane: »Tomaž Hren je kot namestnik avstrijskega vojvode v Gradcu poslal nemške jezuite med Slovence«. Resnica pa je, da so jezuitje prišli v Ljubljano na prošnjo škofa Tavčarja, in sicer v začetku 1. 1597., ko Hren še ni bil niti škof niti namestnik v Gradcu. 11. Slane : Nemške šole so (po jezuitih) stopile mesto Trubarjevih (slovenskih). S šolo so začeli pri nas tudi 1 u t e -rani«. Resnica pa je, da so bile jezuitske šele v Ljubljani latinske, Trubarjeve pa nemške. Zgodovinska laž je, da so v Ljubljani prvo šolo ustanovili luterani, resnica pa je, ki se lahko dokaže z izvirnimi pismi, da sta bili v Ljubljani že leta 1444 dve katoliški (po Slančevo bi rekli farovški) šoli. ena v Križankih in druga pri cerkvi sv. Nikolaja. Ohranjena so nam tudi imena voditeljev teh šol, bili so duhovniki. 12. Slane : »Zopet opogumljeni katoliški duhovniki in po zajezenju turških navalov do večje moči dospeli deželni knezi so izje-davali naše najboljše, z narodom zrasle ljudi, veleposestnike, meščane in celo tudi nekaj gorenjskih luteranskih kmetov. Zato so šli ti v tujino«. — Koliko prismodarij ! Katoliški duhovniki da so zajedali naše najboljše, z narodom zrasle ljudi — grajščake, ki so bili vender večinoma trdi Nemci, tako da nimamo o njihovi slovenščini v vseh arhivih dežele niti najmanjšega sledu. In na kakšen način so tačas gorenjski kmetje šli v tujino, ko ni v zgodovini omenjeno o nobenem kmetu, da bi bil šel kam ? Puntali so se kmetje zoper graščake, da, tudi nekaj teh »najboljših mož« so pobili, ker so jim snedli »staro pravdo«. Veseli so pa bili kmetje, ko je vsaj nekaj teh zajed zaradi luteranizma pobralo kopita. Ljubljana je po njihovem mlajši celo na rame dvignejo in nosijo po dvorani. On, govornik, pa sedi visoko gori na krepkih ramah mladine in skuša vzdržati v ravnotežju čašo, iz katere se navzlic vsem naporom izlije sem ter tam hladna tekočina po glavah nosilcev, ter jim s svojo mokroto nekoliko gasi ogenj navdušenja. Vrhunec užitka pa je, če človeka ob prihodu slovesno pozdravi predsednik slavnostnega odbora, ga vodi pod pazduho gori in doli, za politične nasprotnike dotič-nega, ki so tudi prišli, se pa še ne zmeni. To je hladilo, zdravilo duši bolni, ki je toliko muk prestala, ker je morala na proslavo klerikalca. Težko je včasih »narodno delo« in naporno, kajneda gg. liberalci. Kadar je pa banket prestan in maček prespan, potem pa se piše v liberalno listo o slavljencu, da jo bil klerikalec, da jo imol kot tak seveda »krive nazore«. Saj mora jeza enkrat lo na dan, čuda, da so jo gospodje skrivali tako dolgo. Seveda, pesek v oči je včasih treba v prilog svoji popularnosti metati Slovencem, posebno če so obmejni, potem pa si liberalni gospodje hitro olajšajo srce v svojih listih, dokler tiste, ki so dobili pesek v oči, še oči bole in je upati, da ne bodo vsega videli. Enkrat bodejo pa le spregledali. odhodu, kakor dokazujejo župne matice iz let 1600—1610, postala popolnoma slovenska. 13. Slano: »Nemškutarje je ustvaril na Slovenskem katoliški duhovnik«. — Resnica pa je, da na kmetih, kjer so imeli duhovni oblast, ni bilo in ni nemškutarjev, in resnica je, da so le Slančevi »najboljši možje« ustvarili pri nas nemškutarijo. Grajščaki ali dež. stanovi, ki so vladali deželo, so redno zasedah deželne službe s pristnimi Nemci, katere so nalašč klicali od Rena ; isto so delali po mestih advokati in sodniki, in prav ti niso vsa stoletja nič pisali slovenski, pač pa so v trumah klicali tujce v deželo. To nam potrdi vsak, kdor je kdaj videl ljubljanske in druge arhive. 14. Slane: »Nemške Kočevce je v te uboge hribe poslal nemški Škot. Uboga para Ivočevec mora v Ameriko. Tako imamo od teh nemških škofov malo dobrega«. — Dimitz: »Gesch. Krains« I. str. 243. pa piše: »Die Colonisation von Gottschee erfolgte zvvischen 1350 und 1360 durch Graf O 11 o von Ortenbur g«. In ta grof ni bil škof! 15. Slane : »K sreči je Tomaž Uren rešil, spametivši se, vsaj nekaj izdaj Trubar-Dalmatinovih knjig, drugače ta naša larov-ška kultura še sv. pisma ne bi imela v slovenskem jeziku v svojih velikanskih knjigarnah«. — Slane niti tega ne vc, da imamo pri nas dva dobra katoliška prevoda vsega sv. pisma v slovenskem jeziku, kar zadostuje, povemo mu pa mi, da si naši advokati niti najpreprostejših pomočkov v svoji stroki do danes še niso pripravili v domačem jeziku. Prihodnjič, g. dr. Slane, ako bode treba, na svidenje ! Naznanimo vam pa, da ne bomo več dolgo mirno gledali, kako vi s svojo zgodovinsko nevednostjo spravljate ob kredit vso deželo, meščane in kmete. Vaših kozlov vdrugič ne bomo več zavračali v rokavicah. Pognali bomo iajši vas z mokro cunjo tja v kot, kjer zagovejeni ljudje lepo čedno drže za zobmi svoj jezik. Slomšekova slavnost. n. (Konec.) Ljubljana. Prava veda je pravo življenje. In ko bi slava Slomšeku kdaj utihnila, nauki njegovi naj vekovito nam oživljajo um in srce. — Leonova družba v Ljubljani. Ljubljana. Sveta ljubezen, ki grela je Slomšeku srce, naj nam tudi veže bratske roke. — Ženska in moška podružnica pri sv. Petru v Ljubljani. M. Malenšek, načelnik. Vera Šlajmer, predsednica. Ljubljana. Slava velikemu spominu slovenskega veleuma Slomšeka. Slava! — Pevsko društvo »Slavec«. Ljubljana. Slava Slomšeku! Živela slovanska vzajemnost! — Russkij kružok. Ljubljana. Slava SlomSekovemu spominu ! — Pekovsko strokovno društvo. Jarenina. Navdušeno pozdravljamo slavilce Slomšekove, kličoč: Tovariši, po vzgledu in po naukih Slomšekovih delujmo vsepovsod neumorno za probujo našega naroda. — Jareninski mladeniči. Jarenina. Sestre slovenske! Živimo, delujmo, napredujmo v duhu Slomšekovem v lastno, časno in večno srečo, materi Sloveniji pa v čast in veselje! — Jareninska dekleta. Jarenina Slava čestilcem Slomžeko-vim! Apostolski duh velikega Slomšeka naj zopet zjedini ves narod slovenski, da bo živel in delal le po namenu, za katerega ga je Bog ustvaril. — Katol. slov. politično in gospodarsko društvo v Jarenini. Slovenji Gradec. Dal Bog, da vzbudi današnja slovesnost Slomšekovega duha v vseh Slovencih ! Slava Slomšeku in zbranim čestilcem kliče — Katoliško - politično društvo, Ciril in Metodova podružnica, občinsko predstojništvo in krajni šolski svet Podgorje. Pliberk. Tvoj duh, slavni vladika, še obvaruje tebi hvaležno podjunsko dolino. — Šumah, Mazil. Pliberk. Edina neustrašena slovenska občina na Koroškem, Bistrica pri Pliberku, sporoča slavljencem Slomšekovim bratski pozdrav. — Rudolf, župan. Ig. »Obhajajte veseli god Slovenije oživljene!« kličejo — Kmetijsko društvo, izobraževalno društvo, posojilnica in Marijina družba na Igu. Mengeš. Naj Slomšeka preslavni spomin, nas v tabor pripelje jedin! — Za Ka toliško izobraževalno društvo Mengeš: Orel, Fik, Tonelj, Golf. Gradec. Slava velikemu Slomšeku in njega ideji! Bodi današnja vzvišena slavnost pričetek nove dobe v Slovencih ter nova kal Slomšekovega duha, katera naj vodi slovenski rod v novem veku k slogi, sreči in zmagi. Bog in narod! — Slovenci v Gradcu. Dobrepolje. Slava Slomšeku'. Živeli njegovi slavilci, ki delajo po geslu: za katoliško vero in besedo materino. — Kmetijsko društvo, posojilnica, bralno društvo v Dobrepolju, županstva Podgora, Kompolje, Struge. Idrija. Slava zbranim slaviteljem! Slomšeka duh prešinjaj narodno delovanje in zjedini Slovence v krepko bran za vero, domovino, cesarja. — Katoliška delavska družba. Vrhnika. Slava največjemu sinu Slovencev! Slava Slomšeku! — Vrhniško katoliško društvo rokod. pomočnikov. Vrhnika. Duh Slomšekov, duh ljubezni do svete katoliške vere pa do besede materine — ta je pravi duh slovenski! Ta duh naj prešine, na| združi vse Slovence! Slava Slomšeku, slava njegovim slaviteljem1 — Vrhniška duhovščina. Tržič. Katoliški cerkvi udanih mož krdelo, pozdravlja Slomšekovo slavnost veselo. — Katoliško društvo sv. Jožefa v Tržiču. Zalog. Slava Slomšeku! Njegova načela, naša združitev! Kršč-soc. društva Po-lje-Vevče pri Ljubljani. Bled. Slava Slomšekovemu spominu. — Društva na Bledu. Oblak, Gnidovec, Mrak. Vrhnika. Pri slavlju Slomšekovem navdušimo se vsi za skupno narodno delo, ki je delo za vero, dom, cesarja ! — Vrhniško katoliško bralno društvo. K o s t a n j e v ic a. Duh Slomšekov naj se med rodom razširi, katerega on največji je sin — da se valovje prepira pomiri, potem bo naš narod zopet jedin. — Ivan Ba-Ioh, kaplan. Domžale. Posojilnica in delavsko društvo v Domžalah pozdravljata Slomšekove čestilce. — Cerar, Strupi. L) e 1 o v e c. Presrčno se radujemo redke in pomenljive slavnosti, želeč, da bi Slomšekov duh vladal večno in povsod med Slovenci. — Živeli zbrani slavitelji. — Odbor „Kat.