Izhaja: 10. in 25. vsakega mesca. Dopisi naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Vsakemu svoje! Velja: za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mira“. Leto I. Y Celorei 25. junija 1882. St. 12. Dr. Vošnjakov govor zastran ljudskih šol na Koroškem. • (Dalje.) Deželni šolski sovet je, kakor že omenjeno, določil, naj se nemščina že v prvem šolskem letu kot. učni jezik v ljudske šole na Koroškem vpelje, in je na tem potu šel tako daleč, da je za slovenske šole le eno samo knjigo, to je Abecednik, upeljal. Pa celo ta ni popolnem slovensk, mpak slovensko-nemšk. V tej knjigi se uči otrok do 36. strani slovensko brati, od 36. strani dalje nemško, potem je večina beril nemških do konca, in to naj bi bilo vse znanje, katero naj si otrok za življenje v materinščini pridobi, kajti vse druge knjige, razun katekizma, so samo nemške. Deželni šolski sovet Koroški pa je kmalu uvidel, da z ABC ne bodo prišli takov daleč, da bodo otroci dobro nemščino mlatili. Čutil se je poklicanega v letih 1860—1870 — letnica ni tis k^na na knjigi, kakor da bi bila tiskana kot rokopis in ne dobi se v prodajalnicah — izdati „navod k upeljevanju slovenskih otrok v nem-Za ]juàske učitelje na Koroškema v slovenskih krajih. To je zelo čudna, čisto nova knjiga m jaz .hočem iz nje uvoda samo en par stavkov navesti, da se bo videlo, kak pedagogičen duh navdaja deželni šolski sovet na Koroškem. V tem Predgovoru se učiteljem očita, da ne znajo otrok nemški naučiti, da njih trud v tem oziru skor Obenega sadu ne donaša, ker nimajo prave me-,° e- Slavni pisatelj te knjige — škoda da se ne imenuje! — pravi nadalje: Nemško branje in pi-®anje in učenje nemških besed na pamet bo ostalo mz uspeha, dokler bo zavijal učitelj svoj poduk v slovensko obleko (čujte! na desni), dokler se 0 posluževal pri poduku slovenskega jezika. . rfČiDa 86 mora na živ način učiti tako, da 1 J.z. učenci nemško občuje, kakor učni prad-meti priložnost nanašajo.u ,',^>a kako naj govorimo s slovenskimi otroci j’ nas vnndar ne razumejo? vprašalo se °de.“ Deželni šolski sovet odgovarja tudi Sanie teŽavno vprašanje ; on pravi : „Na to vpra-to k if6 P^v lehko odgovori, če se pokaže na a..0I P°stopa vsaka mati, ki prva uči otroka dnh r*-1! tako postopati se je po svojih uspehih seW 1ZkaZaI°.’ °dkar so matere in otroci. “ (Ve- delajo “n ot-ocitnd ^ t01'ej ravn0TTtak° o-etrirre + j-10C1 n°do že za niimi govorih. „Uspeh % u 1 in ne bode izostal. Jezik govoriti na- se najnaravneje (Poslanec Wurm : To je kanibalično, to mora stati v stenografičnem zapisniku!), ko ga čujemo govoriti in se trudimo ga tudi govoriti, akoravno se sprva tudi nekako nepopolnoma razumeva in izgovarja. Nemško govoriti je torej najprimernejši in najnaravnejši pripomoček, kedar slovenske otroke učimo nemškega jezika; da se pa te zanemarja, odtod najbolj pride, da pri tem podučevanju nič ne opravimo. (Čujte! čujte! na.desnici.) Deželni šolski sovet daje natajnčna‘pravila, kako naj učitelj podučuje, če hoče brzo kaj doseči. On ne §me hitro, marveč polagoma in jasno govoriti in rabiti, kolikor mogoče, prosto, razumljivo obliko in besedo ; za to podučevanje se mora sam pripravljati, da si zna dobro nemško’, ker bi morda umešal kako narečje, in to bi ne bilo dobro. Po tej knjigi se podučuje na Koroškem po ljudskih šolah, in jaz sem to knjigo le z velikim trudom dobil, kajti vs.ak učitelj dobi le en ek-semplar, in če pride šolski ogleda, je njega prvo vprašanje: Imate li še to knjižico? (Veselost aa desnici) in on mu jo mora pokazati. Jaz dobil sem jo po drugej poti, ne od učitelja, to moram izrečno poudarjati, ker menim, da bi bil dotični učitelj skoro gotovo v preiskavo djan ali celo od službe odstavljen. Oni okrajni šolski ogleda v Celovci, o katerem sem govoril in kateri je v prevelikej gorečnosti za ljudsko šolo šel tako daleč, da je odločil, naj bode .učni jezik še le od četrtega leta dalje nemščina, bil je najedenkrat iz Koroške premeščen, kakor mislim v Primorje, (Čujte ! čujte ! na desnici), da ne bi dalje kalil miru v deželi Koroškej. (Dalje prihodnjič.) Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Št. Jakoba v Rožnej dolini. (Nekaj o šoli in cerkvi.) Po velikej noči smo vendar enkrat dobili novega prvega učitelja v osobi gosp. Kovačič, ki je k nam iz Žabnic prišel. Dobro došel! Ljudje ga hvalijo, da se z otroci lepo obhaja ; jim je ljubo, da rad v cerkev k božjej službi hodi in včasih celo pri petji pomaga. Tudi nas kaj veseli, da ne zasramuje in ne zaničuje naše materne slovenske besede in kerščanske vere, kar žalibog od nekaterih drugih trditi ne moremo. Pri tej priložnosti ne smem pozabiti naše farne cerkve, kakó je sedaj olepšana in okinčana! Komaj so naši vbrani zvonovi po darežljivosti vseh farmanov začeli nas k božjej službi vabiti, že je prišla misel, da bi bilo treba tudi novih orgelj. Imamo jih že dve leti, služile bi orgije celo naj večej mestnej cerkvi v slavo in lepoto. Neuseh-Ijivo dobrotljiva rodovina Šuster nam jih je podarila. Lani je dala postaviti tista rodovina novi veliki aitar po gosp. Ozbiču v Celovci v gotiš-kem slogu: prava okrasa naše za toliko faro pre-tresne cerkve! Za altarjem ste prišli dve okni z malarijo na steklu, na katerih sta namalana v velikanskej obliki slavjanska apostola sveti Ciril in Metod. Pa darežljivost iste rodovine še ni pri kraju : letos nam je podarila lepe svetnike na veliki aitar iz zvonovine vlite pri Samasi v Ljubljani in mizo za presveto obhajilo iz železa v lepih arabeskah vlito ali ogrado pred velikim altarjem. Rodovina Šuster bode ostala z večnimi črkami zapisana v našem spominu in v spominu naših potomcev od rodu do rodu: Bog jim podeli srečo in trdno zdravje do naj više starosti ! Mi smo ponosni na take dobrotnike in jim hočemo biti vekomaj hvaležni. Iz Rožeka. (Nivse zlato, karse sveti), ravno tako sama nemščina ne osrečuje Slovenca, to je nekdo dokazal iz Grabštanjske okolice, kjer so med petimi župani vsi trije nemškutarji prišli na kant, dva zvesta Slovenca pa dobro in srečno gospodarita. Morem nov dokaz za to resnico povedati iz bližnje Št. Jakobške fare. Tam se je prodala prva in sloveča gostilnica po domače „pri Oštneji“. Obče spoštovani gosp. Šuster jo je za 7745 gld. po dražbi ali licitaciji v roke dobil. Vse obžaluje žalostno osodo prejšnega posestnika z mnogimi otročiči, pa tolaži nas vsaj to, da ni prišla v tuje roke. Tujci med nami, kakor žali-bog skušnje učijo, samo razdražbe delajo in proti nam Slovencem rogovilijo. Tu imamo zopet lep izgled in dokaz, da tudi popolno znanje nemškega jezika nič ne pomaga pri gospodarstvu, da nam je tu kaj drugega treba kakor jezikove znanosti. Naši nasprotniki nam vrivajo pri vsakej priložnosti le nemško besedo, kakor da bi na svetu ničesar drugega k učenju ne bilo in trdijo, da bodemo v gospodarstvu lepo napredovali, če bomo ves čas svoje mladosti na učenje nemškega jezika potratili. Mi smo že davno drugih misli. Št. jakob-ška posojilnica lepo napreduje in se razcveta, čeravno izključljivo le slovensko piše in uraduje ; naši najboljši in najzmožnejši gospodarji ali nič ali komaj za silo nemško lomijo in boljši stoje kakor tisti, ki pri vsakej priložnosti svojo nemško učenost na ogled stavijo. Od Meže. Krasni majnik je prinesel Prevaljski občini nove zastopnike, po večem vrle Slovence in nekoliko poštenih Nemcev, Večino imajo Slovenci, in tako je tudi prav, saj je na Prevaljah primeroma le peščica trdih Nemcev, okolica pa je vsa slovenska. Pri živahni volitvi, ktero je vodil skušeni predsednik gosp. Florijan Ehleitner, je bilo voljenih v II. in III. razredu 12 Slovencev; torej naših 12, unih pa 6. Zoper to volitev vložili so gg. Thorinek in tovarši pismeni protest, ki pa do časa, v kterem to pišem, še ni bil rešen. Pa ne vemo, čemu bi ta volitev ne bila veljavna? Naj da pa jo le poderó, pri novej volitvi bomo Slovenci še bolj zmagali. Iz Št. Stefana pri Velikovcu. (Davkarski uradnik; srčna žena in toča.) Bil sem pred kratkim v pisarni c. kr. davkarije v Veli- kovcu, pride nek kmet z bankovcem za 1000 g!d. in ponižno prosi, da bi gospod davkar bili volje, tisočak mu zmenjati. Komaj pa prošnjo izreče, je gospod zavpil nad njim tako glasno in jezno, da bi človek kar iz kože in hlač zletel ; k sreči, da smo bili dobro oblečeni. Kakih osem nas je bilo notre, pa bili smo vsi plašni, ker je gospod le vpil in razsajal pa nihče ni vedel zakaj ? Pa bili smo vsi mirni in tiho vse prenašali. Mislim, da se to ne spodobi in ni po postavi. Ako kdo noče jesti dobrega kruha med Slovenci, naj gre, kamur se mu ljubi. — Kvaterni teden se je nekaj smešnega v sosednej vesi godilo. Kmet in neka kmetica, bližnja soseda, sta se sprla zavoljo vode na travnike, in kakor sploh navadno pravijo, da imajo žene na štiri kraje brušene jezike, je bil tudi te žene jezik preojster, tako da jo kmet z lopato po glavi vdari in jo močno rani : žena razdražena se zakadi v moža, ga podere na tla, poklekne nanj in ga tolče s pestmi. Priletijo hlapci in dekle kmetovi, pa žena jim s pestjo za-žuga, in kar sedejo vsi lesici na rep, in le od daleč jej tako gerde psovke dajejo, da jih je bil