Po polti prejeman: za celo leto naprej 2fi K — h pol leta „ 13 „ — „ četrt „ , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ četrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserat* sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraokovana pi»ma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-mških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeroši nedelje in prsznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 70. V Ljubljani, v torek 27. marca 1900. Letnik XXVIII. Štajerski slovenski poslanci ne vstopijo v deželni zbor. Ni ga morda mesta v Avstriji, ki bi bilo po nemških nacijonalcih tako nahujskano in razrito, kakor je Gradec. Šovinizem nemški tukaj obhaja svoje orgije. Slovenci v Gradcu živeči skoro več ne bodo našli stanovanja in hrane; da bi jim bilo prosto, v kakem javnem prostoru slaviti kako slovensko slav-nost, to je vedno težje. Klasičen dokaz zato je slavnost vseučiliSčnega profes dr. Krek-a, za katero ni bilo najti javnega lokala. Glavno mesto Gradec je v tem pogledu zrkalo neznosnih razmer za štajarske Slovence. Ista nemško-nacijonalna strast kakor po Gradcu divja po vsej vojvodini in celo ondi, koder Slovenci bivajo v večini, izpostavljeni so raznim surovim napadom nemških nacijonalcev. Politični dogodki zadnjega časa, vzlasti nameravano imenovanje nadzornika za slovensko šolstvo, ki pa je vsled pritiska nemških nacijonalcev na vlado izostalo, kažejo, da temu nenasitnemu navalu tudi osrednja vlada ni kos, da torej Slovenci štajarski nimajo ne le v Gradcu, marveč tudi na Dunaju nobene opore. Ta dejstva so imeli štajarski slovenski poslanci pred seboj, ko so se včeraj v Mariboru zbrali v posvet, jeli se jim je vdele-ževati sej deželnega zbora, ali morda raji ne vstopijo v deželni zbor. Položaj za poslance je jako težaven. Deželni zbor je skoraj jedino mesto, kjer bi mogli v normalnih razmerah poslanci kaj storiti za svoje vo-lilce v narodnem in gospodarskem oziru, zato se čuti vsak poslanec dolžnega skrbno sodelovati v deželnem zboru. Uprav neznosne pa morajo biti razmere ondi, kjer poslanci sprevidijo, da vsled nenaravnih razmer zanje vkljub določno pri volitvah izraženi volji volilcev ni mesta v deželnem zboru. O tem žalostnem položaju so se morali prepričati včeraj v Mariboru zbrani slovenski poslanci, kajti po temeljitem posvetovanji so poslanci soglasno izdali nastopno izjavo: Pri današnjem shodu sloven-jj skih deželnih poslancev v M a r i -f boru se je sklenilo soglasno, da |ne vstopijo vdeželni zbor. — Oklic 'sjnavolivcesledi. * Mi poznamo štajerske slovenske po slance. Trezni so v svojih nazorih, miroljubni, skromni v svojih zahtevah. Ako pa se vkljub temu ti poslanci odločijo ne vstopiti v deželni zbor, ta sklep kaže v značilni skrajno usodni luči nezdrave razmere na Štajerskem. Tretjina prebivalcev dežele je brezpravna, izročena nemškemu šovinizmu na milost in nemilost. Od Gradca štajarski Slovenci ne pričakujejo ničesar razen udarcev, zato treba, da tudi v štajarske neznosne razmere poseže višja moč, da se tudi tukaj prično spravna pogajanja, po katerih bi se napravil vsaj modus vivendi za Slovence na Stajarskem. Na to delovati je sedaj dolžnost stajarskih slovenskih domoljubov, vzlasti poslancev. Ako bi se pri teh obravnavah pokazalo, da ni mogoče skupnega delovanja, tedaj naj se loči Štajarska v nemško in slovensko samostojno skupino. Tako bo najbolje za Avstrijo, za Slovence in za Nemce. .JU" D ..... "'■".........■■Uimilj-Ul.,^.-!..,- Deželni zbor kranjski - .... .1. lil I-----1—-• ""' V Neizprosen boj divja proti blovencem na mejah. To nam dokazuje sklep štajerskih slovenskih deželnih poslancev, ne vstopiti v deželni zbor. Prepričani so, da bi no mogli ničesar doseči za svoje volilce, dobro vedo, da bi bili v zbornici izpostavljeni le napadom, zunaj zbornice pa inzultom. Tako postopajo Nemci na Štajerskem, tako na Koroškem, tako delajo Italijani v Primorji s Slovenci. Jedini deželni zbor, kjer imajo Slovenci večino, je kranjski. Ta zbor bi moral biti nekako osrednje mesto, kjer bi se zastopale koristi in pravice vseh Slovencev. Toda žal, da moramo reči, da izmej vseh deželnih zborov, kamor zahajajo Slovenci, ima sedaj kranjski, kjer imajo Slovenci večino, najbolj žalostno podobo. Za kaj se bo šlo v deželnem zboru kranjskem ? To pove z odkrito besedo sobotni »Narod«. Deželni zbor naj bi bil nekaka »krotilnica klerikalcev«, ker v »kranj 8kem deželnem zboru so se narodnostna vprašanja precej ublažila. Narodnostno vpra f šanje ne razburja več tako duhov, kakor v tistih časih, ko je vladala nemška manjšina celo našo slovensko deželo in smo se morali boriti še za narodno ravnopravnost«. Za to se torej sedaj več ne gre, zveza z Nemci jo sedanjim razmeram primerna in potrebna, zato »Narod« nadaljuje, in mi prinašamo njegov bojni klic dobesedno, da bodo naši somišljeniki imeli že naprej sliko bodočega boja v deželnem zboru kranjskem: »Posebnih narodnostnih bojev torej ni pričakovati v prihodnjem zasedanju, a brez politiškega pomena to zasedanje vendar ne bo in tudi ne more ostati, zakaj razmere v deželi so take, da je treba v dež. zboru iz-pregovoriti energično besedo. Te razmere kriče do neba. Klerikalstvo postaja od dne do dne nesramnejse in predrznejše, zlasti pa se odlikuje tisti del duhovščine, ki je vpre-žen pred politiški voz klerikalne stranke. Ta voz tiči tako globoko v blatu, da ga ni možno več izvleči na ravno cesto. Klerikalstvo hira, a čim bolj se to kaže, toliko strastnejše nastopajo politikujoči duhovniki. Popovski terorizem še ni bil nikdar tako nasilen, kakor je dandanes. Klerikalstvo ne spoštuje nobenega zakona več, postavlja se nad vse postave in jih tepta tako drzno, da bi postal ljubljanski grad premajhen, ako bi so hotelo spraviti pod ključ vse tisto duhovnike, ki to zaslužijo. Nikjer se ta terorizem tako jasno ne kaže, kakor pri nesramni gonji proti našemu listu, ki se je začela na inicijativo našega preklavernega škofa Antona Bonaventure.