-polit, in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem". Planina. Prihodnjih sto let naj bi se izvrševal Slomšekov program Slovencem v srečo in slavo. — Za čitalnico v Planini Debevec, župan. Radovljica. Vi zbrani vsi, da Slomšeka slavite, med klice svoje naše še sprejmite — Novak, Čemažar, Savinšek. Radovljica. Slomšekovo geslo : »Za vero katoliško in besedo materino« naj vodi tudi naše delovanje v korist slovenskega ljudstva. — Slov. katol. društvo za radovljiški okraj. Vurnik, Novak, Ažman, Mrak. Pragarsko. Živeli čestilci neumrlega apostola prebujenja Slovencev, nedosežnega očeta Slovencev, učitelja svojega naroda. Slomšekov duh prave vere, ljubezni do domovine naj vse one prešine. — Slovenski duhovniki zbrani na misijonu pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Brežice. Navdušeni kličemo : Slava zbranim čestilcem velikana Slomšeka, ki nam bodi večni uzor v delovanju za vero in domovino. Slava njegovemu spominu. — Čitalnica v Brežicah. Domžale. Slava velikemu Slomšeku, vzoru slovenskih škofov, slava njegovim čestilcem, zbranim na Ponikvi — Mekinec, župnik, Gregorin, župan in zavedni Ihanci. Trst. Slomšekov duh prešini in združi vse Slovence. Za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda. — Ponikvar, predsednica. Dunaj. Srečen rod, ki ga je vodil v presoji svoji tako uzorno blag in vešč naroda pastir — vladika, kakor naš Slomšek. Bog daj zopet tal in sil njega idealom. Spominu slovenskega apostola iz dna hvaležnega srca: Slomšeku slava! — Društvo »Zvezda« na Dunaju. Št. Lenart. Večna slava Slomšekovemu spominu. Živeli njegovi čestilci! — Možje in mladeniči od Sv. Benedikta v Slov. Goricah. S t. Lenart. Slovencem luč naj sveta vera bo! — Bralno društvo pri sv. Benediktu v Slov. Goricah. Središče. Slomšeku, ustanovitelju narodnega šolstva, slava ! — Krajni šolski svet Središče. Središče. Večna slava bodi vladiki Slomšeku, očetu Slovencev. — Središčani. Središče. Probuditelju naroda slovenskega, velikemu vladiki Slomšeku veko-vita »slava« ! — Trg Središče. Poleg tega so poslali v istem duhu še brzojavke: »Bralno društvovGorjah«, Solčavani in Lučani so brzojavili: naj načela knezoškofa Antona Martina za sv. krščansko vero in rodoljubje vedno sijejo Slovencem kot neugasljiva, mila zvezda. Pozdravili so Slomšekove slavitelje škofjeloški visokošolci Peter Pavel Levičnik, VVohlgemuth, dalje »Slov. učiteljsko društvo Kočevje«, »Dolenjski Sokol«, iz Škofje Loke: Jesenko, Demšar, Sve-tlič, VVohlgemuth, iz Moravč: Ana Kristina Kravtova, dr. Štefan Kraut, Ema Le-derer, Andr. Orehec, Maksch, Pirnat Albin, bteigman, Janko Toman, iz Uoč: Hirti, Ci-ringer, Podvinski, Šlamberger, gospodarska zadruga slivniška, Jug, Reindl, učitelja, iz Ljubnega županstvo; Šmid, Lekše, Kosta-njovec, Trepal; Budno Fuks, Kolenc; De-korti, Mussi, Wundler, Petek. Iz Ljutomera »Čitalnica«, ljutomerski akademiki, učiteljsko društvo, bralno društvo za ljutomersko okolico, »Slov. pevsko društvo«, fantje, ljutomerske Slovenke, Bral. društvo v Cezanjevcih, iz Celovca: Celovški Slovenci, Slovenski klub, iz Gornjega Grada: Kmetijsko bralno društvo Bočna, Cvenarji, Pevsko društvo, Čitalnica, Dedič, Stiglič, trg Gornji grad, iz Št. O ž -b a 11 a : Pirker. Iz L j u b 1 j a n e Ema Tomanova, šentjakobska podružnica sv. Cirila in Metoda, »Narodna kavarna«, iz Kapele bralno društvo, Hrvati iz Kamnika: Mestrovič, Glavan, Pavličič, Lorbek, gospodja Marac, Vladislavič, Marija Jurčič, iz Ptuja Satler, Marinič, Vo-grinec, liuagoza, iz S in j a krščanska obitelj, O. Alojzij Tome, frančiškan, Anton Novak, A. Vrbenjak, Anton Pere, Josip Devetak, Mijo Lapuh, Henrik Zalesjak, iz Zlatar a, iz Kozjega Kozjanski Slovenci, iz Šked-nja: Ban I, Mankoč Ivan, Lužan Lovro, Sancini Ben., Ban Al., »Velesila)), škedenjska »Čitalnica«, iz Št. Paula Ana Zanier, iz Marijanskih Lazny: Skuhala, iz M o Vivki. (Poljski spisala Marija Radziwieczowna.) (Dalje.) Starec plane kvišku in zagrabi palico »K njemu hočeš — od mene? Ako ne moreš čakati, da umrjem, pa pojdi, pojd pojdi takoj! Čuješ, da mi ne prideš nikol več nazaj, sicer te ubijem! Ljubši ti je Pa vel, kot stari oče; kar pojdi, veseli se ž njim A da mi ne prideš več, pomni!« Vleče jo za lase iz hiše, brcne jo ter zaklene duri za njo. Zunaj je divjal vihar, mrzel dež je s silo bil, in bilo je temno kakor v grobu. Deklica trka na zaklenjena vrata, na malo okence, joka, proBi usmiljenja, — potem umolkne. Ko stopi starec o jutranjem svitu iz koče, ni bilo nikogar. Šla je, in vsak glas o nji je izginil. Starec je prebil vso zimo sam; le pes mu je delal družbo. Nikogar ni vprašal po hčeri. Vaške botre so mu pripovedovale, da je hčerka pri nekem bogatem gospodarju v službi. Poslušal je, kakor bi ne pravili njemu. Sedaj je sploh prenehal odgovarjati, če ga je kdo kaj vprašal. Celo znancev ni pozdravljal. Pomlad je prišla. Solnce je jelo delati večje kroge. Vsa narava se je pričela gibati in oživljati. Nebo je postalo modro in oblaki beli. Logar je živel kakor žival. Srajca ni bila oprana že pol leta, obleka je razpadla na njem. Visoko vzrasten, suh, nekoliko sklonjen, je bil podoben kaki gozdni pošasti, začrneli od saj in prahu. Nekega večera se je vrnil, ko so vivki prvikrat v letu kričali nad njegovo glavo. V trumah so se privlekli na močvirja in pozdravili so ga kot starega znanca. Pogledal jih je, pes tudi, oba nekako neprijazno. »Vrag naj vas vzame!« zamrmra starec. Pred kočo zapazi v pesku sledi; nekdo je moral priti bosih nog v njegovo stanovanje. Ko stopi v sobo, nehote vztrepeta. Na klopi prav blizu vrat sedi njegova Kristina, bleda in prestrašena, v rokah drži nekaj zavitih cunj in niti besediee ne more izpregovoriti. Starec se ojači in jo prvi nagovori. »Kaj želiš tu ?« »Bolna sem, očka, dovolite, da se nekoliko pri vas odpočijem«, zašepeče, in solze ji žalijo lice. »Sama si kriva. Kaj ti je ?« »Prsa me bol6, kašelj me duši, nič moči več nimam. Težka služba je bila, pri delu sem zbolela«. »Sama si tako hotela. In tvoj Pavel ?« »Takoj jeseni so ga vzeli k vojakom«. »In tvoja lepota! Pa kakor tebi ni bilo nič za tvojega očeta, tako sedaj meni ni nič žal za te«. Vendar se je ni dotaknil, tudi podil je ni iz hiše. Nekoliko osrčena prične po stari navadi v sobi gospodinjiti, on pa ni šel nocoj proti svoji navadi na klop pred kočo. Gledal je njo, ko je sem in tja hodila, od peči v vežo, od mize v shrambo. Spremenila se je grozno, skoro bi je ne mogel spoznati. Iz cvetoče deklice je postala suha ženska, z žoltim, velim obrazom in rudečimi lisami na licih. Grozno jo je mučil kašelj; oči so ji bolestno žarele, mrzlica jo je tresla in večkrat je obstala, da je mogla dihati. Toda veselje, da je zopet doma in da je oče tako dober ž njo, ji je dajalo močij. Drugo jutro je začela v hiši pospravljati, oprala je umazano perilo, spekla kruh in nekaj dni prav pridno gospodinjila. Rekla je, da bode obdelala vrt in kupila jednega prašiča, pripovedovala je očetu o gospodarjevem posestvu, kjer je služila, in skušala se je šaliti in smejati. Nekega dne pa ni mogla vstati iz postelje. Bljuvala je kri. Tako je oslabela, da ni mogla več odpreti očij, bleda kakor zid je ležala na klopi pred oknom. Roke so bile popolnoma koščene, skoro prozorne; poteze na obrazu so se ji močno začrtale, glas njen pa je bil kot lahek dih. Starec se prestraši. Vzame iz temnega kota v kleti nekaj denarja, nekoliko njenih las, potem pa gre k vaškim modrijankam iskat sveta. Bil je pri treh, prehodil je deset milj, prinesel zelišč in različnih kadil, ob jednem pa pojasnilo, da jo je moral nekdo z grdim pogledom začarati. Tri dni je hodil okoli, med tem pa je ležala njegova Kristina v samotni koči in počasi ugaševala. Vendar ni umrla brez sveče — ta je bila zraven ! Ko pride oče zvečer domu, jo dobi šo živo in pri zavesti. Vzdigne se, da bi se pokadila in pila čarodejno vodo. Poljublja starcu roke ter ga zagotavlja, da ji je boljše, da bode kmalu vstala in zdrava šla ž njim v gozd. Prevzame jo spanec. Tudi on zaspi, utrujen, tik njenega ležišča. Proti jutru ga pokliče. »Očka — črno mi je pred očmi.« Plane kvišku ter spozna, da — umira. Pred vsem sname s stene svetniško podobo, prižge voščeno svečo ter jo da deklici v roke. Vzdrsne se. »Kaj je to?« »Voščena sveča, hčerka.« »Oh, — potem pa umrjem! O kako se bojim!« šepeče in stiska pesti. Potem prime vse jedno gorečo svečo in tihe solze ji lijo po licih. »Z Bogom, očka. O moj Bog!« (Konec prih.) stara provincijal Begič, iz Doberlevesi Slovenci, iz Oplotnice obitelj Jirak, društvo «Sloga«, Čadramlje, iz Prevalj Planinšek, z Dunaja Šalamun, iz Trojane zadržani somišljeniki, iz B r a s 1 o v 6 Tonček Korošec, Josip in Hermina Stritar, pe-pica Spende, iz Braslovč, trg Mozirje Ivan Lipold za »Savinjskega Sokola«, iz Barkovelj rodoljubi barkovljanski, z Vranskega Kržišnik, Motnik, iz Po-ž e g e ravnatelj Mazek, iz Metlike Jakob Pavlič, župnik, Franc Kenda, učitelj. Marti« Gerkšič, župan iz Suhora, iz Rečice narodnjaki, iz Zofije Bezenšek, iz W o r i s-b ofena urednik Okič, iz Gradca aka-demiško društvo »Hrvatska, iz Ribnice Klander, Holmar, Arhar, Skraber, Dejak, Klaus, moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ribnici, Pele, iz Slov. Gradca Rozina, iz O p č i n pevsko društvo »Zvon« na Opčini, iz Domžal Orehek, predsednik, Mekinec, veroučitelj, Sader, nadučitelj, Mrva, učiteljica, Breznik, Sajer iz Ihana, iz R i-fenberga: Pavlica, Peklensky, Možina, Pire, Hude, iz Sevnice občina Sevnice, bralno društvo, iz Kamnika družba pri Kendi, iz Trebnjega županija Trebnje, gasilci, iz Št. Paula Josip in Ana Vidic, Marija dr. Vidičeva, iz Idrije: »Čitalnica«, »Sokol«, delavsko dtuštvo, iz Vipave: vipavski planinci, iz Št. Rn per ta Mervec, Dolinar, Odlazek, Cimerman, Uhanec, iz J a-renine: Cizek, dekan, Ig. Zupančič, župan jareninski, iz Starega Trga: Zebre, Wi-gele, učiteljica, iz Ormoža: ormoški Slovenci, »Čitalnica«, »Sloga«, iz Črnomlja učiteljsko društvo, iz Zagorja bralno društvo. Prišlo je še mnogo hrvatskih brzo javk. Iz Siska so brzojavili hrvatski delavci, iz Varaždina pevsko društvo »Vila«, iz K1 a n j c a : dr. Krištof, dr. Lor-kovič, Pavla Podgoršek, iz Kostajnice Davorin Trstenjak, iz Kamnika Marija Jurič Zagorska, iz Mostara franjevačka obitelj, iz Zagreba zveza hrvatskih učiteljskih društev, hrvatski pedagoški književni zbor, Tiler, Stockel, Majer, Zadravec, Miler, Marinič, češke in poljske brzojavke je brzojavni urad skoro vse pokvaril. Vseh brzojavk je bilo blizu 300. Politični pregled. V Ljubljani, 11. avgusta. Nov nasvet glede asanacije parlamentarnih razmer. Nasvetov v tej za devi smo čuli že dovolj, toda o vseh se mora reči, da so sad dobre volje a težko izvedljivi. Mej te spada tudi nasvet drž. poslanca Merunovvic^a v »Gazeti Narodovvi« Ta mož pravi, naj se sklene kompromis pred sestankom državnega zbora, neodvisen od vladnih vplivov. Ta kompromis naj bi imel namen izključiti iz obstrukcije vse važneje zadeve. Mej te spada v prvi vrsti proračun in investicije. Kompromis bi se vsak čas lahko omejil. V vseh drugih slučajih bi si ohranile stranke popolno proste roke. Inici-jativa za ta kompromis bi morala iziti od sedanjega predsedstva, nikakor pa ne iz sredine poljskega kluba. Zakaj je poslanec Me-runowiez dostavil ta poslednji stavek, ni znano, bržkone pa radi tega, ker ve, kak vtis napravijo na ostale parlamentarne stranke jednaki nasveti poljskega kluba. Vspeh sestanka v llatotu. Po raznih dolgoveznih razpravah o pomenu in važnosti sestanka Koerberjevega s Szellom v Ratotu so slednjič vendarle prišli do konečnega zaključka in sicer v uredništvu »Magyar Nem zet«, Szellovega telesnega organa. Jeden vesel faktum, pravi ta list, moremo konsta tirati iz sestanka obeh miniaterskih predsednikov: dokaz, da veže oba kabinetna na čelnika iskreno prijateljstvo in da oba z ve likim ognjem delata za blagor monarhije, Značilno je namreč, tla moremo tudi to zapisati, kar smo že davno pogrešali. — Kako milostno in objednem tolaživno! Hrvatski deželni zbor se snide letos že v prvih dneh meseca oktobra, da resi proračun za leto 1901. Po rešitvi proračuna bo zasedanje odgodeno, da bo mogla zboro vati regnikolarna deputacija. Tekom decembra se potem snide deželni zastop k daljšemu zasedanju, v katerem se bo vršila kajpada prtcej burna razprava o novi linancijalni nagodbi. Pri ti priliki bo zjedinjena opozicija storila svojo dolžnost, seveda kakor navadno brez uspeha. Državnozborske volitve na Ogerskem. Včerajšnja številka »PreBsb. Tagbl.