poslušati strah. Na vriš in hrup priletijo sosedi, pa ne vejo, ali bi omilovali vsega krvavega moža, ali žensko serčnost slavili in se smejali. — dl. maja nas je Bog obiskal s točo, debela kakor kurja jajca, kakoršne še pri nas mi srednje starosti ljudje nismo videli. K sreči da je bila le bolj redka, in ni posebne škode storila. — 13. maja popoldne vse podajo na goro sv. Lamberta blizo Trušenj Št. Jurski fajmošter, srenjski pisar, in še dva druga gospoda iz Velikovca, cerkvene starine ogledovat. Okoli 5. ure začne grometi in bliskati, dež začne padati, gospodje stopijo v vežo pri kapeli pod streho ; blisk švigne, strela vreže v strop in ravno v sredo med gospode, od samega strahu popadajo vsi štiri na tla, bili so brez zavesti, da so morali z vozom po nje iti. Čast. g. fajmošter so bili tudi v nogo zadeti, da še zda; le s težavo hodijo. Bog daj, da bi kmalo spet ozdraveli ! Iz Kotmlrške fare. Lansko leto smo si napravili z prizadevanjem gosp. fajmoštra in cerkvenih predstojnikov nove orgije. Naredil nam jih je gosp. Franc Kolarič v Glinjah. Orgije imajo 11 registrov, so lepo vbrane in okusno izdelane in našo farno cerkev zelo lepšajo. Zato omenjenega gospoda mojstra vsem, ki mislijo kake nove orgije napraviti, prav lahko priporočamo. — Tudi cerkev smo precej predelali in popravili, kar je precej denarjev stalo. Pa darovali smo radi za božjo čest ! — Pa tudi veliko žalostnega imam poročati : V našej fari so nektere take gostilnice, kjer se godijo take reči, da je najboljši, da o njih molčim, samo toliko povem, da so se na binkošti v Gorjah, po domače na Lucavi, taki pobalini, ki so komaj šolski prah raz sebe otresli, se zavoljo žensk strašno pretepali; to je gotovo žalostni sad slabe otroške izreje in naših sedajnih nemško-li-beralnih šol. Tudi drugih pretepov ne menjka. Imamo ves, pol ure od farne cerkve, kjer ni nič nenavadnega, če o belem dnevu mož za svojo zakonsko polovico s kolom v roči po polji ali okoli hiše dirja in jo nazadnje, če jo dobi, prav dobro našeška. — Na kvaterno soboto, 3. junija gre 76 let stari Franc Modrič, po domače Jaric, zjutraj v cerkev k sv. mesi, in potem kakor po navadi v krčmo žganje pit, kjer ga se je precej nasrkal. Na večer gre njegov okoli aO let stari sin Šimen z vozom po njega, ga začne z grdim spravljati, ker je bil tudi že precej pijan. To' očeta hudo vjeza; spravita se domu, na potu pa v sredi gojzda oče svojega sina z želežno cokljo po glavi namaka, da takoj sred pota mrtev obleži. Ta sin pa je poprej očeta in mater večkrat pretepal in kar je mogel, vkradel in zapil. Bil je tudi strah za celo ves, vsi so se ga bali, ker je bil zelo močen in se je rad z vsakim pretepal. Kakoršno življenje, taka smrt. — Bog daj, da bi zaprihod-njič mogel ka] lepšega in veselejšega poročati ! Iz Št. Kocijana v Podjunski dolini. (Naš župan; ta tj e; ogenj.) Naš občno ljubljeni in spoštovani gosp. župan Sorgo, po domače Majar, je svojo težko bolezen srečno prestal. Bili smo vsi v žalosti in strahu, da bi zgubili vrlega moža, ki vse svoje dolžnosti za čest in srečo svoje slovenske občine spolnuje. Bog mu daj še veliko zdravih in veselih let doživeti ! — Kakor se čuje od drugih krajev, da tatje vlomljajo in kradejo, tako so se tudi k nam taki tički priklatili. Po noči od sabote do lepe nedelje je bil v šolski hiši železni križ v oknu izvit in čumnata čisto spraznjena. Kar je bilo mesovja, masla in drugih jedil, vse so pobasali in odnesli. Gospod učitelj ima škodo več kot za 50 gld. Da bi se ti hudobni tički le vjeli ! — Lepo nedeljo zvečer smo gledali blizo Krčanj pod Diekšami velik požar, pa nismo še zvedeli, kaj in komu je zgorelo. Iz Gališke občine. (Občinski tajnik; m r 1 i če v sk i ogleda; šola.) Kakor je na več krajih, taka je tudi pri nas : Župan ni naš g'ospod, temveč le njegov tajnik ali pisar; le ta °če zapovedovati. Gorje vsakemu, kteri mu bi ne skazal prav ponižnega počestenja ! Pa bode "do prašal : Zakaj da pa imate tajnika, ki glavo ako visoko po konci nosi? Tega nihče ni kriv Sf ^uPan, ne odbor, prisiljeni smo ga morali vzeti. a mož je prej imel prav lepo gozdnarsko službo, pa je ob njo prišel in kakor se govori, po svojej s nej krivdi. V svojej revi je pri okrajnem gla-j^stvu milosti in pomoči iskal. Gospod okrajni n v 81 uSe- usmiIi nam pošlje pismo, da mora asa občina, ker v njo spada, tega moža in nje-S vo družino oskrbovati, celej družini dati prosto Jr«’6 *n jestl al' Pa &a vzeti v službo za ■inskega tajnika ali sekretarja. Kaj smo hotli 8 on i, izvolili smo poslednje in mu izročili krmilo cele občine, in Bog hotel, da bi se za ušesmi do praskali. — Ravno ta mož ima pa še drugo 8 dz o, namreč on mrliče pregleduje. Pa tudi o 86 slišij° pogostoma pritožbe. Oe ga i ls <*°PQa.’