« Torej gonja proti rojakom, to je geslo »Narodovo« za sedanje zasedanje. Narodnostni boji so ublaženi, Nernci v deželi imajo po milosti Tavčarjevi nadvlado, pod tem pogojem, da more Tavčar z Malovrhom nadaljevati neizprosen boj proti klerikalcem. V prvi seji so takoj v tem smislu začeli. Čitatelji se bodo še spominjali, da je kmalu potem, ko je dr. Tavčar razgnal spravo mej slovenskima strankama v deželnem zboru zato, da si ohrani zvezo z Nemci, župan Hribar hotel povabiti vse slovenske državne in deželne poslance na Bkupen shod, ki naj bi ugovarjal nemškemu binkoštnemu programu. Vodstvo katoliško narodne stranke pa je sklenilo, da se ne udeleži takega shoda dokler »Narodovcir v deželnem zboru ne pretrgajo zveze z istimi Nemci, katerih zastopniki so sodelovali pri sestavi nemškega binkoštnega programa, ter da sploh naši poslanci ne sedejo k isti mizi s slovenskimi liberalnimi poslanci posvetovat se o narodno-političnih stvareh, dokler so ta Slovence sramoteča in škodujoča zveza z Nemci v deželnem zboru ne pretrga. S tem je vodstvo naše stranke odklonilo udeležbo pri nameravanem protestnem shodu in pri vseh even-tuelno pozneje nasvetovanih skupnih shodih, kjer bi se razpravljale narodno polit. stvari, to pa dotlej, dokler obstoji liberalna slov,-nemška zveza v deželnem zboru, ker smo prepričani, da slovenski liberalci ne morejo resno nasprotovati neosnovanim nemškim zahtevam, dokler so v zvezi z Nemci, in da bi nas, ki ta boj smatramo resnim, imeli le za štafažo pri taki komediji. To smo takrat pisali, pri tem ostanemo tudi sedaj. To pa so liberalci smatrali za razžalje-nje, in so zahtevali od načelnika kluba naših deželnih poslancev pojasnila, ki pa jim ni zadostovalo, na kar so po klubovem načelniku naznanili našim poslancem, da pretrgajo z našimi poslanci vsako zvezo in vBako skupno akcijo v deželnem zboru. Vsled tega se niso volitve v odseke vršile soglasno, kakor je bilo dosedaj v navadi vsako leto. Naravnost zavratno so se pa vršile volitve načelnikov v odseke, v katerih nima letos naša stranka, dasi najštevilnejša, nobenega načelnika. Ker se glede tega vrše še dogovori, o tem podrobneje za sedaj ne poročamo, bomo pa po dognanih dogovorih vso stvar razkrili in tedaj se bo videlo, katera stranka ima res opravičeno tožiti o žaljenju. Vse to pa so dr. Tavčarju in Hribarju le priprave za njuno lepo delo, katerega hočeta vršiti v letošnjem zasedanju: V zabavo in korist nemških liberalcev biti neizprosen boj proti svojim rojakom v zasmeh in neizmerno škodo vsega naroda slovenskega.— Naši poslanci boja ne bodo iskali, ljubše jim je delo za gmotne koristi dežele in prebivalcev, neosnovane napade bodo pa vsikdar odbijali, pri tem pa ne bodo pozabili, da LISTEK, »Pomladni glasi". X. zvezek. Z osmimi slikami. Uredil in založil Frančišek Kralj. V Ljubljani. Tiskala »Katoliška Tiskarna". 1900. VIII+160 str. Tri sile zlasti skušajo sedaj vplivati na mladino: socialna demokracija, stari liberalizem pa katoliška cerkev; vse tri skušajo dobiti mlada srca s slovstvom, in sicer prvi dve, soc. demokracija in liberalizem, skoro izključno s svojim slovstvom, katol. cerkev v prvi vrsti z vzgojo in podukom, a tudi s slovstvom. Koliko zla provzroča brezbožno, podlo soc. demokratsko in pulilo človekoljubje oznanjujoče liberalno mladinsko slovstvo, o tem v tej oceni no moremo govoriti; a dvoma ni, da moramo katoličanje temeljito organizovati tudi — mladinsko slovstvo. »— Principiis obsta ; sero medicina pa-ratur ... .o Ali nemški pregovor: »Was zuerst ins Fass kommt, darnach riecht es immer«. Da je za mladino pisati najtežje, priznavajo vsi izkušeni možje. V naj no vej, času kritika, zlasti nemška, neusmiljeno vihti vev-nico; tako je n. pr. Nieritza in Fr. Hoff-manna, ki ju dobite v vsaki gimnazijski knjižnici, zavrgla popolnoma, češ da rišeta neresnične značaje ter s tem učita hinav-ščino, potuhnjenost. O tem, upamo, v »Slovenskem učitelju« več ! — Toda kaj namestu teh in enakih pisateljev dati mladini v roko ? L/ilo nemška kritika, ki ima pred seboj tako ogromno mladinsko slovstvo, je glede pozitivnih nasvetov — v zadregi. Toda oglejmo si vendar našo knjižico! Najprej moramo reči, da smo je iz srca veseli. Na prvemf me8tu prinaša jako času pri merno za stoletnico rojstva življenje A. M. Slomška (spisal Anton Skubic, str. 1 do j 44). Mnogi mladinoljubi trdijo, in to je tudi moje mnenje, da mej slovstvenimi proizvodi na mladino najmočneje vplivajo dobro pisani životopisi. Kdo se ne spominja nazaj v ona srečna leta, ko je dobil v roke n. pr. Mohorjevo »Življenje svetnikov«. Kako jih jo skušal posnemati, iščoč mirnih, tihih kotičkov za premišljevanje . . . ? Slomškovo življenje, zlasti z ozirom na njegova mlada leta, je opisano tako živahno in prisrčno, da je bodo brez dvoma 8 pravo slastjo čitali ne le mladi bravci, ampak tudi starejši. Jasna raz delitev, primerni naslovi posameznim odstavkom, epizode, izreki Slomškovi, vse ie jako srečno izbrano. In poleg tega še snažna slika Slomškova spredaj, str. 4 pa sličica Slomškovega doma na Slomu (iz razglednice ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Mariboru). In še vrhu tega str. VII. nsl. pesmica »Po-svečenje«, namenjena Slomškovemu spominu: duša, kaj pa hočeš še več ? Vzemi in vživaj? Drugi spis, zavzemajoč kakor prejšnji, četrtino celo knjižice (str. 50 — 89) je zgodovinska povestica »Slovenski mučenec« od urednika samega in znanega nam mladinskega pisatelja F. Kralja. Zgodovinske povesti, zlasti o prvih časih krščanstva, komu niso v najlepšem spominu? Kdo se tako-rekoč ne pomladi, ko se spomni nazaj, s kako živo domišljijo in čistim veseljem je čital nesmrtno »Fabiolo«, »Perpetuo« ali kakor sedanji še nepokvarjeni dijaki skoro kar požirajo divno povest iz Kristusovih časov, »Ben llurja« ? In če se ti boji mej krščanstvom vrše celo na domačih tleh, potem je zanimanje še toliko večje. In t) nam slika naša povestica: borba mej krščanstvom in poganstvom v osmem stoletju, in sicer na slovenskih tleh, na Dolenjskem ob Savi, nasproti Sevnici. Vsebina: Slovenski župan Radej in žena mu Gorislava imata smrtnega sovrašnika — Dragomira. V vojskinem letu 799., ko Franki zopet napadajo Slovence, ugrabi Dragomir županu edinca, štiriletnega Radoslava, da ga umori. Bežeč s plenom pade v roke Frankom, ki oba odvedo v Oglej, da ju poduče v krščanski veri. Dragomir se hlini, da se krstiti, pa smo domu; Radoslav ostane v samostanu do svojega 24. leta, tedaj pa ga pošljejo kot misijonarja na Slovensko. Tako pride Tihomil, — s tem imenom našega Radoslava nazivajo verniki — v svoj rojstni kraj. Zdi se mu, da je že bil nekdaj tu, a le temno, nedoločno . . . Pri Sevnici pre važa čez Savo — Dragomir. Ko stopi v čoln Tihomil, spozna ga brodar, in znova se mu obudi maščevalnost. Čakaj, si misli, tvoj lastni oče naj te ubije! Radej je, odkar so mu odvedli Franki sina, divje črtil kristi-jane. A glej! prvi, ki so strastno oklene Tihomila, je županov drugi sin Rastko, za deset let mlajši od brata. Vlekla ga jo pač tudi bratovska ljubezen, ne dft m MIHi _ splošni položaj Slovenc-Jv zahteva ne mej-sebojnega, mesarskega klanja, marveč bratsko, združeno delo za narod, ki vsepovsodi bije usoden boj za svoj gospodarski in narodni obstanek. Celjske zadeve. (Interpelacija poslancev Žičkar, Berks in tovarišev na ministra notranjih