List 12. Gospodarske stvari. 0 zadevah nove cenitve zemljiškega davka. Iz okolice ljubljanske 18. marca. Po želji „Novic" v 6. listu t. 1. Vam naznanjam, kar vem in znam, zato, da bi izvedeli vsi drugi župani in udje cenilnih komisij in bi postopali vsi zložni in edini. Zdaj, zdaj je čas, da se dela, sicer bode prepozno; pozneje ne bode pomagal niti krič niti jok in stok, ako bi se zgodilo, da bi dobili sopet previsoki zemljiški (gruntni) davek! Uni teden smo bili vsi župani okolice ljubljanske poklicani v pisarnico c. kr. okrajne cenilne komisije. Celo rešto vprašanj se je stavilo na nas; med drugimi tudi to: ali so tiste cene prosa, koruze, zelja, fižola, sena, slame, dnine za delalce itd., ki smo jih f. 1869. povedali in so jih kantonske gosposke cenilni komisiji predložile, bile resnične ali ne? Te takrat imenovane cene smo morali zdaj od konca do kraja zavreči, kajti vse so bile napak; vsaj nas nihče ni podučil, za česa prav za prav da grč; vrh tega pa so tudi gospodje, ki so z nami takrat to reč obravnavali, marsikaj v pisma vpisali, o čemur ne vemo, kako da je va-nja prišlo. Za okraj ljubljanski, ki je razdeljen na 4 dele, smo ceno pridelkov, ki niso poglavitni pridelki, takole stavili: za vagan ali mecen koruze 2 gold. 40 kr, za „ „ „ ajde 1 „ 40 „ za „ „ „ prosd 1 „ 40 „ za Jf ;? „ fižola 2 „ 60 „ za „ „ „ repe 20 „ za „ „ „ krompirja 80 „ za „ „ „ korenja 30 „ za 60 glav zelja 50 „ za cent deteljne mrve 60 „ za „ sladke mrve 55 „ za „ sladke otave 35 „ za „ mešane mrve 40 „ za „ mešane otave 20 „ za „ kisle mrve 20 „ za „ kisle otave 13 „ za „ močirne mrve 20 „ za „ slame ozimnega žita 25 „ za „ slame jarega žita 20 „ za seženj 30" dolzih trdih drv najviša cena na deblu v borštu 60 „ za seženj mehkih drv 30 „ O tej ceni drv ima, kakor so nas gospodje v kan- celiji podučili, od nas pozneje izvoljena komisija 6 ali 8 vrst nazaj postaviti. Stroški, ki jih ima gospodar za obdelovanje in pridelovanje, smo cenili tako-le: za cent detelj nega semena 30 gold. — kr. za „ travnega semena 27 „ — „ za bokal repnega semena 27 „ za bokal korenovega semena 50 „ za 100 zelnih glav 1 „ 50 „ za cent gipsa 1 „ 14 „ za vagan drvnega pepela 40 „ za cent gozdne stelje 15 „ za „ blevnega gnoja 30 „ Dnino delalcev skupaj s krmo za živino in s živežem enega hlapca za en dan smo določili tako-le: za voz s 4 konji — 12 gold. za „ s 3 konji — 9 „ za „ z 2 konjema — 5 „ 50 kr. za „ z 1 konjem — 3 „ za „ s 4 voli — 10 „ za „ z 2 voloma — 5 „ dnina za navadno težko delo na dan 80 kr. ,, za „ lahko „ na „ 65 „ koscem, sejalcem, oratarjem itd. 1 gold. 30 kr. Potem smo bili tudi vprašani: koliko časa po primeri potrebujemo, da z vozom pridemo na sej m v Ljubljano in iz Ljubljane domu? in koliko centov navadno naložimo? Glede na naše večidel slabe ceste, pozimi sneg, nemočne konje in vole smo gotovo le resnico govorili, ko smo rekli, da pol dne, cel dan, poldrugi dan, tudi 2 dni potrebujemo, in da ne moremo več kot 10 centov naložiti. Se vč, da smo tudi cestnino in mostovino še posebej šteli. Cene žita in druzih pridelkov, kakor jo imajo v Ljubljani zapisano in so nam jo na znanje dali, nismo mogli potrditi za nas na kmetih, ker je veliko previsoka. Lanu, konoplje, jare pšenice injare rži nismo šteli v naše stranske pridelke, zato, ker je pri nas navadno ne pridelujemo. Cene zimske pšenice, zimske rži, ječmena in ovsa nam niso dovolili povedati; rekli so nam, da ta je že po postavi odločena in da se bo vzela tržna cena 1 j u b-ljanskih sejmov zadnjih 15 let po izbrisanih 5 letih, ko je bila cena najviša. Al ta ljubljanska sejmska cena je za nas na kmetih veliko veliko previsoka in po tej ceni se nikakor ne morejo ceniti naši zemljiški pridelki. Mi svojega žita na deželi nikoli ne moremo prodati po tej ceni. M., župan. Dostavek vredništva. Lepa hvala za poslano poročilo. Prosimo tudi vprihodnje kaj. Stvar je sila važna; vsaj gx6 za to, da znižamo zem- Ijiške davke, ki so našo deželo že predolgo trli, bolj kakor vsako drugo. Neobhodno potrebno je tedaj zdaj, da se resnica povsod pov6 in da v edinosti postopajo naši gospodarji. Le tako se moremo otresti jarma, ki našo zemljo žuli kar so presvitli cesar sami priznali, ko so vslišali glas deželnega našega zbora 1864. L in ukazali odpisovanje prenapetega davka. Da pa je edino postopanje mogoče, treba, da se udje okrajnih komisij med seboj porazumejo, in da tudi na to delajo, da sosedni okraji to o pravem času zved6, da ne reče eden tega, drug tega, in neumen, če tudi pošten kmetovalec ne pokvari, kar je umen kmetovalec po resnici povedal, ker tako komisija sama v zadrege pride, ne vedč, kaj je pravo. Tako kakor si vlada izvoli za svoj del voditelje in prvomestnike, tako naj si tudi vsaka okrajna cenilna komisija izmed sebe, to je, izmed onih 6 mož, ki so bili v komisijo voljeni, izvoli enega, ki jej je vodnik in načelnik. Komisije! v Vaših rokah je zdaj to, kako bode izpadla prenaredba davkov; zato delajte zdaj prav, da ne bode prepozno! „Kedar je krava iz štaleu, prepozno je javkati. Dajte v protokole zapisati vse na drobno, kar veste in znate, da je resnica, da viša komisija zv6 Vaše misli in ugovore. Ako bi v kaki zadevi dobro prepričani bili, da se kaj napačnega ali protipostavnega godi, ne bojte se, to naravnost naznaniti c. k. deželni komisiji v Ljubljani ali c. kr. finančnemu ministerstvu na Dunaj. 92