. pobara te, za ktero boleznijo je člo-„ Dapiše listič in zasluži 50 kr. ; če ga priti8 T m V- k^mi najdeš, ti pa ukaže jutre DOnre* ° ka J8 posebno sitno za Apačane, ki so zdii il SV0J0ga mrličevskega pregledovalca imeli, ie bitn^ tU .P0tl Galicijo spadajo; veliko ročnejši mrličf» Za nje P0Prej. h° je cerkovnik ali mežnar Tudi v £r^¥?val Id lehko zaslužil 50 kr. -npLčo rr«1. ln?amo zdaj solo Id kakošno? Pravo £i0b.pdae^X5tra’-ida ra”si- Po k- 's0 Pomnil in celil zasekano rano. Pa vendar bi se še vse pozabilo, ako bi šola le donašala kaj prida sadil ; kakor drugod se tudi pri nas skorej vse le po nemškem podučuje. Govoril sem o tej zadevi z nekim kmetom, ki mi je rekel : Res zlo potrebujem svojega fanta doma, pa ako bi se slovensko podučevalo, z veseljem bi ga v šolo pošiljal, fant bi se lehko veliko koristnega naučil, nam doma kaj lepega predbral, da bi se vsi kaj naučili in kratek čas imeli. Ker se pa le nemško uči, ne zna brati, ničesar ne razumi ne on ne mi, in tako je ves zlati čas in denar zgubljen. Tako mi je pametni kmet britko tožil. Gola resnica je to, tako misli vsak Slovenec, ki se še ni izneveril svojemu narodu. Iz Črne. (Trdi časi; sv. misijon.) Kakor povsod tudi pri nas revščina trka na vrata; zaslužka menjka; drvarski in rudarski posel gre slabo. Tujci tudi v naše gore silijo posebno Lahi in Nemci, in žalibog! da se rajši tem daje kaj zaslužiti kakor domačinom. Tako ravnajo z nami ljudi, ki so v našem kraji prišli do lepega premoženja, pa našega jezika nočejo obrajtati in se ga učiti. Ž njimi pa tudi nekteri izneverjeni Slovenci v ravno ta rog trobijo. ’ Čujte, kaj se je zgodilo pred nekterimi tedni. Napravili so si naši nemškutarji neko poletno pivnico, po nemško : jjSommerhaus1', tam se shajajo in se ve da svojo nemško omiko in slavo prodajajo. To je pa tako že povsod znano, da vsi taki gospodje niso prijatelji katoliške vere in cerkve. Nekega dne začne ta gospoda zoper sv. misijon zabavljati, ki so ga ravno kar čč. oo. jezuiti imeli v Železni kapli. Nek modrijan pravi : da je misijon samo sramotna podpora za tiste duhovnike, ki so sami preleni in nočejo svojih dolžnost spolnovati. Naj bi namesto teh misijonov rajši slovenske otroke v nemškem jeziku podučevali, potem bi ne bilo treba klicati na pomoč tiste razupite jezuite, in naši časi bi ne bili tako trdi in slabi. Lejte Slovenci: Nemščino lomiti in sveto vero zavreči, to vas more srečne storiti. To spet priča, da prenapeti liberalni Nemci in nemčurski Slovenci zametujejo in sovražijo slovensko besedo in sveto vero. Bog nas varuj takih modrijanov! Kar se ravno pripoveduje, skorej ni verjeti. V svojej jezi je nek tukajšen modrijan ubogega delavca, ki je pri njem v službi bil, ob kruh djal, zato ker je pri sv. meši gosp. kaplana bil. Ali je to res mogoče? Morebiti da je pa le kaj druzega zavozil? Iz Boróvske okolice. (V črne bukve ž njim!) Ni lepšega v soseščini kakor ljubezen in mir. Tako je bilo nekdaj v bližnjej vesi Resenci. Ni bilo slišati ne poloma, ne kletve, ne pravde. Zdaj pa je vsa druga. Ne samo mlin v Resenci ropoče, temuč tudi nek mož. Nekaj mora imeti, da le nemir napravi. Točil je žganje, to so mu prepovedali. V logu je bil plot, da se je živina sama brez pastirja pasla ; plot je podrl, kar napravlja ljudem veliko sitnost. Stezo, ki so jo imeli iz Št. Janjža in Kaple, je zabil in postavil leso. Prišla je komisija in je leso spet podrla. Seveda napravlja vse to celej soseščini veliko ne-volje in jeze, potov in stroškov. Take naprave in pravice, ki so veljale, kar se človek spominja, vse hoče ta mož podreti in prenarediti. In kdo pa je ta mož? Danes ne imenujem ga, le to samo povem, da ga naj „Mir“ zapiše v tiste črne bukve, v kterih so zapisani tisti Slovenci, ki svoj materni jezik zaničujejo in se ga sramujejo, nemškega pa tako sembrano lomijo, da bi se jim krave smejale. Ako skorej ne bode pokoja, naznanil bom vesoljnemu svetu njegovo ime. Nemškutarija res človeku možgane zmeša. Iz Guštanjske okolice. (Maj hi n e ali velike občine?) Da bi gospodje uradniki menj pisarij imeli, jeli so pred nekterimi leti manjše občine po vsej sili združevati in v eno večo pre-lijati. Taka se je godila tudi občini v Kotljah, ktera se je k občini „Tolstivrhu pritvezla. Pripoveduje se, da so Kotljčani volje, se od Tolstega vrha ločiti in samo svojo občino, kakor so jo prej že imeli, zopet osnovati. Prošnja