zadev.) (Dalje.) Priča je tudi videl, kako je bil neki Čeh na kolodvoru s kamnom težko ranjen na glavi in še na kolodvoru obvezan pri tamkaj ne slučajno postavljeni ambulanci. Kar se tiče napada in opustošenja pri njegovi hiši, opisal je priča pod prisego natančno vse okolnosti ter še pripomnil, kako se je približal precej dolgi sprevod — mej divjim vpitjem m rjovenjem — po Grabnu njegovi hiši, kako se je tolpa pri dohodu kakor na povelje razdelila v dva dela in zastavila obe hišni fronti, da je opazil mej spremljajočimi policaji tudi nadstražnika Mahra in dva druga celjska stražnika, in da ti policaji niso ničesar storili v obrambo, nikogar aretovali, da niti jednega storilca niso prijeli ali naznanili. Dasi je bil priča proti večeru poslal Antonijo Krajec s posebno vlogo na magistrat, dasi je mestni nadstražnik vlogo sprejel in jo dvakrat prečital, kljub temu je bil isti še z drugimi redarji očevidec demonstracij in je iste pasivno gledal, da, še več, on je tolpo vodil in jo potem mirno spremljal mimo »Narodnega doma«, kjer so zopet razbili šipe v vrednosti 70 gld., po Gospodskih ulicah na Cerkveni trg, kjer so tudi kapla-nijo napadli s kamni in pobili okna. Priča je potrdil tudi, da so bili za večer 11. avgusta istotako nameravani in pripravljeni napadi na njegovo hišo, na »Narodni dom, na hišo dr. Dečka, c. kr. notarja De-tička in Dragotina Hribarja, kakor tudi, da so jih že naprej napovedali. Pri tej priliki je dr. Dečko prosil pri c. kr. okrajnem gla varstvu potrebnega varstva, ki pa je je moglo dovoliti samo za dr. Dečka in Dragotina Hribarja in tudi dovolilo, ker ležita hiši dr. Serneca in notarja Detička v mestni občini in torej spadata pod kompetenco mestnega urada. Ces. kr. okrajni glavar je hotel posredovati pri županu, kar pa sta dr. Sernec in dr. Dečko odklonila z ozirom na to, ker se že na predvečer ni dovolilo varstvo, za katero je bil prosil. Oba sta se nato brzojavnim potom in direktno obrnila na c. kr. na-mestništvo za dovolitev varstva po ces. kr. orožnikih in je isto tudi vse potrebno ukrenilo v smislu njune prošnje. Vsled energičnega nastopa c. kr. na-mestništva je župan takoj še pravočasno ukrenil potrebne korake, zlasti je dal nabiti oklic, katerega izvod je tudi priča dobil v roke, vsled tega so izostale popolnoma ta večer vse demonstracije, izgredi in napadi, tolpe so nehale se nabirati, klatiti se in pa-trulirati in sta nastala mir in red. vedal. Po Rastku se pokristijani tudi Gori-slava, ki pa tudi ne spozna svojega najstarejšega sina misijonarja. Dragomir ve, kje se zbirajo novi verniki, pa jih ovadi županu. Radej pridivja s hlapci, da bi ubil Tihomila, a Rastko prestreže očetov mahljej ter sam dobi od očeta smrten udarec s kijem na glavo. Tihomil mora v ječo, v rojstni hiši. Ker pa kmetje prete z uporom, ako ga ne izpusti, ponudi se hinavski Dragomir, da ga odpelje po noči čez Savo na štajarsko stran. Tihomil stopi v čoln, meneč, da bo pa na oni strani misijonaril, a druge naklepe ima brodar. bredi vode zamahne z veslom ter vrže Tihomila v valove, kjer utone. Ko iz-vlečejo mrtvo truplo na suho, spozna Radej — po posredovanju nekaterih drugih oseb v povesti — svojega sina Uadoslava. Spreobrne se; Rastko ozdravi . . Dragomir se spokori. — V povesti srečamo sicer nekatere znane motive, vendar je dejanje prav izvirno in spretno zapleteno. Tihomil in Rastko se bodeta prikupila vsakemu mlademu čitatelju. Dragomirov značaj nam je nekoliko — psihološka zagonetka; zdi se nam tudi, da bi bi! naslov »mučenec« mnogo bolj opravičen, ako bi bil Tihomil umorjen pri onem napadu v zbirališču. Vendar vtisek noveatice bo nedvomno pretresljiv, blažilen. Pomenljiv je tudi oni moment, ko je c. kr. okrajni glavar pri županu in mestnem uradu sam prosil varstva za dr. Serneca in notarja Detička, a mu je podžupan Rakusch odgovoril: »Gospoda dr. Sernec in dr. Dečko naj sama prosita varstva pri mestnem uradu in pri županu«, kateri predlog je priča se veda odklonil. Večino po dr. Sernecu navedenih okol-nostij je potrdil tudi priča Gvidon Sernec. Priča Milan Hočevar je izpovedal pod prisego, da je na cerkvenem trgu, kjer stanuje, videl z okna dtvjo tolpo, ki je prišla iz Gospodskih ulic na cerkveni trg v spremstvu več policajev, da je metala kamenje na opatijo in kaplanijo, da so policaji samo gledali in se niso ganili, da izgredmkov niso prijeli ali sicer ovirali opustošenja, da je vsled tega z okna doli energično opominjal nadstražnika Mahra, vodjo Zintauerja in druge policaje, naj vendar posežejo vmes in store konec pustoSenju in da so je le temu energičnemu nastopu zahvaliti, da je tolpa opustila nadaljne izgrede. Prijet ni bil pri tem nihče in tudi nihče ovaden. Nadstražnik Mahr, zaslišan kot priča, je sam potrdil, da ni reagoval na naznanilo dr. Serneca, ki jo je izročila priča Krajec, o pripravljenem napadu, ker je že potekla uradna ura in sicer ni imel na razpolago nobenega redarja. Več drugih prič, ki so bile zaslišane pri tej obravnavi pod prisego, je splošno opisovalo izgrede in protizakonito postopanje policije pri teh izgredih, in mi menimo, da nam ni treba spuščati se v podrobnosti teh razprav, ker ima visoka vlada itak na razpolago kazenske akte. Iz obravnav proti Ivanu Bovhi Vr. VII. 669/99 in proti Franu Gostinčarju Vr. VII. 668/99 je v obče posneti, da so bile v noči od 9. na 10. avgusta v večinoma vseh ulicah in pri vseh izhodih iz mesta luči pogasnjene, da so tolpe patrulirale po mestu, da so zlasti pri ljubljanski mitnici in v Šolskih ulicah skupine ljudij prežale v popolni temi, da so te tolpe imele razpostavljene predstraže in vedete — sklicujemo se pri tem zlasti na pričevanje profesorja Kosija — da pa ni bilo videti policije nikjer na ulici, da je prišla ta šele po izvršenih napadih na Slovence in prijela na tleh ležeče Slovence. Sklicujemo se na izpovedbo pričo Oro-slava Kušca, ki je potrdil, da je hotel, oborožen s samokresom, iti na pomoč napadenemu Bovhi, da pa ga je zadržal neki policaj in da je opazil nedaleč od tega dogodka — oddaljen kakih 30 korakov, — nekega policaja, ki je gledal pretep, pa se ni dalje menil zanj. Priča urednik Beg je potrdil, da je iz polnega grla klical po policiji, da pa nikogar ni bilo, akoravno je, kakor je rekel priča Kušec, neki policaj iz daljave kakih 30 korakov gledal pretep. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 27. marca. Dunajski liberalci in nova volilna reforma. Tako ljutega boja židovsko liberalstvo in njemu vdinjana socijalna demokracija menda še nikdar nista bila, kakor ga bijeta sedaj proti že potrjeni volil, reformi za dunajsko mesto, akoravno se je že vsestransko pojasnilo, kako nespametna je ta po nekaterih židovskih voditeljih vpri-zorjena gonja. Židovski člani v sedanjem občinskem zastopu so poskusili z vsemi mogočimi sredstvi, da bi preprečili potrjen je sklenjenega načrta. Vse kričanje in demon striranje je bilo zaman. Odbornik dr. Stern je uvidel, da treba v tem oziru napeti skrajne sile, in podal se je v nedeljo k ministerskemu predsedniku, s katerim je hotel spregovoriti resno besedo. In res, kakor piše v svojem uvodniku včerajšnja »N. Fr. Presse«, je trajal razgovor celo uro. Pl. Koerber je Sternu pojasnoval, kako nesmiselno je vse rogoviljenje proti volilni reformi, Na dolgo in široko mu je potem odgovarjal dr. Stern, ki je hotel dokazati, koliko krivic se godi njegovi stranki z novim načrtom. Toda pri dokazih mož ni imel sreče; govoril je le o »turškem« gospodarstvu sedanje večino, o korupciji in demoralizaciji mej volilci. »In Konečno je prosil Stern, naj bi načrt ne dobil cesarjevega potrjenja. Ko mu je pa pl. Koerber odgovoril, da je že nafpotu — potrjeni načrt, tedaj je vzdihnil dr. Stern : Potem pa prosim Vašo prevzvišenost — in reči smem, da tej prošnji pritrjujejo vsi moji tovariši, — da se razpusti občinski zastop in se razpišejo popolno nove volitve. Na to predrzno zahtevo odgovoril mu je ministerski predsednik, da se je pred nedavnim vršila v nekem dunajskem okraju dopolnilna volitev po volilnem redu, ki ga ni sostavila kršč.-soc. stranka, in zmagala je ta stranka sijajno nad vsemi strankami. Ne volilni red, in bodi še tako ugoden za stranko, ne podaja tej lavorik, marveč simpatije, ki jih uživa pri volilcih. Žid dr. Stern je bil sedaj poparjen. Uvidel je, da mu je splavalo po Donavi zadnje upanje. Ker je pa nekaj vendarle moral odgovoriti, je rekel, da se tu, čujte !, — ne gre za dosego uspehov ; stopiti pa treba še jedenkrat resno pred vo-lilce in jim pojasniti celo zadevo. »Ako pa dunajsko volilstvo tudi še sedaj ne mara jasnosti v gospodarstvu nasprotnikov, ako je hoče še nadalje imeti, potem — habeat sibi. Mi smo storili svojo dolžnost!« Na take hi-navsko-zlobne besede tudi pl Koerber ni hotel ničesar odgovoriti. Žid dr. Stern in vsa njegova garda so pa izvedeli, kako sodi o njih »krivicah« osrednja vlada, in da se jim ne izpolni želja glede razpustitve občinskega zbora. Dr. Gregr proti Mladočehom. Minulo nedeljo so je vršil v Melniku pri Pragi shod čeških radikalcev, katerega se je udeležilo do 500 oseb, mej temi tudi nekaj Mladočehov pod vodstvom posl. Stolza. Na dnev. redu je bil razgovor o taktiki mladoč. kluba posebno pri razpravi o predlogi glode vojaških novincev. Govoril je na tem shodu, burno pozdravljen starosta dr Gregr. Govornik se je v svojem govoru pečal samo z vprašanjem : ali naj Cehi še vztrajajo na starem državnopravnem programu češkega naroda, ali naj se nastopi nova pot, ki nasprotuje temu programu. — Ves svet je bil prepričan, da bo češki klub v obstrukciji proti dovolitvi vojaških novincev pokazal, da se hoče maščevati radi odprave jezikovnih naredeb. Toda ne. Strah pred češkim levom je zginil. Merodajni so sedaj v češki pol tiki višji oziri. Govornik pravi, da mu je ljub vsak zaveznik, le tak ne, ki se vede danes tako, jutri drugače, in ki hoče, da bi mu drugi pobirali kostanj iz irjavice. Največja ovira realizovanju drž. prava češkega je sedanja ustava. Posl. dr. Gregr je konečno izjavil, da je kot oče naklonjen mladočeški stranki, a nezadovoljen je z njeno taktiko. Volilec Kratochwill je potem predlagal, naj dr. Gregr stopi iz mladočeške stranke, a predloga radi viharja, ki so ga Mladočehi vprizorili v tem trenutku, predsednik ni mogel dati na glasovanje. — Ta shod jasno dokazuje, kar smo trdili pred nedavnim, da se novodobni češki krogi nič več tako zvesto ne oklepajo češkega državnega prava. Berolinska inteligenca proti lex Heinze. V nedeljo je gromelo v Berolinu in dežtlo protestov proti toliko po krivici mpadani lex Heinze. Zbrala se je na bero-linskem rotovžu elita ondotne inteligence na osebna povabila. Navzočih je bilo 600 oseb. Bila je seveda, kakor povsodi ob takih slovesnih prilikah, zbrana sama pristna inteligenca. Tudi pri naših slovensko-nemških liberalcih je vselej tako. Na častnih sedežih sta sedela osemdesetletna starčka Mommsen in Menzel, predsedoval je Sudermann. Shod je položil temelj novi Goethe- in Schillerjevi zvezi s sodelovanjem Menzela in Mommsena, in tej novi zvezi je takoj in corpore pristo-p la vsa navzoča inteligenca. — S tem je, tako pričakuje vsa židovsko-framasonska klika, zapečatena usoda lex Heinze. Boli jih menda le to, da tu zbrana elite-inteligenca, kakor si šepečejo hudomušni mračnjaki, no tvori večine nemškega prebivalstva. Garibaldijev spomenik na Francoskem. Z največjo slovesnostjo so odkrili v nedeljo v Dijonu spomenik zloglasnemu Garibaldiju. O junaštvu in neustrašenosti Garibaldijevi je govoril najprej prosvitljeni župan, za njim pa bivši kapitan vogeške armade Soubeiran, ter naučni minister, ki se j a drznil izraziti, da je s tem spomenikom dovršilo mesto čin narodne hvaležnosti. Gari- 1--1.1::____ .. 1----- ;A .,1;».mni lčrart- cijo in Italijo in bratstva viden znak bo odkriti spomenik. — S tem se pa seveda ne strinja vse mestno prebivalstvo. Veliko število meščanov je glasom »Verite Francaise« poslalo ugovor naučnemu ministru, ki sklepa z besedami: »Ustanovitev Garibaldijevega spomenika je sram ta, proti kateri se v ime pravo časti Francije ne more nikdar zadostno protestovati«. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. marca. V III. velikem, rednem koncertu Glasbene Matice v soboto, dne 7. aprila izvajal se bo poleg drugih instrumentalnih točk vzporeda najveličastnejši del Dvorako-vega velikega oratorija »Sveta Ljudmila«, katero delo se letos prvikrat v Ljubljani izvaja. V njeni ima zbor Glasbene Malice po daljšem presledku v oratoriju zopet enkrat veliko, hvaležno in elektno ulogo, kajti izvajati ima 10 veličastnih zborov s spremljevanjem orkestra. Solistične uloge oratorija izvajali bodo sopran isti nja, operna pevka gospodična C a r n e r i in basist, operni pevec gospod Aleksander Nosale-\v i c z z Dunaja. Občni zbor. Opozorimo člane društva »Pripravniški dom« na letni občni zbor, ki ■e bo vršil 29. t. m. (v četrtek) ob 11. uri v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča. Intendanci sloven. gledališča. Piše se nam: Intendanca slovenskega gledališča je letos pokazala vzorno svojo nepristranost. To mora veseliti vsakega prijatelja slovenskega gledališča. Le po taki poti bode mo goč napredek slov. gledališča. Ali prav bi bilo, da zaključimo lepo vspelo sezono slov. gledališča s tem, da posnemamo vodstvo češkega narodnega