« objavlja na čelu lista sledečo senzacijonelno vest: Kriza na vseh straneh. Viharji v vladni stranki sami, moralični debacle v zadevi 900-etnega jubileja, vse to provzročuje vladi ve-ike skrbi, in sicer tolike, da je potom strogo tajnih ukazov pozvala mestna in okrajna oblastva, naj store vse one oftcijelne korake, ti so potrebni v dosego ugodnega rezultata pri volitvah v guvernomentalnem smislu.— Iz tega sklepa imenovani list, da se vrše nove volitve že jeseni, torej pred pretekom legislativne dobe. S pripravami za oficijelne kandidature se je torej že pričelo. Skrajno tehtni razlogi so morali napotiti vlado do tega koraka. Morda Szell že čuti, da bo boj vroč! Strankarski shod nemške socij. demokracije se vrši letos v Mongtincu v drugi polovici meseca septembra. Natančen program za to zborovanje sicer še ni določen, vendar pa objavlja „Vorw;irts" že njega najvažneje točke. Shod se bo pečal z notranjo organizacijo stranke, s trgovsko in svetovno politiko. Osrednje vc dttvo predloži najprej novi organizacijski načrt, o katerem se je posvetovalo že na raznih prejšnjih soc. dem. shodih. Poslanec Singer bo predložil 48 stranij obsegajoče poročilo o delovanju soc.-dem. poslancev v drž. zboru. Tu bo seveda najprej govor o znani lex Heinze, o nemški mornarici ter o raznih drugih predlogah. Nadaljevali bodo potem na shodu v Hanovru pričeti razgovor o taktiki pri deželnozborskih dopolnilnih volitvah, konečno se bo pa shod prvikrat pečal s prometno in trgovinsko politiko. Burnih razprav je pričakovati posebno pri razgovoru o organizacijskem Statutu. Mnogi bodo pogrešali sedaj zamrlega Liebknechta, ki je bil mej drugim določen za poročevalca o svetovni politiki, s katero se je za svojega življenja najraje pečal. Izprememba v srbski politiki. Najnovejši dogodki v Belgradu bodo po mnenju raznih avstrijskih politikov znatno izpremenili razmerje Srbije do trodržavne zveze. Avstro-Ogerska monarhija oziroma voditelj nje zunanje politike grof Goluhovski je izgubil z osamljenjem Milana v Srbiji zadnji vpliv na to balkansko državico in kakor se dalje naglasa, s tem tudi zadnji vpliv na ves ostali Balkan. Srbija se je povodom poroke svojega kralja izmuznila popolno iz okvirja tro-zveze ter se približala rusko francoski zvezi. Pri slovesnosti minulo nedeljo sta bila ofi-cijelno zastopana le car in pa predsednik Loubet, katerima je Aleksander napil v posebnih napitnicah. Ostalih vladarjev se je spomnil kralj se le pozneje. Odlikovana sta bila poleg ministrov samo ta dva zastopnika Vse to kaže, da se hoče oficijelna Srbija otresti vpliva trozveze. Pravijo, da bo radi tega grof Goluhovski v prihodnjih delegacijah moral prečuti marsikatero trpko besedo. Vatikan in Kvirinal. Odkar je za-tisnil oči na grozoviti način umorjeni kralj Um-berto, peča se posebno liberalno časopisje kaj intenzivno z vprašanjem, kako razmerje bo vladalo mej novim kraljem Emanuelom in Va tikanom. Nekateri hočejo biti uverjeni, da se razmere v marsičem zdatno izboljšajo, kar dokazuje dejstvo, da se je vsa rimska duhov ščina udeležila žalnih prireditev bodisi v cerkvi, bodisi drugod, in da je bil ravno papež Leon XIII. prvi, ki je izrazil sožalje kraljici Margareti. Drugi so pa zopet mnenja, da se raz merje pod novim kraljem poslabša vsled vpliva kraljice Helene. Ta je sicer prestopila v katoliško cerkev, da se je mogla poročiti z italijanskim princem, toda ne bodo je navdajala jednaka čuvstva za papeža, kakor so pobožno kraljico Margareto. Poslednji trditvi pa ugovarja oficijelna »Italie«, trdeč, da si kralj ne bo dal predpisavati svoje politike napram Vatikanu iti od svoje soproge in da je z izrekom »Roma intangibile« že pokazal, da hoče v tej zadevi slediti načelom svojega očeta. — Iz tega se da sklepati, da ostane bržkone vse pri starem. Angleški parlament je te dni prekinil zasedanje in se baje v tej sestavi nič več ne snide. V unionistiških krogih pričakujejo razpusta parlamenta 10. oktobra, nove volitve se pa vrše baje novembra ali decembra. Na uresničenje to misli dela mej drugimi posebno Chamberlain, ki sodi, da bo do tedaj že končana južno afriška vojska in da si bo priboril brez posebnih naporov kak ljudaki mandat. No, če se bo Chamberlain zanašal samo na izid vojske z Buri, letos še ne bo lastnik zaželjenega mandata. Francoska sodba o akciji velesil v Kini. Vse prizadete faktorje je presenetilo imenovanje grofa \Valdersee »vzhodnim poveljnikom za Kino«, kakor ga je imenoval predvčeranjim nemški cesar ter mu zaklical trikratni »hurra«, in ki je že odpotoval preko San Francisco na Kitajsko. V tem imenovanju uvidijo vsi diplomatje dokaz, da se hoče Nemčija v Kini pokazati kot prvo vele-vlast. In eneržije je posebno v sedanjem trenutku nujno potreba. Položaj je izredno resen. Dosedaj mobilizovane moči so preslabe, da bi imponirale Kitajcem. Treba je najprej delati na to, da Be poskrbi Kitajcem zadostnega strahu. Ako bodo v Kini spoznali, da so velesile prepočasne ali celo ne-jedine, bodo dobili še večji pogum in nevarnost bo še večja. Jedinoat najbolj kršita Anglija in Amerika. Poslednja se sicer le toliko umešava v celo zadevo, kolikor se Mac Kinleyu zdi potrebno ohraniti naklonjenost Amerikanov. Rusija gre sicer svoja pota, akoravno se istotako marljivo udeležuje skupne akcije, toda njej razun Angležev menda nihče ne zameri, ker je bila de-janjski napadena in ker mora braniti svojo mejo. To je dolžna Rusija sebi in svojim azijskim rodovom. Sedaj je upati, da bode jedina vsaj glavna akcija in da se bo cela armada pokorila novemu vrhovnemu poveljniku. Angleški neuspehi v Južni Afriki so koncem desetega meseca te nesrečne vojske skoro bolj pogostni, kakor tedaj, ko so Buri razpolagali še z znatno, dobro orga-nizovano armado. Blizu 220.000 mož broječa angleška armada se takorekoč kar trese pred le nekaj tisoči burskih bojevnikov. Vzrokov za ta neprijetni angleški položaj je več, jeden prvih pa že opisano izredno slabo oskrbovanje angleških vojakov. V minulih dneh so imeli Angleži zopet nekaj takih neuspehov. Angleška posadka v Elandsriveru Be je morala po desetdnevnem brezuspešnem odporu udati Burom na milost in nemilost. Koliko je bilo teh mož, Roberts ne pove, ker še sploh noče naravnost povedati, da se je nesreča res pripetila. Mož se le boji, daje tako; njegova »bojazen« se je pa še vselej uresničila. — Veliko preglavic provzroča Robertsu preskrbljevanje Pretorije z živežem, ker mu Buri vedno napadajo vlake. Poleg tega so 8. t. m. opazili osem milj severno 500 Burov z dvema topovoma, ki so na potu proti mestu. Roberts se boji, da bodo tudi Buri v Pretoriji podpirali prodirajoče čete. — Kdaj bo pač Roberts popolno ukrotil živahno bursko gibanje? Tedenski koledar. Nedelja, 12. avgusta: 10. pobink., Klara d.; evang.: O farizeju in cestninarju, Luk. 18. — P o n e d e 1 j e k , 13. avgusta : Hipolit in Kasijan mm. — Torek, 14. av gusta: Evzebij sp., Margarita d. — Sreda, 15. avgusta: Vnebovzetje M. D. (Vel. Šmaren.) — Četrtek, 16. avgusta: Kok sp. — Petek, 17. avgusta: Emilija d. m. — Sobota, 18. avgusta: Ilijacint, Agapit mm. — Solnce izide 15. avg. ob 5. uri 5 minut, zaide pa ob 7. uri 4 minute. — Lunin spremim Zadnji krajec 17. avgusta ob 12. uri 44 minut popoludne. — Musica saera v nedeljo 12. avgusta: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »Cunibert«, zložil P. Rampis, graduale Ant. Foerster, ofertorij J. K. Rink. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo »Cunibert« v D-molu, zložil P. Rampis, graduale »Specie tua«, zložil Ant. Foerster, ofertorij »Gloria et honore«, zložil M. Brosig. t o 1 i š k i shod. Iz vseh slovenskih pokrajin bo prišlo mnogo zavednih katoličanov in domoljubnih Slovencev, katerih večina bo zastopala razna društva in cele občine, tako da bo tu zastopan ogromen del vsega slovenskega naroda. Naša dolžnost je, da jih kot brate in rojake 1 j u-beznivo sprejmemo in jim bivanje v beli Ljubljani naredimo milo in prijetno. Prepričani smo, da storite to v»ak po svoji moči, vendar Vas prosimo v imenu tujih gostov za to le uslugo : Kdor more brez občutljive težave prepustiti prenočišče za jeden, dva ali tri večere ali zastonj ali za plačo, naj nam blagovoli to naznaniti. Pismena naznanila sprejema pripravljalni odbor (Semeniške ulice št. 2), ustna naznanila pa sprejemajo gg. : Fr. Vidali, mizarBki mojster, Prešernove ulice št. 44. V. Koechler, kapelan v Trnovem. G. Podrekar, trgovec na sv. Jakoba trgu štev. 6. Iv. Kregar, Poljanska cesta št. 8. Maks Brus, trgovec (pri Štefetul, pred škofijo št. 13. Fr. Breskvar, knjigovez, pred škofijo do 1. septembra t. 1. Opozarjamo pa vse p. n. meščane, da blagovolijo prijaviti, kolikosob,koliko postelj imajo na razpolago, ulico, hišno številko in vrata. Vsak meščan, ki bi prepustil kako prenočišče, dobi do 7. septembra list z imenom in stanom dotičnega gosta, da ga ne bo treba posebej predstavljati. Kadar se gost poslavlja, se mu pokaže račun, ki ga poravna sam. Trdno smo prepričani, da nam bodo p. n. ljubljanski meščanje radovoljno pomagali pri tem častnem in dobrem delu. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1900. Pripravljalni odbor za drugi slovenski kat. shod v Ljubljani. Prošnja do ljubljanskih meščanov. Dne 10., 11. in 12. septembra se bo vršil v Ljubljani drugi slovenski k a- Dnevne novice. V Ljubljani, 11. avgusta. Cesarjeva sedemdesetletnica. Povodom cesarjevega rojstvenega dne v soboto 18. t. m., ki bode ob enem sedemdesetletnica Njegovega Veličanstva, bode v tukajšnji stolnici ob 10. uri slovesna sveta maša z zahvalno pesmijo. Drugi slovenski katoliški shod v Ljubljani. Vspored obravnav in shodov: Ponedejek, 10. septembra ob 5. popoludne »Pridi sv. Duh« in blagoslov, Stolna cerkev. — Ob 6. zvečer. Osnovalni shod, Alojzijevišče. — Ob pol 9. zvečer. Zabavni večer »Meščanskega kluba«, Katoliški dom. Torek, 11. septembra ob 8. zjutraj. Slovesna sv. maša, Stolna cerkev. — Posvetovanje odsekov : Od 10. do pol 12. Šolstvo, Katoliški dom. — Od 10. dalje Socijalni odsek, Staro strelišče. — Od 10. dalje Časnikarstvo, Rokodelski dom. — Od pol 12. do 1. Krščansko življenje, Semeniška knjižnica. — Od pol 3. do pol 4. Šolstvo, Semeniška knjižnica. — Od pol 3. Socijalni odsek, Staro Btrelišče. — Od 2. dalje Časnikarstvo, Rokodelski dom. — Od 2. dalje Organizacija, Katoliški dom. — Od pol 4. do pol 5. Krščansko življenje, Semeniška knjižnica. — Od pol 6. zvečer I. slovesni shod, Alojzijevišče. — Od pol 9. zvečer. Pozdrav »Slov. kršč. socijalne Zveze* katoliškemu shodu, Katoliški dom. — Sreda 12. septembra. Ob 8. zjutraj Tiha sv. maša Igovor). Stolna cerkev. — Ob pol 10. zjutraj II. slovesni shod, Alojzijevišče. — Ob 3. popoludne III. slovesni shod, Alojzijevišče. — Ob 7. zvečer Slavnostni komers akademičnega društva »Danice«, Staro strelišče. Pozor! Gospodje, ki so dobili te dni vpraševalne pole gledč katoliškega shoda, prosimo, da pole kakor hitro mogoče izpolnijo in pošljejo tajniku pripravljalnega odbora g. dr. Evgenu Lampetu v Ljubljani. Prosimo, da točno odgovore na vsa vprašanja in natančno zapišejo imena. — Čim prej ima pripravljalni odbor odgovore v rokah, tem lepši bode red in tem ložje bode preskrbel vse potrebno za udobnost dragih gostov. — Pripravljalni odbor za II. slov. katoliški shod. Osebne vesti Trgovinski minister ba ron C ali si je včeraj dopoludne ogledal tovarne kranjske industrijske družbe na Jesenicah in v Javorniku. — Profesor na drž. gimn. v Pazinu g. Pr. M a t e j č i č je imenovan ravnateljem rivnotam. — Nas rojak g. Fran Bučar, ki je angaževan na dunajski dvorni operi, danes prvič nastopi v operi »Aida«. Ljubljančani pozor! Ljubljanski župan objavlja nastopni razglas : Dnč 18. t. m. praznovalo bode Njega apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožef I. skromnim načinom v krogu Svoje prejasne rodbine Svoj sedemdeseti rojstni dan; narodi avstrijski pa si ne bodo dali vzeti priliko, da ta dan zopet pokažejo svojemu vladarju, kako iskrene vezi ljubezni in udanosti jih vežejo z Njim. Deželno stolno mesto Ljubljana je sicer pred-vlanskim jako slovesno proslavilo vladarsko petdesetletnico cesarjevo ; vendar sem pa, ker želim, da se dostojno proslavi tudi sedemdesetletnica rojstva Njegovega Veličanstva, naročil, naj se v predvečer dne 17. t. m. razsvetle, slavnostni dan 18. t. m. pa z zastavami okrase vsa mestna poslopja. Poznavajoč ljubljanskega prebivalstva prirojeno udanost in zvestobo do posvečene osobe vladarjeve, prepričan sem, da se bode tudi ono primernim načinom udeleževalo proslave sedemdesetletnice Njegove. JŠmartUP prl-JUitijf,- dne 9. avgusta 1900. »SI. Narod« se silno zanima za našo novo cerkev in zalo pogostokrat opozarja svoje čitatelje nanjo. V sabotni št. dne 4. avg je bombastično razbobnal o njej nastopno: ». . . še ne popolnoma dograjena, pa se je že začela podirati. Sprednja fronta cerkve, kjer sta stolpa — se |e nagnila. Po mnenju »Narodovega« ,stavbenika' sta se dve vezi pretrgali, in je vsled tega zidovje odnehalo, tako da se je zid nagnil za kakih 18—20 cm ter da preti velika nevarnost, da se zid poruši na šolo, sosedno Arkotovo hišo itd. Treba je, da politična oblast pusti vso stvar vestno in natančno preiskati . . .« Vso to grozno nevarnost, ki grozi Smartnu, je seveda provzročil naš g. dekan ... In ves oveseljen je dne 8. avg. isti »Narod« zopet zatrobil: »Danes je komisija v Šmart-nem!« Aha, danes bo dekanu predla! — Komisija je resnično došla ob 8. uri zjutraj ter svoje delo z izvanredno natančnostjo in vestnostjo celih 7 (čitaj: s e d e m) ur izvrševala. Toda poškodb, razpok, nevarnosti — nikjer, vezi cele! G. nadinženir \Vaschica pokazal se je tu skrajno vestnega, kajti prehodil je opetovano vsak kotiček v zvonikih in cerkvi, bil je na obokih, pregledoval celo posamezne opeke, meril stene z vrvico in merilom od zunaj in znotraj, od blizu in daleč preiskoval in premerjal zvonika in pročelje ter cerkev sploh, a se konečno moral izjaviti: »Iščem in preiskujem, a nič ne najdem«. Sili v g. dekana, polirja, zidarje, kleparje in tesarje: »Povejte, nekaj mora biti!« A odgovor .se je glasil od vseh stranij: »G. nadinženir, kako naj vam vendar povemo, če pa nič ni«. Se med opoldanskim odmorom si ni dal počitka, temveč preiskoval notranjščino cerkve in spraševal delavce, naj mu vendar povedo, kje so tiste razpoke, češ, brez nič ne more biti. Toda odgovor je bil isti kakor zgoraj. G. nadinženir je pa zopet preiskoval, ogledoval, meril in preiskoval, ogledoval, meril in premerjal ter naposled se usedel v občinski pisarni in pod načelništvom g okr. glavarja narekoval v zapisnik merodajno svojo izvedensko razsodbo približno tako le: Zgradba je v dobrem stanu, nevarnosti ni najmanjše, poškodbe nikjer, razpoke nikjer, zidovje v pročelju navpično, tudi levi zvonik, dasi, (kar je naravno), malo polegel,nima najmanjše raz-poke ter se dviga nad cerkvijo vsporedno in navpično s svojim bratom proti nebu. Bati se ni nič tudi zaradi tega zvonika. Tudi vse ostale stene skoro popolnoma navpične. — Sicer postrežemo lahko dostavno, ko dobimo zapisnik v prepisu. Pov-darjamo, da ni g. nadinženir zaukazal niti priporočil n aj ma n j še popra ve ali predrugačbe ter tako popolnoma odobril grajenje cerkve. Se-dajpa, dragi čitatelj, primerjaj poročilo v »SI. Narodu« z izpovedjo priznanega zapriseženega izvedenca g. \Vaschica — in sodi! Vojaške vaje Iz Tržiča se poroča, da pride danes čez Ljubelj cela divizija v Tržič, kjer ima jutri odpočitek, v ponedeljek pa prične vaje mej Kranjem in Radovljico. Z Bučke se nam poroča: Dne 6. t. m. je prišel ogledat Vil. Pleiler deželni in državni poslanec 31. julija po toči poškodovane tukajšnje kraje. Ker se j j osebno prepričal, kako ogromno škodo je prevzro-čila toča na polji, vinogradih in sadnih vrtih, je obljubil, da bode na primernem mestu prosil podpore, katera naj bi se razdelila med obupajoče ljudstvo. Gospod poslanec jo še pri vsaki priliki pokazal, kako mu je pri srcu naše ubogo ljudstvo. Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja hišne posestnike, naj za odmero hišne najemnine za leti 1901 in 1902 vlože popise hiš in napovedi o najemninskih dohodkih najkasneje do konca avgusta pri c. kr. davčni administraciji; denarne zneske naj navedejo v kronski veljavi. Natančnejša pojasnila objavimo v prihodnji številki. Planinska vest s Krna. Planinskega društva podružnica v Tolminu je pričela priprave za zgradbo planinske koče na Krnu. Sedaj je spravljen že ves les na kraj, na katerem ima koča stati. Koča bode stala v prelazu, kjer pelje steza v planino za Krnom. Kakor se sliši, namerava društvo do koče napraviti tudi jezdno pot Zgradba vipavske železnice je po polnoma zagotovljena. Pospešiti je treba le še uplačilo tistih 100.000 gld., katere je za vipavsko železnico dovolil goriški deželni zbor. Društvo avstrijskih narodov nas prosi, da objavimo naslednje: Ker je doslej pristopilo k društvu že več občin, ki plačujejo na leto po 2Ž vinarjev od hiše za prvo hitro pomoč vsled vremenskih nezgod in požarov, je bilo mogoče, da je društvo podpiralo že 30 občin. Ker pa se morejo taka velika dobrodelna društva razširiti v splošno korist le s pomočjo plemenitih ljudij, zato bi bilo umestno, ko bi se povodom cesarjeve 701etnice občine, korporacije in posamezniki spomnili tega društva z malimi prispevki. Ko bi vsaka hiša dala 1 novčič, bi znesli Avstriji ti prihodki 31.810 gld. S tem bi storili dobro delo usmiljenja, ob enem pa najlepše praznovali 701etnico našega presvetlega vladarja. Darove hvaležno vspre-jema in objavlja: Oesterr. Volker - Verein, Wien, I., Herrengasse 11. Ljubljanske novice. Poroke. Danes zjutraj se je poročil g. Anton S kol, trgovski pomočnik pri Lozarju in slavni »pi-par«, z gdč. Ido Wa ne ko v o. Jutri se poroči g. Ign. Lampič, črkostavec, z gdč. Marico Nagodetovo. — Jožef Jerič, ki je bil obsojen radi obrekovanja policijskega svetnika gospoda Podgoršeka, je vložil vzklic, ki je pa odbit. Danes iščejo Jeriča po Ljubljani z vabilom, naj se poda na počitnice v mariborsko kaznilnico. — Na kvarte prerokovala je včeraj na sv. Petra cesti Marija Ciuha. Nežni ženski spol je bil zbran okolu nje ter za drag denar poslušal njena prerokovanja, ko se je nakrat prikazal v obližju Marije Ciuha stražnik ter jo povabil, naj gre prerokovat policajem, kedaj dobe zboljšane plače. Ciuha je morala zastonj s policajem, ki ji je vzel tudi čarodejne karte, mej gospicami, katerim je policaj pokvaril veselje, da bi zvedele, kolikokrat se bodo v življenju omožile, je pa nastalo mrmranje in jedna se je prav malo častno izrazila o čarovniškem talentu Marije Ciuha, češ, »vsaj bi lahko iz kart brala, da je policaj blizu.« — »Žemlje ne bom več pekel!