na deželni zbor je že napravljena in ima te-le doklade : Najprej imenik vseh občincev, ki imajo pravico voliti in koliko davkov plačujejo ; — potem razkazek vseh dohodkov in izdatkov, ki jih bode samostojna ob • čina Kotlje v enem letu imela; — in slednjič imenik vseh Kotljanskih farmanov, ki prosijo za to, naj bi se Kotlje ločile od Tolstega vrha. Skušnja uči, da je za ljudi boljši, če se napravijo manjše občine; naj ročnejši bi bilo po farah. Tako je menj stroškov in pride vsa uprava boljši kup, potrebni red in varstvo se ložej obdrži, ob-činci nimajo toliko sitnih in daljnih potov, živijo s Sosednimi občinami ložej v ljubezni in miru, in imajo več veselja do javnih opravil; slednjič pa majhne občine bolj kakor velike širijo politično omiko med prostim ljudstvom, ker je več županov, svetovalcev in odbornikov, ki so, če nočejo pri sejah zijal prodajati, tako rekoč prisiljeni, postave , ukaze, bukve in časnike prebirati. Kot-Ijanci imajo torej prav, da prosijo. Ravno sem ta dopisv bil dokončal, kar se mi pripoveduje, da ste fari St. Daniel in Strojna na deželni odbor odposlale prošnjo, naj se odločite od Prevalj in se združite v eno samostojno občino. Iz Ziljske doline. V zadnji številki „Mira“ skuša č. g. župnik na Berdu od liberalnega nem-čurstva se opravičiti. Da njegovo postopanje pri volitvah sploh ni odločno konservativno in domorodno, je deloma sam pritrdil, toda boljši je, se glasovanja zdržati, kakor pa za liberalca glasovati in potem v sumu lažiliberalizma biti in sicer pri takih osebah, ki so njegovega stanu. Ravno ta gospod tudi piše: „Z nemškim „Schul-vereinoma jes svoje žive dni nisem imel kaj opraviti. Nemške knjige, ki jih je poslalo imenovano društvo, je sprosil naš gospod nadučitelj in bile so v naši šolski bukvami, preden sem jes kaj vedel.“ Kako se vjemajo te besede z zahvalo za prejete knjige, izrekano v „Padagogische Stim-men“ št. 2 od 15. prosenca 1882, ki izhajajo v Celovci? Pod rubriko: „Offener SprechsaaP1 se bere tista iskrena zahvala. Kdor se takemu društvu, čegar udje se iz nemških liberalcev rekrutirajo in ki svojo podporo tudi iz Prusije dobivlja gotovo ne z nedolžnim namenom, kdor se takemu glaso-vitemu društvu tako prisrčno zahvaljuje in to zahvalo s svojim podpisom potrdi, mora tudi z nečistim namenom dotičnega „Schulvereina“ v soglasji biti. — Gosp. Lakonig! odkod „Sudd. Post“ ve, da „Mir“ ni popolnoma Vašega preklica ponatisnil, kakor ste mu ga poslali? Odkod pride to, da Vas „Freie Stimmen“ branijo in hvalijo? Po mojih mislih bi se moral vsak slovensk du- hovnik ustrašiti in protestovati, da ga taka lista branita in hvalita; kajti oba imenovana časnika bi rada vse, kar je katoliškega in slovenskega, v žlici vode potopila. Iz Podjunske doline. (Konec.) Pa prijatelj, samo tarnati ne pomaga nič, poglej, ali se ti tudi od svojih nasprotnikov ne bi zamogel kaj dobrega naučiti? Ali imajo Nemci že toliko izobraženosti, da jo črez Dravo na ponudbo nosijo, pojdi in poglej, kaj da delajo. Ne bi zamogel tebi priporo-čevati nemških družeb, ki najrajši ob nedeljah in svetih praznikih po gorah muhe lovijo in pod tem ali drugim imenom ob Bogu posvečenih dnevih svoje izlete imajo, le to bi mislil, ali bi ne bilo mogoče, da bi tudi Slovenci v povzdigo izobra-ženja Slovencev, v povzdigo nasprotne vzajemnosti in navdušenosti, kakor tudi k pošteni zabavi slovensko pevsko društvo napravili? Morebiti v Celovci ? Slovenci radi pojejo, glase krepke imajo, slovenski jezik polnoglasniši od nemške trde Šprahe, je znano sposobnejši za petje, izvrstnih napevov Jenkovih, Ipavčevih in drugih imamo na obilno zbiro; v Celovci ni malo slovenskih dijakov in drugih, kteri bi se gotovo z veseljem in ljubeznijo do svoje matere Slave takega društva poprijeli, in, ljubi „Mir“ zagotovim te, ti bi veselih poslušalcev, kteri bi slovenske pevce poslušat skup vreli, sošteti ne zamogel. Dunaj in Gradec, da od Ljubljane ne govorim, proslavljati in prehvaliti ne zamoreta zadosti, doneče tam, v ptujem kraji ! pesme in pevce slovenske. Pa nič za zló. Drava je še naša, in ostane naša, akoravno nemčurji premil, knezoškofa in deželnega predsednika hočejo nadlegovati in duhovnike tožiti, da v „Mir£< dopisujejo in ,,fakci-jozno oposicijo11 v njenem ilojalnem, nemškutar-skem opravilu motijo. „S 1 o v. N a r o d“ je v št. 131 dne 10. junija 1882 prinesel ta-le dopis : Iz Rožne doline na Koroškem dne 8. jun. Občinsko predstojništvo vRožeku (pri sv. Jakobu) in krajni šolski sovet pri sv. Jakobu v Rožnej dolini odposlala sta ministerstvu za bogočastje in pouk naslednjo prošnjo: „Visoko c. k. ministerstvo! Ponižno podpisano občinsko predstojništvo in krajni šolski sovet pri sv. Jakobu v Rožnej dolini usojata se predlagati naslednjo prošnjo za vpeljavo slovenskega jezika v naših le po slovenskih otrocih obiskovanih ljudskih šolah, za pridržanje nemščine kot učnega predmeta skozi zadnja tri leta šolanja in za znižanje šolskega obiskovanja od 8 na 6 let. Predno se mi ponižno podpisani spuščamo v razloge, kateri so nas napeljali k temu sklepu, dovoljujemo si v opravičenje tega koraka navajati nekoliko historičnih dat. Že 1. 