gledališča, ki po končani sezoni priredi večkratne predstave na korist češki narodni posesti ob meji. Priredimo tudi mi predstavo, ki bi bila v korist o b m e j -nim bratom našim. S primerno agitacijo bi se podprlo z lepo svoto kako narodno stavbo ob meji. Bratje na Koroškem so brez sredstev in ginjeni bi se zahvalili za vsak desetak iz slovenske stoli™. Na korist slovenskim šolam na Koroškem naj priredi slov. gledališče še jedno predstavo. Tako bode najlepši zaključek letošnje sezone slov. gledališča in čast in priznanje, katero so si z neumornim delom pridobili intendanca in igralci, bode podvojeno. Postaja Freserje. Železniška postaja Preserje je osigurana. Odprlo se bode tu novo polje za turistiko in velike važnosti je tudi ta postaja za božjo pot na Žalostno goro. Za to postajo se je zelo trudil drž. poslanec Vencajz Iz Tržiča. Znano je čitateljem »Slovenca«, da so nekateri tukajšnji Nemci vložili pritožbo zoper zadnje občinske volitve. Deželna vlada jim je ugodila. Izbacnili so iz tretjega razreda gospoda A. Globočnika, kandidata domačinov, in mesto njega sprejeli v tretji razred gospoda M. Rozmana, ki je ostal zadnjič v manjšini. Ta je bil kandidat predilnice. S tem se je tovarni, oziroma tujcem izpolnila želja. V petek 30. t. m. se bo vršila županska volitev. Kakor se čuje, bode zopet izvoljen županom dosedanji gospod K. Mally. — Županstvi v Lomu in pri Sv. Ani pod Ljubeljem sta dobila slovenski občinski pečat. Zdravniška zbornica kranjska sklicala je na dan 29. t. m. v zborničnih prostorih enketo, da se definitivno vravna razmerje med zdravniki in zavarovalnicami zoper nezgode, ter povabila tudi k tej en-keti vse na Kranjskem v tej stroki delujoče zavarovalnice. Zbornica zahteva, da zdravnik naredi le tedaj spričevalo o nezgodi, če ga zahteva dotična zavarovalnica zoper nezgode in spričevalo tudi ona sama honorira. O vi-sočini honorara posvetovala se bo ob enem ta enketa. Zdravniško zbornico kranjsko zastopata : Dr. P. Defranceschi in dr. V. Gregorič. Linhartov sad. Pred mariborskimi porotniki se bo vršila menda že pri prihodnjem zasedanju tiskovna obravnava proti ptujskemu mestnemu učitelju Frischu, kot uredniku »Petauerce«. Tožitelj je slovenski ptujski odvetnik dr. Anton Brumen. Frisch je aktiven učitelj in vendar si upa biti liroflrtilr nnlitiAnnfro ^aanil/o tialil ui 1 w> map. sikdo. Toda kakor Frisch pripoveduje v svoje opravičenje, hi se ne drznil storiti tega koraka, ako bi mu deželnošolski nadzornik Linhart tega ne dovolil. Frisoh ga je prosil dovoljenja in Linhart mu je drage veje dovolil. Tak je nas Linhart! Z njegovim dovoljenjem se godi vse hujskanje spodnje-štajerskih nemških in nemčurskih učiteljev. Slovensko učiteljstvo pa se disciplinarno preiskuje in preganja, tudi če je bilo le samo pri nedolžni božičnici, prirejeni po Slovencih, kakor lani v Konjicah. Učitelj Frisch je brat mariborskega Frischa, ki kandidira za Lin-haitovegaadlatusa. Mariborski Frisch ,kije tudi nadzornik svojega brata v Ptuju, je dobro vedel za uredniško delovanje bratovo, a ga tudi ni niti posvaril niti kaznoval. Brez-dvomno bo se ojunačil domači deželni poslanec ter v interpelaciji ali v govoru pribil to za Linharta in njegovega bodočega ad-latusa jako značilno ravnanje! Štajerski deželni zbor je imel včeraj tretjo sejo v tem zasedanju. Deželni odbor je predložil razna poročila. Deželni glavar je pozdravil poslance in izrazil veselje, da je grol Clary zopet imenovan ces. namestnikom za Štajersko. Grof Clarv se zahvali za prijazni vsprejem in obljubi, da bode vlada kar mogoče podpirala deželne koristi. Posl. Herk in tovariši interpelirajo ces. namestnika, zakaj je na neki katoliški šoli v emureškem okraju nameščen protestantski učitelj. — Kakor smo že včeraj poročali, se slovenski poslanci seje niso udeležili, izvzemši g. Ro-biča, ki je obenem dež. odbornik. Na drugem mestu govorimo obširneje o tem sklepu slovenskih poslancev. Koristi naroda zahtevajo odločno in nevstrašeno postopanje. Naši pohlevnosti se nasprotniki le posmehujejo. Tretješoleo — samomorilec. Ustrelil se je v Mariboru zadnjo soboto dne 24. t. m. gimn. III. razreda Franc Bernardi. Zvedelo se je, daje načelnik neke tajne nem. nao. zveze. Bil je ravnokar poklican iz stanovanja k ravnatelju v preiskavo, a se je na potu obrnil, rekoč, da je nekaj pozabil vzeti seboj. V stanovanju se je z revolverjem ustrelil, rajši kakor bi izdal sebe in svojo zvezo. Bernardi je bil sicer odličen učenec. — Današnja »Tagespost« poroča, da so člani te zveze kradli po trgovinah. Volitve v Trstu. Na nedeljskih shodih »Edinosti« se je za II. okraj tržaške okolice z velikim navdušenjem proglasil slovenski kandidat dr. Ribar. Židovsko vino v Istri. V Dragušu pri Buzetu v Istri je c. kr. žandarmerija preiskala in zaprla več vinskih kletij, v katerih se je ponarejalo vino. Kleti so bile last židovskih »signorov«. Slovenski misijon v Trstu. Dne 26. t. m. se prične slovenski misijon pri sv. Jakobu v Trstu. Trajal bode do prihodnje nedelje. »Edinost« pravi: »Ne da se popisati, kako veseli so bili po cerkvah Slovenci, ko so čuli to novico. Torej vendar. Razmere so se torej v Trstu znatno spremenile. Nekdaj so tržaški namestniki strašili proti slovenskim misijonom z bataljoni vojakov. Danes se Slovenci temu smejejo. Danes ga ni, da bi si upal motiti slovenski misijon! Iz Gradca. Obravnava proti 22 Grad-čanom, ki so lovili kmete in izvabljali z raznimi igrami od njih denar, je končana. Oproščena sta samo dva obtoženca, ostali so obsojeni na 5'/t let do 4 mesecev pokore v zaporu. Vsi skupaj so obsojeni na 50 let in 2 meseca. Demonstracije v Gradcu. Gradčani ne morejo živeti brez demonstracij. Za demonstracije so sedaj porabili izborne postne govore P. Freunda, ki krepko šiba agitacijo za odpad od katoliške vere. To jih tako boli, da svojemu srdu nemški nacijonalci skupno s soc. dem. dajo pred cerkvijo, ki je vedno polna, duška z demonstracijami. V soboto jih je pridiga tako prijela, da so po celem mestu tulili »Die \Vacht am Rhein« in »Das Lied der Arbeit«. Tudi v nedeljo so Bi lajšali svojo vest s klici »Heil Bismarck« in »Heil Luther«. Promoviran je bil včeraj na graškem vseučilišču Herman Kovatsch, znan Karnijo lec, doktorjem zdravilstva. V Kranju se jc nastanil izprašani učitelj godbe g. F. Wogrolly. Okrajni cestni odbor kranjski jc sklenil znižati po veliki noči klanec v Potrdili so letos k vojakom v Kamniku in Prevojah od 608 nabornikov 190. Potres. Z Vrha pri Vinici so javlja, da se je čutil dne 23. t. m. zjutraj ob tri-četrt na sedem precej močan potres tako, da so se hiše tresle in šipe na oknih za žvenketale. Broda čez Savo je deželna vlada do