« dejal je včeraj pekovski vajenec Rudolf Mihelič proti svojim kolegom in jo pobrisal prodajat zijala po mestnih ulicah. — Mihalič se je danes strašno kislo držal, ko je moral v družbi stražnika naza k svojemu mojstru. — Povozil je danes dopoludne na Starem trgu Avgust Stresen vsled nagle in neprevidne vožnjo Nežo Hu-dovernik, katera je zadobila na desni roki telesno poškodbo. — Trdo spanje. Zidar Ivan Sterle je včeraj popil par kozarcev dobrega vinčka in šel na to na ljubljansko polje. Pri zeleni jami pa se je začel vinček kuhati v njem, prijela se ga je huda vročina in Sterle je legel v travo ter skoro zaspal. Po dolgem trdem spanju se je prebudil ter strmeč opazil, da ima svoj telov- nik odpet. Pogrešil jo lepo srebrno uro in verižico s tolarjem Marije Terezije, pa tat ni prišel gledat k spečemu Sterletu samo na uro, ampak mu je pretaknil tudi vse žepe, ne da bi Sterle kaj čutil. Tat mu je ukral denarnico s 3 K 60 h. Sterle je storil trden sklep, da bode odslej pijanost vedno doma prespal. Rešilni voz v Ljubljani. Piše se nam: Zadnje dni so rešilni voz, ki je namenjen za nesreče v mestu, poslali za cel dan nekam na deželo po neko bolno gonpo. V mestu se je tedaj primerilo več slučajev, pri katerih bi bilo treba rešilnega voza. Rešilni voz mora biti vedno pri rokah, ker se ne ve, kedaj se primeri večja nesreča. Re silni voz naj služi onim namenom, za katerega ga je mesto kupilo. S trnovskega predmestja se nam poroča: Mestni magistrat je odredil, da se je jarek ob Opekarski cesti, kateri je bil zelo zaraščen in zablaten, jako dobro iztrebil, za kar so mu posestniki Opekarske ceste hvaležni. Le žal, da se toliko časa ne odstrani blato in kamenje, katero so delavci pri treb-ljenju jarka izmetali. Tu ležč zlasti pri mostovih celi kupi blata in kamenja tik jarka, kar se ob nalivih zopet v jarek vsiplje, a tudi otroci mečejo kamenje in sipljejo blato v jarek, tako da bode jarek zopet kmalu zablaten, kar bode oviralo odtok vode. Biskup Strossmayer in katoliški shod. Biskup Strosamayer je poslal pripravljalnemu odboru za I. hrvatski katol. shod prekrasno pismo, iz katerega posnemamo glavne misli: »Iz vse duše, iz vsega srca,« pravi biskup Strossmayer, »odobravam cer-kveno-katoliški shod v Zagrebu v svrho, da sveti cerkvi in svetemu svečeniškemu zva-nju preskrbimo ono svobodo, katera je sveti cerkvi, zaročnici Jezusovi, na tem svetu, in svečeniškemu zvanju, koje svečeništvo Jezusovo na tem svetu nadaljuje, potrebna, da sveto in neumrlo svojo svrho čim popolneje in izvrstnejše doseza. Moje je načelo, da je oni isti temelj, kateremu je trojedini Bog 30 svoji milosti dodal vtčno življenje in ga z mukami in smrtjo Jezusovo na veke potrdil in sveti cerkvi, v kateri Odrešenik sam, kakor v lastnem svojem telesu prebiva in na tem svetu deluje, poveril, da je, ponavljam zopet in zopet, ravno isti temelj vrelec vsake prave sreče, vsake svobode, vsakega blagoslovljenega delovanja, vsake prave pro-svete na tem svetu. Kar kdo za jedno pravim istinitim načinom deluje, deluje ob jednem tudi za drugo. Zato ne more biti nič lepšega in vspešnejega na tem svetu, nego videti, kako se ljudje, ne samo svečeniškega, ampak tudi posvetnega zvanja sestanejo in se med seboj posvetujejo, kako bi se pro-budilo duševno življenje v narodu, a sveta cerkev in svečeniški stan uzvišeno svoje zvanje popolneje in izvrstnejše v krščanskem ljudstvu izpolnjevala. Jaz želim, da se to javno, povsod med našim narodom širi in spoznava. V tem smislu tudi jaz hočem storiti vse, da se pobožni in modri sklepi potrebnega sestanka izvrše in preneso v življenje.« — Pa ne da bi »Narod« sedaj kon-statiral, da ima biskup Strossmayer »krivo nazore«? Slovenskega planinskega društva podružnica za kranjski okraj tudi letos kaj marljivo deluje. Popravila je namreč pot na Storžiču in sicer od Bašelskega sedla do vrha. Pot, katera je bila poprej deloma celo nevarna, je sedaj po možnosti složno speljana in brez vse nevarnosti. Novo markirala se je cela proga iz Predvora čez Ka-liše na Storžič, ki je precej krajša od prejšnje. Novo napravila in markirala pa se je pot s Storžiča čez Rovte v Tržič, ki je pa le za spretnejše liribolazce ter spominja deloma na Vrata. Drugo leto prične se, kakor čujemo, z zgradbo planinske koče na Storžiču. Izlet napravi ista podružnica v torek dno 21. t. m. na Golico, na kar se opozarjajo vnanji člani. Odhod v ponedeljek s polnočnim vlakom. Cesarjev jubilej na Spod. Štajerskem. Ob cesarjevi 701etnici .bode razsvetljeno tudi Celje. V celjski okolici in savinjski dolini bodo goreli kresovi. Slomseku v spomin so sklenili pon-kovski akademiki in srednješolci na predlog g. policijskega svetnika Fr. Podgoršeka ustanoviti »Ljudsko knjižnico.« Knjižnica se bode izročila že tekom letošnjega leta ljud- stvu v porabo. Ob jednem se je sklenilo ustanoviti »Slomšekovo ustanovo« za revne slov. dijake. Važne volitve. »Edinost« piše: Okolo polovice prihodnjega meseca septembra se bodo vršile volitve dveh kategorij »Zava-ro va 1 n ice z a slučaj ne zgo d«. Mi smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo rojake, naj se vendar enkrat primerno pripravijo in organizirajo za te volitve. Nočemo nositi vode v morje s pripovedovanjem, kolike važnosti in kolikega pomena je ta zavod za delavske sloje, saj je baš zavarovanje za slučaj nesreče in tej eventuelno sledeče nezmožnosti za delo jedna kardinalnih točk potrebne socijalne reforme. Ali naj pripovedujemo zopet in zopet, da v območje tržaške zavarovalnice spadajo po večini slovansko Primorje, skoro izključno slovensko Kranjsko in istotako Dalmacija, da bi morali torej mi imeti večino na upravi tega zavoda, ako bi bilo kaj pravice in kaj — briž-nosti na naši strani9! Ali naj pripovedujemo rojakom, kakov škadal je to, da imajo naši nasprotniki, velika — manjšina, izključno ta zavod v rokah?! Ali naj jim na podlagi vsakdanjih izkustev vnovič slikamo posledice, ki izhajajo iz te malomarnosti naše za naše slovensko delavstvo, ali naj jim Blikamo postopanje sedanje uprave nasproti delavstvu v slovanskih krajih, katero postopanje je tako, da dobrota tega zavoda postaja za nas skoro iluzorna?! Ali naj res zopet pripovedujemo vse to, kar smo pripovedovali že stokrat?! Pozor torej! Ganite se vendar! Duhovske vesti iz goriške nad-škofije. Sv. oče je imenoval umirovljenega dekana praške škofije č. g. Jos. K o s a t k a častnim kamornikom vsled velikih zaslug za goriško podporno društvo za obolele duhovnike Duhovne vaje za goriško duhovščino bodo od 20. do 24. t. m. v latinskem jeziku in od 27. do 31. t. m. v nemškem jeziku. — G. Al. Pavlin, kapelan v Komnu, pojde za vikarja na Gradišče, novomašnik gospod Spagnul Benignus za kapelana v Faro. Na kaj naj pazi duhovnik v zakristiji. Doslej je bila mej duhovniki navada in tudi dolžnost, da so mej božjo službo mislili na svetost opravila. »Narod« pa hoče vpeljati nove običaje. Tako je »Narod« g. Antonu v Bohinju naredil to le pr.digo: »Naš kaplan zaslovel "i samo kot naddevičar in »oberkonzular«, slovi tudi kot socialno nenavadno omikan mož. Ko so se namreč pred kratkim udeležili dve ljubljanski rodbini njegove maše in propovedi, prišel je v zakristijo, kjer so Ljubljančani stali, in dasi je še jako mlad, ni navzočih tujih gospa in gospodov pozdravil, da, še na globoki priklon ljubljanskega višjega gimnazijca se mu ni vredno zdelo odzdraviti. Sel je s trdimi koraki mimo tuje gospode in prirojena, puhla ošabnost sevala mu je raz obraz«. Torej, g. Anton, delajte v prihodnje vsakemu gimnazijcu globoke poklone, sicer pridete zopet v »Narod«. „Restavracija v Katol. Domu" v Ljubljani. Voditeljica »Gospodinjske šole« v Ljubljani, ki je zaslovela radi izredne spretnosti v kuhanju in podučevanju učenk, gdč. Helena V i dali, je prevzela restavracijo v »Katoliškem Domu«. Ker ni dvoma, da bode postrežba izvrstna, opominjamo Ljubljančane in goste z dežele na restavracijo v »Katoliškem Domu«. Zunanji gospodje prav store, ako obed naroče dan prej z dopisnico. V vevški tovarni je nagloma obolelo \ 15 delavk. / Štajerske novice. Deželni šolski svet štajerski je razširil dvorazredno ljudsko šolo pri Sv. Lovrencu na Dravskem polji v tri-razrednico. — Slomšekovo slavnost priredita bralno društvo v Studenicah in čitalnica v Slov. Bistrici. — V Vitaniji so preteklo nedeljo umestili novega č. g. župnika Arzen-šeka. Raz kapelanije je o tej priliki vihrala slovenska zastava. Mej službo božjo so prišli pred kapelanijo orožnik, občinski stražnik, župan in občinski možje ter so odstranili slovensko zastavo. Slovenski fantje v Vi-tanji so sklenili, da odslej naprej v Vitanji ne bo prostora tudi za nobeno Irankfurta-rico. Od Sv. Gregorja se nam poroča: Kratka notica v vašem listu o streli in požaru na Grabnu je jako razburila nekatere gospode v Sodražici, a popolnoma brez po- trebe. Vaš dopisnik je kot očividec sporočil suho resnico in izrekel zahvalo vsem, ki so prihiteli na pomoč, torej tudi v obilnem številu prišlim sodraškim gasilcem. Torej čemu nevoija in kletev ? Stekla mačka ugriznila je 65let nega posestnika Petra Starašinca iz Kresinca okraj Črnomelj. Danes popoludne se odpelje Starašinc na Dunaj z dvema ljubljanskima stražnikoma, ki ga ondi oddasta v Pasteurjev zavod. RazSirjenje šole. V Dobrepoljah, kjer je na štirirazrednici v I. razredu 257 otrok in v II. pa 161, napravijo paralelko. Občine so vse storile, da se že s pričetkom šolskega leta otvori novi razred, kar bi bilo v korist ljudstva in v prospeh šolskega napredka. Večja slovenska restavracija v Trstu. Prihodnji mesec prevzame neki slovenski gostilničar veliko restavracijo v Trstu. Večja slovenska restavracija v Trstu je bila nujno potrebna. Hujskač- Tako imenuje »Grazer Tagblatt« g. župnika v St. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem. In kaj je storil ta župnik? Pozdravil je ministra VVitteka v slovenskem Št Jakobu slovenski — in to je radikalni gospodi v Gradcu hujskanje! Hrvatski napis na poreškem pokopališču Iz Novevasi v občini Poreč se poroča, da je posestnik Ivan Kosinovič postavil na domače pokopališče mal spomenik svoji umrli soprogi in sicer z dovoljenjem politične oblasti v Poreču. Nakrat pa je zapihala druga sapa. Poreški župan je zapo-vedal, da se mora spomenik odstraniti, in res sta prišla dva stražnika z nekaterimi de lavci ter sta spomenik postavila na ulico. Vzrok, da je moral spomenik s pokopališča, je hrvatski napis na spomeniku, dočim imajo ostali spomeniki laške napise. Zdravje v Ljubljani. Od 29. julija do 4. avgusta je bilo 22 novorojencev, 1 mrtvorojenec, 18 jih je umrlo in sicer 3 za jetiko, 15 za različnimi boleznimi, med njimi je 5 tujcev, 6 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za škarla-tico, 3 za tifuzom in 1 za trachom. Dobavni razpis. C. k. trgovinsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtniški •zbornici, da se bo dne 6. septembra t. 1. dopoludne ob 11. uri v poslopju kralj, vojnega ministerstva v Bukarestu v svrho dobave 120000 metrov platna za bluze in isti dan ob 10. uri dopoludne v svrho dobave 120.000 metrov platna za podlogo pepelnate barve vršila javna dražba. Dotični ponudbeni pogoji se lahko upogledajo vsak delavnik med 9—12. uro dopoludne v navedenem ministerstvu. * * * Praktično - socijalnega kurza na Dunaju letos ne bo, ker je vseučiliški profesor dr. Beck na svojem domu v Švici obolel in ker je drug govornik dobil nalog, znanstveno prepotovati Francosko in Angleško. Ker bi kurz moral biti že 6. septembra, pripravljalnemu odboru ni mogoče, ta dva govora dobro izpolniti, zato je raje kurz za letos odložil. Nova iznajdba. Grški inženir Zanno-pulos je iznašel nov oklep, katerega kroglje ne prodero. Prav času umestna iznajdba! Dima na železnicah ne bo več; Neki član generalne direkcije saških državnih železnic je iznašel napravo, ki skoro popolnoma odstranjuje nadležni dim na železnicah. Poskušnje z novo napravo so izborno izpale ter se je pokazalo, da železniški stroj na ta način prihrani mesečno najmanj 13.000 klg. premoga. Naprava velja za vsak stroj še ne 100 mark. Saške železnice bodo nove naprave veljale 150.000 mark, prihranile bodo pa na leto premoga za 4 milijone mark. Jednakost številk in kralj Um-berto. Razni fatalisti premetavajo po smrti laškega kralja letnice važnih njegovih dejanj in so dobili naslednji zaključek: Rojen je bil leta 1844 (dve 4), boril se je 1. 1866 pri Kustoci Kd\e 6), oženil se je leta 1868 (dve 8), kralj je postal leta 1878 (dve 8}, umrl je leta 1900 (dve 0), vladal je 22 let (dve 2). * Sejmi po Slovenskem od 13. do 18 avgusta. Na Kranjskem: 14 v Leskovcu, 16. v Fari pri Kočevju, pri Sv. Roku pri Mokronogu, v Ložu, na Vačah, v Hotavljah, Šmarju, Planini, Trebnjem in v Cerkljah; 17. v Spodnji Idriji inSvirci; 18. v Mokronogu. — Na slovenskem Štajerskem: 13 v Cmureku; 16. v Lem-bahu, Mozirju, Soseski, pri Sv. Roku, pri Sv. Trojici, v Sevnici, v Jarenini; 17. v Kapeli pri Brežicah; 18. pri Materi Božji v Puščavi. — Na Primorskem: 13. v Sežani in Palmi; 16. v Gorici. 0 gospodarskem položaju hišnega posestva v Ljubljani oziraje se sosebno na državno potresno posojilo iz leta 1895. Predaval društveni odbornik dr. V. Gregorič na shodu I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani. (Dalje). 1. Hiše samo obremenjene s privatnimi terjatvami in njih obresti pri še obstoječi oprostitvi od hišnega davka 2. Hiše, obremenjene s privatnimi terjatvami, z brezobrestnim državnim posojilom, b 3°/a deželnim posojilom, s 61/3°/, amortizacijsko kvoto za brezobrestno državno posojilo, s 62/3°/o amortizacijsko kvoto za 3°/0 deželno posojilo in s 3°/o obrestmi tega pri še obstoječi oprostitvi od hišnega davka. Na ta način dobimo jasno sliko občnega položaja, ki marsikaterega hišnega posestnika s skrbjo navdaja Po novem regulačnem načrtu so se moralo v posameznih ulicah na mesto do sedaj obstoječih, a sedaj demoliranih hiš velike modeme stavbe zgraditi. Marsikateri se je dal seveda zapeljati, da je potratneje zidal. Kredit se je lahko dobil, cene stanovanj so bile primerno visoke, vsakdo je računal z dovoljenimi podporami preveč sangvinično. Proračun pri začetku stavbe izgleda popol noma drugače, kakor računski zaključek po dokončani stavbi. Veliko pride še zraven, na kar dotični posestnik poprej kot lajik še niti mislil ni. Vrhutega tolažila je marsikaterega tudi nada, da država ne bo tako strogo postopala pri vračevHnju dovoljenih podpor Žal, da so ti računi varali. Posledica potresne katastrofe pokazala se je po letih in se bodo še kazala. Pred vsem se je vsled potresa zidalo v Ljubljani za 20 do 30 odst. dražje kot poprej. Od podrte hiše ni imel posestnik, Če je dobro šlo, najmanj eno leto nobenega dohodka. V obče moral je pa še dlje čakati. Ne glede na stavbinske pogoje stavile so stavbinske oblasti razne ovire zaradi regulačne črte; vsled tega in vsled zadrža-vanja pri dovolitvi državnega posojila imeli so posestniki občutljivo škodo. Za stavbe ugodna doba se je zavlekla mesec za mesecem, in hiša ni bila ali še ne pričeta ali pa samo na pol dodelana. Dne 15. julija 1897 poškodoval je vnovič hudi potres komaj popravljene hiše. Nastala škoda se ne da samo ceniti po direktni poškodbi zidovja; kajti če mora zidar popravljati razpokano zidovje, prenesti se mora vsa oprava iz dotičnega stanovanja. Za zidarjem pride slikar, po slikarju pleskar in drugi rokodelci, da spravijo stanovanje zopet v pravi stan. Vsi ti naslednji izdatki pomnože v prvem trenotku konštatirano poškodovanje gotovo dva do trikrat, ne vračunaje nepri-like, s katerimi ima dotična stranka pri tem vednem izseljevanju opraviti. To dejstvo se je v obče že pri prvem potresu 1. 1895 veliko premalo uvaževalo; kajti mnogo pohištva se je vsled nagle preselitve in pomanjkanja za shranjevanje pripravnih prostorov pokvarilo. Vsi so trpeli škodo, ki se kaj lahko prezre in katera je pozneje marsikateremu take izdatke provzročila, da jih morebiti še danes ne more poravnati. Vsled množečih se novih stavb izgube stare hiše od leta do leta na vrednosti. Cene stanovanj, ki so se po potresu kaj hitro dvignile, padajo vedno bolj. Dragina živil je tako narasla, da se je skoraj podvojila. Davki so se zvišali, ker je občina naložila 20% naklado. Osebni dohodninski davek se je na novo vpeljal; kaj čuda, ako je bil vsied po-množitve izdatkov in zmanjševanja dohodkov prvotni račun hišnega posestnika temeljito ovržen in je gledal svoj položaj v jako temni luči. Postava z dne 6. julija 1895 dovoljuje potrebnim hišnim posestnikom v Ljubljani brezobrestno posojilo do najvišjega zneska skupaj 1,700.000 gld. proti varni vknjižbi ali proti jamstvu občine. Vračevanje tega posojila pričeti se mora dne 1. jan. 1901 v 151etnih obrokih. Občina ljubljanska je dobila v pokritje stroškov vsled potresa nastalih poprav brezobrestno posojilo 50.000 gld. Nadalje je dobila občina ljubljanska, da si ustanovi mestni regulačni zaklad, brezobrestno posojilo 100.000 gld. Posojilo 50.000 gld. se mora vračevati od 1. jan. 1901 nadalje v 15 letnih enakih obrokih. Posojilo 100.000 gld. za ustanovitev mestnega regulačnega zaklada se mora vrniti meseca jan. 1. 1915. Razun tega se je dovolilo občini ljubljanski kakor tudi poškodovanim hišnim posestnikom 4% deželno posojilo. Obresti tega se morajo plačevati od dneva izplačila. Posojilo samo so mora pa istotako kakor brezobrestno državno posojilo od 1. jan. 1901 nadalje v 15letnih obrokih, to jo v 6 */, % anuitetah, vračevati. Preidemo sedaj k drugemu delu naše razprave, k dokazu s številkami. V Ljubljani so naslednje vsote vknji žene : 1. Zasebni dolgovi 7,513 549 gld. 2. Meščanska bolnica 140.000 gld, 3. Dolg občine 1 046 000 gld. 4. Dolg dežele 200 000 gld. 5. Brezobrestno drž. posojilo 1.562.000 gld. 6. Meščanski bolnici brezobrestno drž. posoiilo 100.000 gld. 7. 3% deželno posojilo 284.700 gld. Skupaj 10,846 249 gld. Ako odtegnemo od te vsote deželni in občinski dolg v znesku . . 1.386.000 gld. ostane privatnega dolga . . 7,513.549 » ki zahteva obrestovanja . . 320.292 » Pri sestavi tega računa obrestne mere ni se oziralo na amortizacijsko kvoto. Verjetno je, da se je del omenjene vknjižene vsote že poplačal, a ne izbrisal. Toda kaj tacega se v Ljubljani jako redko pripeti, ker se vsak podviza, plačan Bvoj dolg tudi izbrisati. Dotične morebitne obresti pokrijejo gotovo popolnoma tu izpuščene amortizacijske kvote. Telefonska in brzojavna poročila. Vipava, 11. avgusta. Katoliško-na-rodna stranka se ni udeležila volitve vsled izneverjenja štirih naših volilcev po pritisku liberalne stranke. Opava, 11. avgusta. Dr. Lewicki predlagi, da se poravna spor med Cehi in Pol jaki v Šleziji z ustanovitvijo polj -sko-eeških razsodišč. Belgrad. 11. avg. Bivši regent 72 letni Belimarkovič je bil aretovan radi razžaljenja kraljice; odvedli so ga v trdnjavo. — Bivši minister Nikolic je postal državni svetnik, sestra kraljice je imenovana za dvorno damo. Berolin, 11. avg. V Poznanju so hoteli imeti poljski telovadci jutri slavnost. Vlada je prepovedala nošnjo so-kolskih uniform ter je določila, da se zastave ne smejo razviti. Ob jednem je vlada prepovedala udeležbo inozemskim društvom. Rim, 11. avgusta. (C. B.) Danes dopoldne je kralj Viktor Emanuel III. slovesno prisegel pred parlamentom. Senatska zbornica, žalosti primerno okrašena, je bila prenapolnjena senatorjev, poslancev, diplomatičnih zastopnikov in drugega odličnega občinstva. Malo pred določeno uro sta se pripeljali kraljica Helena in kraljiea-mati Marija Pia, ki sta zasedli prostor v kraljevi loži, kmalu za njima pa se je pripeljal kralj v spremstvu vojvode Aosta, grofa Turin-skega in genueškega vojvode, od vseh stranij burno pozdravljen. Ministerski predsednik Saracco je potem otvoril slavnostno sejo in kralj je oddal sledečo prisego na ustavo: „V pričo Boga in pred narodom prisegam, da se bom zvesto ravnal po ustavi, kraljevsko oblast izvrševal le v smislu obstoječih zakonov, izkazoval vsakemu državljanu vsestransko pravičnost na njegove upravičene zahteve in vse svoje delovanje vselej in pri vsaki priliki (ako uravnal, kakor to zahteva interes, prospeh in razvoj naroda". Nato je podpisal kralj dotične dokumente. Gianturco je prebral prisego senatorjev, Saracco ono poslancev, na kar so vsi glasno zaklicali „Prisežem" ! S tem je bila slavnost zaključena. Rim, 11. avgusta. Obravnava proti Bresciju se kode vršila pred milanskimi porotniki in bode končana v jednem dnevu. Brescija bode zagovarjal neki toskanski advokat. London, 11. avgusta. 