1Š78. predložil je krajni šolski sovet Št. Jakobski c. kr. okrajnemu šolskemu sovetu v Beljaku prošnjo, da se v ozir jemlje naš materni jezik, na kar od c. k. okrajnega šolskega soveta v Beljaku odgovor krajnemu šolskemu sovetu pri Sv, Jakobu ni bil povoljen. Na to sestavil je 1. 1881. isti krajni šolski sovet utemeljeno prošnjo na c. k. deželni šolski sovet koroški, na katero pa do zdaj po preteklih šestih mescih še ni odgovora. / To so tudi uzroki, da se ponižno podpisani s svojo koristi in škode naših otrok tikajočo zadevo obračamo do visocega c. k. ministerstva. Svojo prošnjo pa utemeljujemo, kakor sledi : 1. So podpisani prepričani, da se začetniki v šoli, pri svojih slabih umevnih močeh, le v maternem jeziku pouče mirno in jasno misliti in se izobraževati, kar je glavna naloga pouka in edini pravi pot v dosego omike, nasproti pa začetni pouk v nemškem jeziku šolarčke upeha, jim jemlje veselje do učenja in zapreči namen šole. 2. Je gotovo, daje učiteljem nemožno, zadostovati zahtevam šole, če se poučuje v jeziku, ki je učencem tuj, ker je v dosego namerovanega smotra treba, da učitelji in učenci umejo učni jezik; to se pa omogoči le z materinščino. 3. Je neovrgljiva resnica, da se iz knjig in na podlagi maternega jezika, nemški jezik priuči neverjetno hitro, tedaj.bi bilo primerno, da se v zgornjih razredih vpelje nemški jezik kot predmet po tri ure na teden. Z ozirom, da so naše zahteve opravičene po 8- 6 postave dne 14. maj^ 1869, št. 62 drž. zak., < av.scdanji poučni način glede jezika ne ugaja našim željam, da se pri začetnikih uničuje namen šolanja in veselja do pouka in poučevanja, naj visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in pouk našo prošnjo za poučevanje naših otrok v maternem jeziku uvaži in milostljivo izpolni.41 Ta od 19 občinskih odbornikov in posebe še °d krajnega šolskega soveta podpisana prošnja je Velevažna izjava iz starodavnega Korotana, po ka-terej smemo soditi, da se zavednost mej našimi rati v Koroškej vedno širi. , k St. Jakoba V Rožu. (8 n e g ; mraz; V a-e ^t i n i č. ) Sneg smo imeli celo v dolini : s.le . 80 bile tenjko pobeljene. Uboga živina na P aninah je hudo trpela ; morali smo po njo in jo nekaj časa domov prignati; 3—4 goveda so P°^a. Slana je tudi na polji, posebno fižolu, s oclovala, sicer pa žetev dobro in veselo kaže : g oivjcjl pa zicicv uuuru m vccseiu ikčtflc. ^ & nas obvaruj, da vse srečno v roke pride ! — naso prošnjo na vis. ministerstvo smo pa spet sršenovo gnjezdo dregnili. Gospoda Žofrana, P^dsednika šolskega soveta, je šolski nadzornik gospod Valentinič trdo prijel in popraševal k ? J°. Je napisal. Na tem menda ni nič ležeče, , 0 Je prošnjo pisal, temveč to je jedro in glavna ? ’ ka j prošnja obsega. Mislim, da bi se šol-cnm nadzorniku bolj podalo premišljevati, k a j 1«jni šolski sovet in občinski odbor prosita, ali je kaj postavnega in pametnega ? Ovohovati pa in ovaduhi k d ° da Je Pisal> naJ delaj° policaji in R • Z pe OVŠke okolice. V zadnjem listu _Mira vaìop11!,18^ da bi bilo za slovenske kmeto sehnm , Obro in koristno, ako bi , Mir“ v po ške k d lla Španskem pri 43%, v Av-stialiji pri 28.6%, v Skandinaviji pri 14%, v amerikanskih Zjedinjenih državah pri 8%, od teh , o’’0 polovica vsled „Lynchjustice“, na Bavarskem pri 2.8%, v Avstriji pri 2.6% na Danskem e pri 1% na Pruskem le pri 0.2%, namreč pri napastniku Hodlu. ' (Koliko se v Rusiji na polji pridela?) Pridela se počrez vsako leto 72 milijonov hektolitrov pšenice, 208 rži, 41 ječmena, 132 ovsa, oO ajde in 30 druzega žita skupaj. Pridelki vsa-iota reprezentirajo povprek vrednost treh ®ihjard goldinarjev avstrijske veljave. — Največ pi.oc. teh pridelkov pripade relativno južnej Rusiji, jei poljedelstvo sploh tako napreduje, da so se Prl e v teku zadnjih dvajset let podvojili Smešničar. „ .