volila za daljšo dobo 5 let Fr. Klemenčiču iz Mrtvic pri Krškem in turnski graščini pri Črničju. Novice iz Amerike. V Jolietu je stopila v red sv. Frančiška Slovenka Ema Ivanjšek. — Jolietska električna ulična železnica je dobila sedaj vse potrebno zemljišče za podaljšanje svoje proge do Chikage. — Slovenci v Pittsburgu bodo zidali novo župnišče. Slovenska cerkvena občina vrlo napreduje, odkar imajo ondi č. g. I. Kranjca. — Šolo za kanarčke imajo v Ne\vjorku. Vanjo pošiljajo mlade kanarčke, da se uče od starih peti. — Kako Čehi napredujejo v Ameriki, razvidno je iz tega, da imajo poleg mnogo druzih listov v Ameriki svoj kmeto-valski list po imenu »Hospodar«. Žganje umorilo je 351etnega Urbana Trillerja p. d. Balantov Urban iz Virmaš. Našli so ga poleg postaje Trata pri Škof j i Loki mrtvega na kupu sipe. Slovenska predstava v Brežicah. Prihodnjo nedeljo priredi »Čitalnica« v Brežicah gledališki večer. Igrali se bodete dve igri. Orla vjeli so v Torenti v skopcu. Vzel je namreč nekemu kmetu izpred hiše eno leto starega kozlička, katerega je odnesel v visočino, od koder ga je spustil v skalovje, kjer se je ubil. Tja sta ga hodila s samico obirat. Gospodar, to videč, nastavil mu je zvečer skopec na onem kraju, in res se je vjel drugo jutro v past. Orel je meril z raztegnjenimi perutnicami 2 metra. Poslali so ga gospodarju lova v Trst. Plemenit čin „mrtve roke". Na knezoškofijski tovarni žic v Pocksteinu na Koroškem je krški knezoškof upeljal starostno zavarovalnico za delavce. Doneske za zavarovanje delavcev plačuje knezoškol sam. Tatvina v cerkvi Jezusovega Srca. Poročali smo, da je bil nedavno ukraden v cerkvi Jezus. S. križ, vreden 28 kron. Sedaj so policaji križ dobili v Vodmatu in ga izročili predstojništvu cerkve. Ukrala je križ neka kondukterjeva žena in ga prodala svoji znanki za 1 krono. Včeraj bi se morala tatica pridit zagovarjat na magistrat, pa je ni bilo. Zginila je. Stražniki jo iščejo in jih prav močno skrbi, da bi je ne dobili. Upravno sodišče je v neki pritožbi razsodilo, da imajo dosluženi podčastniki s certifikati pri sočasnem imenovanju prednost pred drugimi prosilci (praktikanti). Poštne stvari. Mesto poštne odpravnice pri sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru je dobila Friderika Stohr. S 1. aprilom bode poštni Bel dvakrat na dan prenašal pošto mej Gorjami in Bledom. Prijeli so včeraj tukaj v Ljubljani posestnika Jos. Jarma s Korenitke pri Veliki Loki, ki je doma razprodal svoje premoženje in pred upniki hotel popihati jo v Ameriko. 330 delavcev Hrvatov je odšlo danes na Prusko k gradnji nove železnice.. Izseljevanje Hrvatov v Ameriko je zavzelo velikanske dimenzije. V dveh mesecih je Hrvatska izgubila 2600 svojih sinov. Mej izseljenci je bilo 400 mladeničev, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti. Povozil je včeraj nek Bizovičar v Škofijskih ulicah petletnega dečka Makso Ješka, ki se mu ni hotel ogniti. Fant se je malo popraskal, pa odletel naprej. Ugodilo se mu ni nič žalega. S ceste. 341etoi delavec Janez Pittinger iz Špitala na Koroškem je včeraj dobil na cesti epileptični napad. Rešilna družba ga je prepeljala v bolnico. Mačkova šnopsarija je imela, odkar je magistrat določil, da morajo v sobotah in nedeljah ljubljanski žganjarji žejo trpeti, že sitnosti na magistratu. Mačka je naznanil nek »siten« policaj, da je ob prepovedanem času točil šnops, in Maček je rajžal k svetniku Šešku. Policaj jo trdil svojo, Maček pa jo zatrjeval g. Šešku, da je točil le »mošt«. Policaju se je to strašno čudno zdelo, ker jc videl, da je Maček točil v »ohtelc«, in tudi g. Šešku ni šlo nič kaj v glavo, kako V Celju se je PleSivčnik. — S Antisemiti- Kako sta se Šešek in Maček končno zmenila, ne povemo, ker nočemo sumničiti ne-pristranosti magistrata. Nabor. Pri današnjem naboru v Ljubljani je bilo potrjenih 54 okoliških mladeničev. Samomor vojaka. ustrelil infanterist Avgust puško si je prestrelil prsi. * Iz raznih krajev. z e m silno narašča na Češkem. V kocen-skem okraju so kmetje sklenili prirediti lastne trge za žito ter ustanoviti gospodarska skladišča in prodajalne zadruge in obrtniki v Kocenu so sklenili napraviti zadružno prodajalno. Tudi v Pardubicah, Plznu in drugod je živahno antisemitsko gibanje. — Premoženje Evrope mobilno in immobilno se je naračunalo na 1175 miljard, mej katerimi odpade na Avstrijo 113 miljard in na jednega Avstrijca 500 kron premoženja. Najbogatejša je Angleška, potem pride Francoska, Nemčija, četrta je Avstrija. — V vodo skočil je v Gradcu 80 letni starček Franc Krainer. Počakal bi pač lahko naravne smrti. — Kor podrl se je v cerkvi v Nikopolskoje mej službo božjo. 23 osebje bilo ubitih, 12 težko poškodovanih. — O velikih tatvinah zopet pišejo časopisi. Nekemu služabniku »Banque de France« je nekdo iztrgal na cesti 400.000 Irankov. Direktor kašavske železnice na Ogerskem je pokral 200.000 kron. Iz Budimpešte je pa zginil poštni kontrolor Ludvik Berkes, ki je defravdiral tudi nad 200.000 kron. — Bivši okrajni glavar v Litiji dr. Julij Franzel vitez Vesteneck, znameniti nemški petelin iz polupretekle dobe, ki je pa moral pobrisati jo v Ameriko, si v Ameriki v New-Yorku služi kruh kot tolmač slovenskega jezika Tako zagrizenega Friinzelna slovenščina živi. — Radi petih goldinarjev, katere je izgubila na Dunaju delavka Petschek, jo je njen mož močno oklo futal. Žena se je v žaloBti zastrupila. — Roparji grobov so se v Peczelu na Ogerskem spravili na rakev grofovske rodo-vine Raday. Krste so odprli in uropali dragocenosti. — Češkega rokovnjača so aretovali v soboto v bližini Prage, kjer je prebival v neki hiši kot »Franc Broz, trgovec s konji«, a od tod s svojimi tovariši izvajal razne repe pod imenom »Bocek«. Na stražnike, ki so ga prišli iskat, je jednajst-krat ustrelil. — Tunel za pešce so naredili v Londonu na prostoru mej londonsko banko in magistratom. Tunel je 4 metre širok in 3 metre visok. — 350 hiš zgo r e 1 o je v petek v trgu Zsibo na Ogerskem. Bedni prebivalci morajo prenočevati na prostem. — Samomorov v Evropi je na leto 50.000. Društva. (Zadruga gostilničarjev, krčma r j e v, kavarn a rjev, žganjetoč-nikov in i z kuharjev v Ljubljani) sklicuje redni zadružni občni zbor, ki se vrši v četrtek dne 29. marca t. 1. ob treh popoludne v »Virantovi« restavraciji na sv. Jakoba trgu št. 2 Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Čitanje zapisnika zadnjega zadružnega zbora. 3. Poročilo o delovanju zadružnega starešinstva tekom 1899 leta. 4. Polaganje letnega računa za poslovno leto 1899. 4". Dopolnilna volitev v zadružno načelstvo in sicer v smislu določila § 19. zadružnih pravil treh odbornikov in enega odbornikovega namestnika. 