0 zaroti v Pretoriji poroča Roberts, da je nameravala 7. t. m. zvečer umoriti vse angleške častnike na mestu. Prišli so ji na sled še le v zadnjem hipu. Deset zarotnikov je bilo aretovanih. Vojska n» Kitajskem. Ofenzivno prodiranje mejnarodnih čet dobro napreduje in ako pojde tako dalje, bodo Evropejci koncem prihodnjega tedna že pred pekinškimi vrati. V dveh dneh so čete dospele do Vangtsuna in s tem premerile že četrtino pota do Pekina. Kajpada morajo biti pripravljene še na mnoge in odločne odpore od strani Kitajcev, kar je pokazala ravno vroča bitka za Vangtsun, in skupna armada bo dospela na svoj cilj precej oslabela, ako bodo Kitajci vstrajali pri dosedanji odločnosti. Osvojitev poslednje omenjenega kraja je z t evpropsko operacijo velike važnosti, ker imajo s tem v rokah važno železniško, vodno in cestno zvezo. Svojedobno mrtvim proglašeni Li Hung-Cang bo sedaj jel posredovati mej vlado in velesilami. Dotično pooblastilo je baje že prejel. Njegov trud bo za sedaj popolno brezvspešen, ker velesile ne odnehajo, dokler v Pekinu ne dobe zahtevanega zadoščenja. Petrograd, 11. avg. Admiral Ale-ksejev brzojavlja iz Niu-Čvanga, da so 4. t. m. ruske čete zasedle mesto in razorožile prebivalstvo. Pri Charbinu bije večji boj general Rennenkampft. London, 11. avg. Po poročilih iz Pekina je poslala cesarica-vdova 28. julija tujim poslanikom štiri vozove ž vil. Bruselj, 11. avgusta. Zunanji minister je prejel brzojavko konzula v Shanghaju, da je Li - Hung - čang pooblaščen za mirovna pogajanja. Shanghai, 11. avgusta. Kitajski uradnik pripoveduje, da je Li - Ping-Hang s 15.000 vojaki odšel v Vangtsun na pomoč ondotnim kitajskim četam. Berolin, J1. avgusta. Li-Huug-Čang je baje posvaril kitajsko vlado, naj se ne ustavlja mednarodnim četam na poti v Pekin. Objednem se je izjavil Li-Hung-Čang proti belgijskemu konzulu v Shanghaju, da trajen mir zahteva odstranitev vseh krščanskih misijonov in zagotovilo, da ostane celokupnost Kine nedotaknjena. Ako se to ne zgodi, vzdigne se vse kitajsko ljudstvo. Li-Hung-čang je precej opasno obolel (?) London, 11. avgusta. Šest francoskih misijonarjev je bilo umorjenih v bližini čili. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje.) To je bil udarec za našega meniha; lahko si mislite. Renzo, Lucia, Agnese, vsi mu stopijo pred oči. Sam s sabo vsklikne: ,0 Bog, kaj store ti ubožci, če mene ni tukaj!' Nato povzdigne oči k nebu in se kesa, ker premalo zaupa v Boga in ker misli, da brez njega se ne da nič opraviti, položi roke na prsi v znak pokorščine in se prikloni očetu gvardijanu. Ta ga potem potegne na stran in mu kot svetovalec in zapovednik sporoči še drugo povelje. Oče Cristoforo gre v svojo celico, vzame torbo, položi notri svoj molitvenik, postne pridige, kruh, opaše svoj usnjati pas in se poslovi od svojih sobratov, kolikor jih je bilo doma, nazadnje gre po blagoslov k gvardijanu, potem pa odrine s spremljevalcem po odka-zanem potu. Rekli smo, da je don Rodrigo trdno sklenil, doseči svoj cilj in da je sklenil, poiskati pomoč pri nekem groznem možu, čegar imena, priimka, naslova pa ne moremo povedati niti približno. To je tem bolj čudno, ker o tem možu čitamo po knjigah (tudi tiskanih), iz one dobe. Da je povsod ista oseba, o tem ni dvoma, ker so dejanja ista. Vsak pisec pa se skuša ogniti imenu, kakor bi ga nc znal zapisati. Francesco Ri-vola v svojem životopisu kardinala Fcderigo Borrameo imenuje tega moža, »mogočnega, bogatega in plemenitega gospoda." Giuseppc Ripamonti ga omenja v peti knjigi pete de-kade svoje ,domače zgodovine', imenuje ga, ,ta', ,oni', ,oni mož', ,imenitna oseba'. V svoji lepi latinščini, katero smo po možnosti pre-veli, pravi: „Pripovedoval bodem o možu, ki je bil prvi mej mestnimi velikaši, ki je stanoval na kmetih, skoro na meji; tam se je s pomočjo zločinov zavaroval in jc zasmehoval pravico, sodnike, gosposko, .kralja. Živel je povsem neodvisno, sprejemal je izgnanec, ker jc bil tudi sam izgnan. Potem pa se jc vrnil, kakor bi se nič nc zgodilo." Tega pisca poklicali bodemo šc na pomoč, kadar nam bo treba potrditi in razjasniti povest našega vira, ki naj nas sedaj zopet vodi. Delati, kar jc bilo od postave prepovedano ali zabranjeno od gosposke; samo iz vladoželjnosti se mešati v tuje zadeve; vse strahovati in zapovedovati onim, ki so zapovedovali drugim; take so bile navade tega moža. Že od mladih nog je čutil v sebi nejevoljo in nepotrpežljivo zavist, ker je videl in slišal toliko nasilja, toliko spletk, toliko tiranov. Kot mladenič je v mestu ob vsaki priliki imel kaj opraviti z najhujšimi malopridneži, nagajal jim je, ali pa prijateljstvo z njimi sklepal. Prekašal je skoro vse po bogastvu in številu pristašev, vse pa po svoji predrznosti in vstrajnosti, marsikomu je pregnal veselje, ž njim se poskušati, marsikoga je ugnal ali si pridobil za prijatelja, ne kot jednakovrednega, ampak podložnega, kar je le njemu ugajalo. Ti podložniki so se mu klanjali in ga povsod podpirali. Počasi je pa on sam postal orodje v rokah drugih, ki so se pridno posluževali pomoči tako mogočnega zaveznika. Zdelo se mu je, da bi zatemnel svojo slavo in dobro ime, če bi komu odrekel svojo pomoč. Tako je na svoj in drugih račun take malopridnosti doprinesel, da ga ni moglo varovati ne ime, ne sorodstvo, ne prijatelji, ne drznost. Kadi tega je bil pregnan in se je moral umakniti čez mejo svojim neštevilnim sovražnikom. Po mojem mnenji se na ta dogodek nanaša, kar nekje pripoveduje Ripamonti: ,.Ko je moral ostaviti domovino, ubežal je skrivnostno, grozno in čudno. Na konji je jezdil skozi mesto s trobento, sledila mu je tolpa psov. Ko gre mimo dvorne palače, pusti straži za namestnika nesramno naročilo." Tudi v odsotnosti ni nehal s svojimi spletkarijami. Dopisoval si je s svojimi znanci, ki so ostali z njim v zvezi, kakor dobesedno pravi Ripamonti: „v skrivni zavezi drznih naklepov in groznih podjetij." Tedaj je celo začel z višjimi glavami spletkariti, o tem pa govori naš povestničar kratko in skrivnostno. „Tudi nekateri zvunanji knezi so se večkrat na-nj obrnili za pomoč pri kakem važnem umoru in pogosto so mu od daleč poslali ljudij, da bi mu pomagali pri izvrševanji njegovih zločinov." Naposled (ne ve se kdaj) ga pokličejo iz prognanstva, bodisi da je posredoval kak mogotec, bodisi da je s svojo predrznostjo si priboril prostost. Vrne se domov, a ne v Milan, ampak na neki grad na bcrgamski meji kjer je bilo tedaj še Beneško. „Ta grad", pravi Ripamonti, „je bil kovačnica krvavih naklepov. Njegovi služabniki so bili na smrt obsojeni in ubegli morilci, celo kuhar in njegov pomočnik sta morala biti morilca; vsi so imeli krvave roke." Razven te lepe družine je imel, kakor trdi isti povestničar, celo tolpo takih hudobnežev, ki so bili raztreseni in postavljeni po raznih krajih obeh držav, na kojih meji je sam bival. Bili so vedno pripravljeni na njegova povelja. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 5. do dne 11. avgusta. Goveje meso I. v. kg , » 11.»» > III. > > Telečje meso . » Prašičje » sveže » > » prek. » Koštrunovo meso » Maslo..... Surovo maslo . . » Mast prašičja . • » Slanina sveža . » > prekajena » Salo.....» Jajce, jedno . . Mleko, liter . . Smetana, sladka liter » kisla . Med.....kg Piščanec . . . Golob . , . . Haca..... Zajtc .... K| h K h 128 Pšenična moka 100 kg •18 — 112 Koruzna > » » 17 36 — — 96 Ajdova » • > 16 120 Fižol, liter . . . Grah, . . . . — 1 40 1140 . — 20 Leča, » . . . — 24 - 80 Kaša, » . . . • — 22 22 2- Ričet, . . . . — 1 90 Pšenica . . 100 kg 17 20 1140 Rž . . . » » 14 — l|H6 Ječmen . . » » 13 13 — 1 44 Oves ... » » — 1 20 Ajda ... * > 20 — — 5 Proso, belo, » > 18 — -16 navadno » > 14 — — 80 Koruza . . • » 14 40 — no Krompii » > 6 — —!— Drva, trda , m" 7 — 1 20 > mehka, » 5 — -40 Seno, 100 kg 60 ■ 1 60 Slama, » » 60 !_lr Stelja, > » r Preklic. Podpisana izjavljam, da nisem in nikoli ne bom plačnica dolgov, ki bi jih eventualno utegnil narediti na moj ali mojega posestva konto moj zgubljeni sin Frano Germovnik, sedaj stanujoč v Spodnji Šiški št. 111. V Vodicah, dne 31. julija 1!K)0. 693 3-3 iera Germovnik. posestmca Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena Jigoja in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in piav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju, III., Steingasse 9, I. Stook, Th. 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno zniiana, knjig je malo več. 1000 *5 BOOOOG Maka skrivnost ni m napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave na|lineje likerje po irancoskem zistemu s pomočjo ekstrakto v, ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovsc, češni liker kiinel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevtc. alas, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plzpski bker po 95 kr Kaapošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. V6Č. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina, Yf ei2 to—15 Via Belvedere št. 23. ) »oooooooooooooc gostilna v .Narodnem domu' v Celju odda se v najem od l. oktobra 1900 pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema do 20 avg. 1900 gostilničarski odsek v „Narodnem domu" v Celju. 710 2-2 Dragih vozačev mi ne vzdržujemo! PredragoGeno reklamo le skromno rabimo! Obojega naSa 198 20-20 „Styria"-kolesa ne potrebujejo. Kar prihranimo, pride kupcu na prid, odtod naše nizke cene! Tovarna za „Styria"-kolesa Jan. 1'iuli in dr., Gradec. Pristna lu pri našem edinem zastopniku Fr. Čuden, trgovcu s kolesi v Ljubljani. izurjenega v prodaji mešanega blaga, sprejme z ugodnimi pogoji 707 3-2 »Kmetijsko društvo v Marntergu". Št. 206 Pr. Mml\ poslovnik, ali navod za razno uradno poslovane v dušnem pastlrstvu ln za oskrbovane cer_ kvenega ln nadarbinskega premozena. - L raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — bestavil Martin Po«. — Drugi, popravljeni natis. Brolirao i^vod tniig » sept.-okt » 6 41 » » 6 43 .