^otjanec je v mestu veliko uro za na steno mi '* u kupil. Ko jo plača, reče urarju : Zdaj ur) pPoa ^Z skrbi eno tistih mladičev (majhnih plačal Vr^U <^ast:e) ker sem to staro tako drago ^aJ je novega križem sveta? nieo-if^r 1!Iedai'd Je kil letos na praznik sv. Reš-leno* r. P1-6*! poldnem je v Celovci bik kor k0P°tdne pa deževno vreme. Pravijo, da, ka-Do sprl ^r®me. .na kledardevo, tako je šest tednov, skovn'3^ i SV- kledard mož beseda, imame .den de^i blisk, grom in tudi sneg ieliop 1 lmaJ° ^etos veliko težav in sitnost: Po-dni aava(iue; sicer pa vse lepo kaže. — Te rotne sodb^1 7 Celov(\ Pr/ deželni sodniji po-Gl r a s s p ’ sta obsojena na smrt. Nel lovca in J’ , aPec v Motnici je strelil nekege Tifen b]iVn°Ti narJa ’ tn neka dekla W a r a s s h nega sinčka1^ J’e, umorila svoje^a 4let' dinamitom streliatf3 K°!'oskem jeli pečovje s nje dobro obnesli .’ na d^k krajeh so se poskuš kosi (2__urna i 7,' odcepili so se strašno velik 448 illov 8 ^ Nek notemili zabdi in potem zasmodili. — potepuh je v tunelu blizo Trbiža z železjen na rokah srečno iz vagona skočil in ušel, pa ga je žendarm skorej spet vjel. — Iz Celovca do Gorice (Marija Loreto) mislijo napraviti železno cesto s konji, po kterej se bojo ljudje — domači in tujci — hitro in ročno do jezera vozili. Veljala bi menda 62.000 gld. — Blizo Trga (Feld-kirchen) je nek posestnik našel svoje hlapce še dolgo po malijužini v senci ležati in lenobo pasti. Ko nadhlapca malo pokrega, skoči nek 17—18 letni hlapčič pred kmeta in ga z motiko tako po glavi mahne, daje kmet še tisti večer svojo dušo izdihnil ! — V Št. Jakobu v Rožnej in na Bistrici v Ziljskej dolini ste učiteljski službi razpisani; v razpisu pa ni pristavljeno, daje učitelju treba slovensko znati. To bi pa okr. šolski sovet vendar lehko pristavil ! — Tudi v Krškej dolini sta slana in mraz veliko škodo napravila. Poškodovani posestniki so prosili, naj se jim na davkih odpusti, dobili so pa odgovor, da za tako škodo ne smejo kaj odpuščati ; postava dovoljuje le, da se kaj odpusti, če se je škoda godila po povodnji, toči ali ognji. To pa je vendar čudno : škoda je škoda. — 22. junija popoldne je toča blizo Celovca v Št. Jakobu, na Ducah, Radišah in v Medgorjah hudo potolkla in je šla proti Obirskemu. Župani oglasite se hitro pri davkariji ! * Ljubljana ima zdaj slovenskega župana in slovensko večino v občinskem zboru. Pri ustanov-Ijenji sta gospod deželni predsednik W i n k 1 e r in novi gosp. župan G r a se 1 i govorila slovensko in nemško. Nedeljo potem so novemu županu na čest napravili slovesen banket. Vse se je tu obrav-novalo po slovensko. Sešlo se je bilo 140 gospodov. Gospod ministerski predsednik grof Ta affé, kateremu se je pri banketu brzojavno izrazilo zaupanje in zahvala, odgovoril je v telegramu na dr. Papeža: „Fur den Ausdruck freundlicher Ge-sinnung besten Dank.“ — Tudi na Kranjskem je toča hudo razsajala; okoli Vipave je vse pobila. — Na južnej železnici se uradniki prestavljajo ; na postajah po Slovenskem se nastavljajo uradniki, ki znajo slovenski ali vsaj češko. — Deželni odbor je sklenil, da se bode šeststoletnica obhajala meseca julija prihodnjega leta. — Osem članov Ljubljanskega „Sokola“ se je podalo v Prago k proslavi 251etnice Praškega „Sokola". — 14. junija je bila Matičina seja v Ljubljani; volilo se je 18 odbornikov, nekaj starih ni bilo več voljenih. — Delavec Fr. Jenko je v Savi vto-nil ; trije so se hoteli prepeljati, ali čoln se prekucne, dva sta se rešila. — Praktično metodiko slovensko želi izdati g. Ivan Lapajne, šolski ravnatelj v Krškem ob Savi, ako se oglasi dovolj naročnikov. Knjiga s 150 stranmi bode stala 80 kraje. -— Stroški za osuševanje Ljubljanskega močvirja bi znašali : za uravnanje Ljubljanice 742.000 gold., za uravnavo Gruberjevega kanala 412.000 gld. in za postranske potoke 568.000 gl., tedaj skupaj 1,704.000 gld. * Na Štajerskem je toča okoli Ljutomera po Svetinjah, Jeruzalemu, Bolfenku pa do Čakovca, v Mejumurji tako hudo razsajala , da v nekaterih vinogradih nij ni enega peres;, aa trti, da se te gore vidijo, kakor da bi pogorele. Tudi je delavce na polji tako pobila, da so bili vsi krvavi in da še mnogi zdaj bolni ležijo. Pri sv. Bolfenki je dvanajstletna deklica krave pasla. Dekle nij moglo nikamur pod streho iu je ubožica morala na paši umreti; tako hudo jo je toča pobila. Svitli cesar so darovali 4000 gld. in deželni zbor je dovolil 6000 gld. — Taborja v Celju vis. vlada ni dovolila, pa tudi nemškega „Parteitaga“ ne bo. •—■ Slovenske občine pridno podpisujejo in odpošiljajo prošnje za slovenske šole in kanclije. Je pa tudi, kakor Slov. Narod“ piše, nekaj Judežev, kateri izdajajo svoj narod in v svojo lastno skledo pljujejo.11 Fej ! Nekteri