6. Posamezni predlogi. 7. Raznoterosti. (Druga izvanakarlemična podružnica 8 v. Cirila in M e t o d a v Gradcu imela je 17. sušca 1900 svoje letno zborovanje. Gospod predsednik dr Žižek je poročal, da je društvo med letom zgubilo sicer 19 udov, da pa jih je 37 na novo prirastlo, tako da šteje podružnica zdaj 186 udov. Dohodki so 1. 1899 znašali 489 K 72 h., od katerih je bilo 24 K 42 h. nabranih za Prešernov spomenik. — Stari odbor se je volil na novo in dopolnil. Enoglasno se je vsprejel nasvet, naj se slavni osrednji odbor naprosi, da pri glavnem zbo rovanju predlaga našo starosto in neumornega blagajnika g. Fr. Hrašovca c. k. sodnika v p. za imenovanje častnim udom. Od 186 udov se je zborovanja udeležilo samo 19 udov. Znamenje, da se graški Slovenci vedno ne morejo otresti svoje zaspanosti in malomarnosti za narodno stvar. Podružnica je med letom pripravila dve veselici (zadnja se pa prišteva že k tekočemu poslovnemu letu), kateri sta se jako dobro obnesli. Želeti bi le bilo, da bi se graški Slovenci večkrat, v društvu »Naprej«, kjer je do 30 slov. časnikov na razpolago. Omenimo še, da bode g. pri.I F. lUuptmann svoje predavanje o magnetizmu in elektriki v društvu »Naprej« dne 31. t m. nadaljeval in jo želeti, da bi se udje predavanja mnogoštevilno udeležili. (Hranilno in posojilno društvo v Celovcu je imelo 1 1899. denarnega prometa 259 797 gld. 23 kr. Med letom je vstopilo 45 udov, izstopilo jih je 28, tako da jih je sedaj 472, kateri imajo v deležih z obrestmi vred 6679 gld. 86 kr. Hranilnih vlog se je sprejelo 77.561 gld. 31 kr., izplačalo pa 51.206 gld. 32 kr. Vso vloge znašajo 236 459 gld. 88 kr. Novih posojil se je dalo 39.714 gld. 61 kr. Vrnilo se je posojil 16.273 gld. 98 kr. Stanje vseh posojil z zaostalimi obrestmi vred je 226.718 gld. 60 kr. čistega dobička je bilo 394 gld., rezervni fond je narastel na 5885 gld. 61 kr. Telefonska in brzojavna poročila. Trst, 27. marca. Laški isterski deželni poslanci so slovanski nmodus vi-vendi" zavrnili kot pretiran in ee niso spustili v nikaka razmotrivanja posa-meznostij. — Lahi se pripravljajo za volilni boj, ker so čuje, da vlada razpusti dež. zbor. Dunaj, 27. marca. Govori se, da sr butte" nadvojvoda Franc Ferdinand s cesarjevim dovoljenjem prihodnji teden v Draždanih poročil z grofico Chotek, ki bode imenovana dan po poroki za „kneginjo Konopišt". Dunaj, 27. marca. Cesar je včeraj vsprejel v avdijenci praškega župana dr. Srba. Dunaj, 27. marca. „Fremdenblatt" poroča iz Bruselja 24. t. m.: Belgijski kralj je odločil, da prestolonaslednika vdovi Štefaniji ne pristoja sedaj niti naslov „kraljevska visokost", niti belgijska princezinja". 0 tem odloku je bil obveščen urad višjega dvornika na Dunaju, ki je že razposlal tozadevno okrožnico. Prestolonaslednika vdova nosi sedaj ime grofica Lonyay brez nadalj-nega naslova. Dunaj, 27 marca. Današnji uradni list objavlja potrjeno volilno reformo za dunajsko mesto. Dunaj, 27. marca. Delegaciji se stiideta v Budimpešti 12. maja. Dunaj, 27. marca. V nedeljo zvečer je umrl član gospodske zbornice dr. Eigner, danes opoldne pa član Zie-mialkowsky. Dunaj, 27. marca. Včeraj popoldne je umrl kardinal Kamil Mazzella v 68. letu svoje dobe. Rim, 27. marca. Papež je sprejel včeraj v Sikstinski kapeli moravske romarje iz Brna in Olomuca pod vodstvom škofa Bauerja in monsign. Zapletala in Dvoraka. Vsprejeina se je udeležil tudi bivši ministerski predsednik grof Thun z rodbino. Kapstadt, 27. marca. V noči od 25. na 26. t. m. je uničil požar v Grave-streetu večje število poslopij. Vladno poslopje so komaj rešili. Akte so sicer rešili v zbornico, a so precej poškodovani. Vojaka v Južni Afriki. Z bojišča ni danes nikakih pomenljivih poročil, pač pa pričakujejo londonski vojaški krogi, da bo Roberts z oddelkom generala Bullerja v najkrajšem času udaril nad sovražnika ob transvalski meji. Nadalje se tudi pričakuje, da bo Freneh vendar ujel Oliviera, vendar v tej nadi dosedaj še ni nihče potrjen, ker ni prav znana pot, po kateri se Olivier pomika proti severu. London, 27. marca. „ Times" poroča: Burski general Olivier se je nahajal v nedeljo že nad Ladybrandom. Mogoče, da mu prestriže pot general Freneh. London, 27. marca. Položaj v Mafekingu je obupen. Buri so z nova jeli streljati na mesto. Bolezen in lakota muči prebivalstvo. London, 27. marca. V Kimberley došli ujetniki trdijo, da je oddelek angleške konjiče prodrl v Transval 18 milj severno od Christianije, ki leži severovzhodno od Warrentona na desnem bregu reke Vaal. London, 27. marca, tukajšnji krajšem času jel prodirati proti severu. — V petek se je bil hud boj pri Klands-laagte. London, 27. marca. Oranjski ljudski zastop je sklican za 2. aprila v Kroonstadt. Newjork, 27. marca. Pri sestanku na korist Burom je izjavil v nedeljo bivši poslanik White, da še ni govora o koncu južno-afriške vojske. Nastopili bodo dogodki, ki bodo presenetili ve-' svet. Protin ln revmatizem, ta toliko nadležna bolezen, katero mnogokrat tudi toplice ne odpravijo, d& se v veliko veselje tacih bolnikov oidrav ti tudi brez toplic — po Zoltan-ovem mazilu, pa Je urno in gotovo. Lekarnarju Bela Zoltan-u v Budimpešti se je namreč posrečilo izumiti to sloveče mazilo, s katerim se bolniki, trpeči že 10- 15 let. v nekaterih dneh popolnoma ozdravijo. I1 mrli so: 23. marca. Avgust Loos. železniški uradnik, 49 let Slomškove ulice 21, otrpnenje srca. 24. marca. lian Heidl. prisiljenec, 62 let, Poljanski nasip 56, otrpnenje srca. 25. marca. Ana Ravnahrib, tovarniška delavka, 25 let, Hrenove ulice 12, jetika. — Apolomja Jeras, nadsprevodnika žena, 50 let, Kesljeva cesta 27, pluč-nica. — Štefan Gruden, invalid, 82 let, Dunajska cesta št. 3. ostarelost. 26. marca. Neža Armič, delavka, 35 let, Tržaška cesta 3, jetika. V hiralnici: 22. marca. Ivan Jamar, bajtarja sin, 15 let, kap, epileptična topost. 23. marca. Anton Knajtar, gostač, 82 let. ostarelost. V bolnišnici: 21. marca. Franc Ahčan, sprevodnika sin, 2 leti davica. 22. marca. Anton Sušnik. pastir. 14 let, pyaemie. 23. marca Uršula Emerčič, strežnica, 66 let, pa-ralysis intestinorum. Cena žita na dunajski borzi dne 26. marca 19G0. Za 100 kilogramov. . » maj - j um » » jesen . Rž za pomlad . . » » maj • junij » » jesen . . . gl- 7-67 do gl. 768 » 7 68 » » 7-69 » 788 » » 88» » 6-68 » » 670 » 6'70 n » 6-72 » 6-87 B a 6-88 » 5-60 » » 5-61 » 5-68 » » 5.69 » 5 25 » a 5-26 » 5 33 n » 5-34 M 5 62 » » 5 68 » » maj-junij » » jesen BKeteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. Stanje Tempe- Cas opa- baro- ratura zovanj metra pO t mm. Celziju Vetrovi Nebo 26, 9. zveč. | /27-3 | 6-4 . si. sever ; oblačnih 7. zjutr. I i"29'5 j2. popol. | 729-3 37 | brezv. 7-9 I si. jzah. Srednja včerajšnja temperatura 6 2°, normale: 5 6 . oblačno t dež 7-4 297 1-1 Žalostnim srcem naznanjam v svojem imenu in v imenu svoje rodbine, da je moja ljuba hčerka Irena Ceršak dne 25. marca v 18. letu po kratki bolezni umrla. Sv. maša zadušnica bode dne 28. rnaica ob 7. uri. Dr. Ivan G-eršak. Zahvala. 298 1-1 Povodom prebiitke smrti naše nepozabne matere, oziroma stare matere in tašče, veleposestnika vdove, gonpe Matilde Trenz došlo nam je toliko dokazov presrčnega so-žalja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zalnaliti. Bodi toraj tem polom zato izražena najiskrenejša zahvala vsem, zlasti za mnogo-brojao spremstvo ob zadnji poti predrage pokojne, za prekrasne vence, posebno prefi. gg. duhovnikom, slavni požarni hrambi šentjer-nejski, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem častitim daljnim in domačim spremljevalcem. Draškovc, dne 22. marca 1900 Žalujoči ostali. Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, zganje-točnikov in izkuharjev v Ljubljani. vabilo na redni zadružni zbor, kateri se vrši v četrtek dne 29. marca 1900 ob 3. uri popoldne v ..Virantovi" restavraciji, Sv. Jakoba trg 2. Dnevni red : 1. Pozdrav. 2. Čitanie zapisnika zadnjega zadruž. zbora. 3. Poročilo o delov an|u zadružnega starešinstva tekom 1899. leta. 4 Polaganje letnega računa za poslovno leto 1899. 5. Dopolnilna volitev v zadružno načelstvo in sicer v smislu določila § 19. zadružnih pravil treh odbornikov in enega cdborni kovega namestnika. 6. Posamezni predlogi. 7. Raznoterosti. Ker je za sklepčnost zadružnega zbora potiebna navzočnost 30 udov. naj se ga častiti člani v kar največjem številu udeležiti blagovole. V Ljubljani, dne 12. marca 1900. Ivan ToBti, načelnik. NB. Ce bi sklican zbor ne bil sklepčen dne 29. marca t. 1., viši se dnč ii. aprila t. 1. ob treh popoldne istotam zadružni zbor z enakim vsporedom in sicer brez opetovanega obvestila zadružnih članov. Ta zbor bo brez ozira na število navzočih veljavno sklepal. 290 1-1 r Yožnjekarte tovorni listi A9IEKIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade 5 Pojasnila daje : liimle Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20. ali pa 17 25-10 ANTON REBEK t LJubljani, Kolodvorske ulice 34. Lak za sobina tla, bojov&nlj prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Franč škanske ulice. 2i8 11 11 —11 Vnanja naročila proti povzetju. Za izredno nizko oeno j>i*ocl»in motor za dve konjski sili. 277 3_4 Leopold Tratnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 27. rma Ovseno pšeno, ovsena moka in ovseni puh (kakor Quiiker Quals) izdeluje iz Smrečinega gorskega ovsa, priznano najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo. 6 klg. poštni zavojček : kaša in puh K 4 40, ovseno pšeno in moka K 4 20, vse štiri vrste odbrane K 4 30. Po železnici od 25 klg više (tudi odbrano) dosta ceneje in sicer od 62 do iu 68 h za klg. po daljavi. 110 26-20 Glavna zaloga Smrečine gorske prodajalne družbe za Avstro Ogersko: LEOPOLD HEISS, Dunaj,lV/I,WlednerHauptstrasse56. v ijv V? 'i' St- 9488. Razglas. 291 3—1 Vsled odloka c kr. ministerstva notranjih zadev z dne 23. februvarja 1900, št. 3472, dovoljeno ie prodajati naravne mineralne vode le v originalnih steklenicah, ki so jih upraviteljstva dotičmh studencev po predpisih napolnjene in zamašene v promet oddajala. Prepovedano je toraj naravne mineralne vode za daljno prodajo pretakati iz originalnih steklenic v manjše, ter v obče vsaka manipulacija, s katero se poslabša fizikalično svojstvo in veljavnost dotične vode. To se daje vsem onim, ki se pečajo s prodaio nabavnih mineralnih voda. na znanje z dostavkom, da se bo proti onim, ki bi utegnili grešiti proti gori navedenemu odloku, kazenski postopalo. aji iNl rnt w | ■■ *»■ i , dn<5 20. marca 1900. HMC^se^jn-jL mi Protin, revmatizem, tudi zastaran, katerega celo toplice v 10—15 letih niso ozdravile, ozdravi gotovo po nekaterekratni rabi Zoltan-ovo mazilo zoper protin in revmatizem. Steklenica velja 2 kroni. Razpošilja dvorni založnik lekarnar 13. Zoltsiii, Budimpešta. Nikalia tajnost. Od zdravnikov priporočeno. 4Hf 199 12-3 'I Sy>.\/>-/-»-<: i ./> >.\.i i V;-,--v.v v-/. <-7/->'r >.v. .V>.V>-.\ \W. \v-/, SIT/., • ,V>\/>> mmm \v/„ v\- V-a imm Dunajska filialka Hranilne vloge na knjižioe s 4%- Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n- vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 39 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na IMiii m". I., Herrenpisse 12. Glavnice v akcijah 20,000 000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi. D 11 11 a j s lt a borza. Dn6 27. maroa, Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/„ 200 kron Ogerska zlata renta 4...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld Kreditne delnice, 160 gld...... London vista ........ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri veli 99 99 98' 99 97 93 127 234 242 118 30 •05 35 60 •16 ■45 26 •36 95 •66 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dno 26. maroa. 3-2°;0 državne srečKe i. 186-1, 250 gld.. . 6°',, državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4"/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/, 23-70 19-28 90-20 11 38 164 — 169-75 2U0 25 95-70 141-25 9M Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavr i pisma av. osr.zem.-kred. banke 4 /0 Prijoritetne obveznice državne železnice » . južne železnice 3°/„ , > južne železnice 5°/0 , » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. . . . . • 4arečte dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » ° * Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld. . . . R.iHnltnve srečke, 10 gld. 1C8- -95-70 87 50 70 — 99-— 99-25 396 — a35*— 42-50 22-13-20 66 - Salmove srečke, 40 gld....... St. GentSis srečke, 40 gld....... \Valdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avatrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Ak6ije tržaškega Lloyda. 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba , . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 172-50 181 — 178 — 50.-124-75 295-— 79 70 26-50 98-50 261-85 324--255-75 Sf Nakup ln prodaja rsakovrstnih driavnlb papirjev, Breflk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju naimanjšega dobitka. - Promesfc za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „31 E K C U I., flollzeile 10 in 13. Dunaj, I., 2. JUT PoJa»nlla TfeJS v vseh gospodarskih in Bnanfinih »tvarofi, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg* obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (f liivnlc. "»JI