> » juni-juli 01 o 5-22 » » 5-23 Oves za jesen . . » 5 67 » » 5 68 Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak736'0mm. X vročem letnem časti je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na miJ^v naravna alkaSičns SibsSŠKS Ta pijača vpliva ohladilno in oživaioče. vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo (Vili.) 1" M Pri mestnem magistratu ljubljanskem je stalno popolniti službo mestne blagajne kontrolorja s prejemki IV. činovnega razreda, to je z letno plačo 2200 kron. -postno doklado 4C0 kron m s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 kron; eventualno službi knjigovodskega »u Pa blaga jničnega oficijala mki V. činovnega razreda, to je z letno plačo 1760 kron, * dejalnostno dokiado 360 kron in s h v pokojnino vštevnih petletnic po 160 kron; eventualno tudi sluxbi knjigovodskega m t Pa blaga jničnega asistenta mki VI. činovnega razreda, to je z letno plačo 1350 kron, z dejalnostno doklado 300 kron in s h v pokojnino vštevnih petletnic po 150 kron; končno eventualno tud, službo magistralnega pisarniškega praktikanta " letDi ZalS^r P, me.ni blagajn, in pr, mestnem knjigdstvu zabava se v s^slu J^JjJ« pragmatike dokazilo o vspešno dovršenejm jej • o ilce^/ki^o dov^.U višjoVnazijo izpitu iz državnega računarstva. Prednost se pa pri vsprejemu J p dobrim vspehom. rt** Ue°dT,Sf« daje prosilcem, li .. i.l»«l» . .r.d.j.M.ki« zr.losl.im i.prtt.,,10« »li p. . ».»u« "»i« • p°'r,bnimi oprem,i"" pro5"ic predsedstvu mestnega magistrata vlagati najpozneje do 31. avgusta t. 1. Zakasnele ali pa pomankljive prošnje se pri oddaji služb ne bodo vpoštevale. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dn6 9. avgusta 1900. I i 9tanje Oas opa- , baro-zoranju metra t mm. Temperatura ; ,. . Po i Vetr0T» Ol7.ijn ; Noko Ha l W9T~T8 9 I sl. jvzb. ^koro jasno| "TTijuU 1 737-2 ! 12 31 sl. szah. | oblačno | 12-0 11[2. popoi. I 738-6 I 16 9| sr. jjvzh jpol oblač. Srednja včerajšnja temperatura 18 5", normale: 19'3°. izviret: Giesshiibi Sauerbrunn, želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih JProspekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speeerijskih piodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. , .. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani na deželi blizu Celja, z jako dobrim prometom se proda prav v ceno z zemljiščem vred ali brez zemljišča Pojasnila daje iz prijaznosti gospod Ivan Strašek v Celju, Veliki trg št. 4. Zobozdravniški in zobotehnični atelje Špitalske ulice st. 7, 1. nadstr._ M !lSl Zobozdravnik mi, mh, F' EA špecijalist za zlate in porcelanaste plombe, bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Berolinu, Dorotheenstrasse, naznanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vse priprave za brezčutno ruvanje zob z dušikovim oksidulom (Lustgas oder Lachgas) in da izvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije V ustih z navedeno narkozo. isto tako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih kron, zlatin spon in zlatega zobovja, kakor tudi vsa druga zobozdravniska in zobo-tehnična dela 717 3-1 jtfjtf Redka priložnost za nakup pohištva, j^fl * Jan. Dogan-a mizarski pohištveni obrt 536 9 A7 Ijjubljmii na Ounajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo vsakovrstnega likanega in politiranega pohištva gld. 5--, 7 50, 10 —, 12—, 14 Garniture, divane, madrace 7, 14 do 40 gld., madrace na peresih 8, 9 gld., dratene madrace 7 gid. c< pulte za masne knjige itd. itd. gld. 10 —, 15—, 17 —. Naročila se točno Izvršujejo. Cciillnik s podobami zastonj in franko. Redka priložnosttza nakup pohištva. venecijanske in Španske. Najcene.še ima iTUUf , v 2alogi tvrjka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju 228 22 11—3 si ___ Zobozdravnik aniv. med. dr. A. Praunseis ordinuje od dne 8. avgusta t. 1. za vsa zobozdravniška opravila vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne na \A/ a* WA Mf r cA* Za Kron krasna Za PM harmonika 4m harmonika z 10 trojnimi tipkami iz jekla, orgle, na vsakem gubnem vogala okovi iz medenine, Jeklena klaviatura s skupno 72 močnimi glasovi. Praktična ZSaro«. krasna z 10 dvojnimi tipkami iz jekla, na vsakem gubnem vogalu okovi iz medenine, jeklena klaviatura & skupno 25 glasovi. šola SO li. ~jiXt 44 12—8 v zajamčeno najboljši izdelavi pošilja proti povzetju ali predplači. Dyostopne z 19 dvojnimi jeklenimi tipkami, 6 močnimi basi, sicer kakor zgoraj: od Kron 20, 30, 40 in višje in tristopne, hromatične, najboljše, kar se izdeluje, svetovno znane, renomirane trgo\sko sodno protokolirane, 30 let obstoječe tvrdke: Ivan N. Trimmel, izdelovatelj harmonik, Dunaj VII/3, Kaiserstr. 74. Obširni ilustrovani ceniki zastonj. Praktične šole za dve- in tristopno, kakor tudi hromatično harmoniko po K 3 iu BI 3*60. — Pri nakupu harmonike zaračunim za šolo le polovično ceno Flavte, violine, citre, kitare, lajne, albumi z godbo, vrčki itd. vedno v zalogi na izbero. St. 25.114. S. 695 2-2 V javni seji občinskega sveta dne 12. junija 1900 bil je sprejet ter z razpisom c. kr. deželne vlade 7. dnč 26. julija 19U0, št. 11.242, potrjen sledeči dostavek § 2. tržnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano: „Ako je v sredo ali soboto praznik, smatrati jc delavnik pred praznikom tržnim dnevom". To se daje s pristavkom v znanje, da stopi to novo določilo dne 14. avgusta t. 1. v veljavo. SEeNtul ma^tstvs«« v Mj i ■■ H» I j dne 30. julija 1900. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosiui, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 502 52-11 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulioe 4. Narejena sita in rešeta z lesenim obodom v vseh velikostih. ■ MWs """■V: i.3 «f F- ■ Ograja gozdov, pašnikov vrtov itd. V.vvvv, Elastične posteljne mreže (Spiral-Drahtmatratzen) iz galvani-..........- zirane jeklene žice. i 84 10-5 Karol Zupančič, Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko, izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom, priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje i JLar, itJL«?«?, pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov, za lazanerije, kurnike, golobnjake; mreže za presejanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. — e" Ceniki na zahtevanje brezplačno. W (O^Tc) W -G) <5^ I (5>'o) ©~fc> Josip Kastelic, krojaški mojster, v LJubljani, Vodnikov trg št. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne 4» i* 1 e 9 posebno talarjev, površnikov itd. Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemisete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvržim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 28 Zunanja naročila točna. — Cene primarno nizke Na drobno. Na debelo. ,66 P. Maj dic trgovina x železnino „Merkur - Celje, Graške ulice št. 12 Z— priporoča različne poljedelske stroje priznano najboljšega izdelka, kakor: mlatilnice, slamoreznice, čistilnice za žito, mline za žito vejati, stiskalnice za sadje in grozdje itd. Vedno velika zaloga cementa, najboljega gorenještajerskega železa, stavbenih potrebščin, traverz, okovov, samokolnic, poljskega orodja, kuhinjske priprave, štedilnikov, pečij in sploh vsega v to stroko spadajočega blaga. 698 3—3 ^ Cene nizke. ^ ^ Postrežba točna. Slavno občinstvo vabimo najuljudneje, si pri priliki ogledati našo trgovino in zalogo. I VINCENC Č AMERNIK kamnoseški mojster | ^ v Ljubljani, Slomšekove ulice 17 (nasproti elektrarne). ^ * Izborna zaloga grobnih spomenikov $ ^ iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov. ^ Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del. ^ Stavbena dela. Priznana solidna dela, i! očiiii postrežba. 465 25- 14 ^ K K Dobiva se povsod. >18 sS 927 (36-31) Najboljše in najcenejše sredtšvo za čiščenje zob. T* Crrajščina | v krasni in zdravi legi pod Rožnikom lL ure oddaljena od Ljub- £ ljane z lepim senčnatim parkom in z vsemi udobnostmi 4* w se proda. * Posredovalci izključeni. Natančna pojasnila daje Dr. Josip Furlan, 685 7_7 advokat v Ljubljani. Dunajska f ilialka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 97 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I., Herrengasse 12._ Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benošavi, Iglavi. Moravski Ostravi. D ix ii a j s It a borza. 10. avgusta. Skupni državni dolg v notah ... Skupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 iron . Ogerska zlata renta 4°/0........ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista ...... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.drž. veli 97-55 97-10 11-6— 97-50 115-35 90-70 1706'-665-— 242-82 118-47 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 10. avgusta. 3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 krou Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-69 1932 90-35 11-41 169 50 161--193'— 94-60 138-65 250-50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . - 106-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/, . 94-20 Prijoritetne obveznice državue železnice . . 412 — > » južne železnice 3°/0 . 321 40 » > južne železnice 5°/„ . 119 50 > » dolenjskih železnic4"/0 . 99-75 Kreditne srečke, 100 gld..............384' — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbo. 100 gld. . 340'— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld . 42 25 Ogerskega » „ » 5 » . 20-50 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12-60 Rudolfove srečke, 10 gld. . . 63- — Salmove srečke, 40 gld........170 St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banse. 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 186-- 46 50 276-50 6120— 764 — 110 — 153 — 450 — 436 -255-25 _ Nakup in prodaja 1» rsakovrstnih državnih papirjev, «re6k. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjamična delniška družba ,.ai E m c u it" I., VUollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvari, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestr.1 sviti za dosego kolikor je mogoče visoc*ga obrestovanja pri popolni varnosti jjf naloženih glavni o. "&SK