zapeljani in ogulj-fani svoj podpis, že preklicujejo. — Prvi nemškutar v Ptuji, gosp. dr. Mihelič, je v kavarni nekega Slovenca s pestjo v obraz vdaril, ker ni hotel pomagati peti „Die Wacht am Rhein“ ! — V Ptuji so si rodoljubi kupili „ Narodni domu ; 29. maja se je slovesno odprl. Videl si mnogo odličnih gostov, kakor drž. poslanca Hermana, dr. Kreka, dr. Gršaka, dr. Turnerja iz Budimpešte itd. Akad. društvo „Tnglav“ je prišlo iz Gradca sodelovat s petjem. Cast. gosp. Božidar Rajč je z izvrstnim govorom vse občinstvo navdušil in očaral. Ves program se je sijajno izvršil. — Slovensko uradovati so prepovedali sodniki L ul e k v Celji, plem. Fladung v Šmariji in Nuackh t. j. Novak v gornjej Radgoni. Možje ne znajo prav Slovenski, zato se pa naj Slovenec zavoljo njih uči nemški ! — Na Štajerskem stanejo ljudske šole za 1. 1883 celih 1,300.000 gld. — Rajni gospod Rapo c je polovico svojega blizo 100.000 gld. cenjenega premoženja sporočil Mari-borskej posojilnici proti temu, da skrbi za vsta-novo dijakom mariborskega in šoštanjskega okraja. Slava in hvala mu ter blag spomin! * Na Goriškem je hudourje tudi napravilo veliko škode na polji, po vinogradih in pri cestah. Na Kanalskem je trto in setev toča uničila. — Goriški župan dr. Depretis je odstopil in izvoljen je bil vitez Maurovich. Menda občinske zadeve niso kaj lepo vredjene. — Gospod Julij Klein-m a y r , tudi na Koroškem dobro znan domorodec, pride iz Kopra za profesorja v Gorico. * „E d i n o s tu donaša prav lepo podobo onih poslopij, v kterih bode razstava. Slovenci ! ne zabite na dokaj imenitno razstavo! — „Edinost“ bode od 1. julija izhajala dvakrat na teden. Dobro ! Poslano. Od več strani naše slovenske domovine dohajajo sporočila, da imajo rodoljubi nabrane že izdatne zneske za ^Narodni dom“. Ker je podpisanemu odboru na tem ležeče, da se nabrani denar neutegoma naloži na obresti in da ima vedno natančen pregled o vseh prostovoljnih darovih, obrača se s tem do vseh onih gospodov, ki so prevzeli nabiranje prostovoljnih doneskov, s prošnjo, da jih blagovolijo kar naj-preje mogoče odposlati društvenemu blagajniku gosp. dr. Josipu Staretu, vprihodnje pa da vse doneske odpošiljajo konec vsacega meseca negledé na nabrane svote. V Ljubljani dne 26. maja 1882. Za upravni odbor društva „Narodni dom“ : Iran Hribar, Dr. Alfons Mosché tajnik. predsednik. Duhovniške zadeve v Kerški škofiji. Premilostlj. gosp. knezoškof dr. Petrus F u n-d e r bojo v mešnike posvečevali čč. gg. bogoslovce 12. 14. in 16.julija. — Č. g. Serajnik Lorene, inf. prošt v Tinjah, gre za kapiteljskega dekana v Gosposveto. — Čast. g. Schaubach France, pride za provizorja v Arije. — Umrla sta čč. gg. P a c h e r Gotti., župnik, in o. Maurus K u t z o r a, kapucin. R. I. P. ! Loterijni srečki od 17. junija. Dunaj 43 47 5 53 33 Gradec 33 67 45 84 15 Trst 52 88 62 36 16 Dunajska borza dné 22. junija. Papirna renta . . . Sreberna renta . . Zlata renta . . . 1860 državno posojilo Akcije narodne banke Kreditne akcije . . . London .............. Srebro............... 76 gld. 25 kr. 76 V 90 „ 94 n ,40 „ 129 n 50 „ 822 n » 306 n 25 „ 120 n 20 „ •n n Tržna cena po 1/i hektolitrih. || I -r 1 O O g r® •^9 M bc

'S r® Ime. i' 'S ! ° f> '-i >NJ r—H 1 CH « E !lgl.!fcr.|gl.:h-.|gl.ikr.|gl.|kr.|gl.,kr.|gl.lkr.|gl.'kr.jgl. kr. Pšenica. . Rž . . . Ječmen. . Ajda. . . Oves. . . Proso . . Ber . . . Turšiča. . Grah. . . Leča. . . Bob . . . Fižol bel . „ rudeč 457 315 I 2Ì93 l 249 i 204 |i 4 50 i 2 83 4 25 2 90 2i70 2 60 180 2 90 410 2 50 451 317 2* 59 183 4 27 311 4,32 3 5 250 1Ì70 168 5-2 68 4,80 325 2- 4:70 3'50 2!80 2 40 2 — 4 80 2,70 4 28 319 2 78 2,44 197 478 3|— Živinska cena je tudi do sedaj ostala lepa. Pitane vole le kar iščejo in jih pošiljajo črez mejo. Poslali so švicarski trgovci mesarje pitane vole nakupovat in je te dni šlo črez 100 pitanih volov na Švicarsko, katere so po 18 gld. do 18 gld. in 50 kr. stari cent plačevali. — Tudi ovce se lehko prodajajo, in so Tirolci, kijih nakupujejo za svoje pašnike. — Pri nas v Celovci se prodajajo pitane ovce po lido 13 kr. stari funt; teletina se proda po navadni ceni, to je zaklane teleta po 23 do 24 kr. stari funt ; maslo po 1 gld. 10 kr: ; sirovo maslo je nekoliko ceneje postalo, ker se ga mnogo na trg prinese, in velja en kilo 85 do 95 kr.; jajec je 10 za 20 kr. ; en par pišet 55 do 90 kr. Drva so nenavadno dober kup; en kvadratmeter bukovih se mora sedaj dati za 1 gld., borovih za 70 do 75 kr. Izdatelj in urednik Andrej Einšpieler. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovci.