Inseriti sc sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., Če se tiska lkrat, " »» >» II II 4 »I II II II II 3 ,, Kolek (»tempelj) tnese vselej 80 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno »manjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se nc sprejemajo. Političen list za slovenski narod. Velja ba žrtev polnega in mnogokrat viharnega vladanja Vašega cesarskega in kraljevega apost. Veličanstva. Zastop vojvodine Kranjske bliža se najvišemu prestolu s prezvesto vdano prošnjo, da Vaše Veličanstvo blagovoli premilostno sprejeti vošila sreče in blagoslova, ki jih ponižno pokloni dežela Kranjska Vošila ta so prešinjena s toplo ljubeznijo do posvečene osobe Vašega Veličanstva, do presvitle Vaše rodbine, do naše domovine; ona so polna iskrene hvaležnosti za vso milost in skrb, ki jo je Vaše Ve-ličantvo naklonilo tudi tej deželi presvitle krone Vaše. Pretile so silne nevarnosti že o začetku vladanja, hudi boji bili so doma in navzunaj , ko se je starodavno cesarstvo prerodilo pod geslom Vašega Veličanstva, zato tim sijajniše razsvetljuje dan sedanjega vspeha pomlajeno in okrepčano državo. Na podlagi prava in svobode osnovalo je Vaše Veličanstvo in dovršilo sostavo konštitucijalne države, za katero temeljni kamen postavili so pred sto in več leti preslavni pradedi Vaši, ter to delo venčalo s tem, da je Vaše Veličanstvo narode avstrijske pripoznalo za svobodne in polnoletne. Brezmerni hvaležnosti narodov in presrčnim čustvom o takem vspehu petindvajsetletnega cesarskega žrtovanja in ljubezni pridruži naj se spolnitev iskrenih vošil. Mili Bog naj Vašemu Veličanstvu podeli še skozi mnogo dalji in mirni čas vladarsko radost, vsim narodom pa, ki so združeni pod Vašim najvišim geslom, blagonosnivžitek modrosti in milosti Vašega Veličanstva. Bog blagoslovi iu osreči Vaše Veličanstvo! presvitlo cesarsko rodbino, in domovino! V najzvestejši pokornosti in vdanosti: Deželni zbor vojvodine Kranjske. V Avstrijskih deželah. Cesar in cesarica sta se 30. novembra iz Peste vrnila na Dunaj. 1. in 2. decembra je cesar sprejemal deputacije, ki so mu prišle čestitat za petindvajsetletnico. Danes zvečer so vse te deputacije povabljene k soareji v redutnih dvoranah. — 6. jauuarija se cesar poda k ruskemu caru v Petrograd. Grof Ludevik Paar, dosedanji poslanec na Danskem, pride za poslanca k sv. Očetu, ki so s tem imenovanjem, kakor „Vaterland" piše, prav zadovoljni. 29 Čeških poslancev se je poslanstvu za deželni zbor odpovedalo. Kakor „Pokrok" in „Politik" pišeta, neki pravijo, da so to storili, ker so volilcem obljubili, da se bodo vdeležili deželnega zbora. Ker je pa večina narodnega kluba sklenila, ne se vdeležiti, zato odstopijo od poslanstva. Večina narodnih poslancev opravičuje sklep, zakaj se deželnega zbora ne vdeleži, dasi vseh vzrokov zarad tiskovne postave ne sme objaviti. Sicer pa prepustč svojim volilcem, da pri novih volitvah pokažejo, ali še zaupajo svojim voditeljem, ali ne. Oni se jim ne bodo vsiljevali, če z njihovo politiko niso zadovoljni. Tega pa volilci gotovo od njih tirjali ne bodo, da bi delali proti svojemu prepričanju. Čehi so nam bili do sedaj v izgled in spodbudo; s ponosom smo kazali na nje, na njih slogo in edinost, ktera jim je pridobila toliko slave in veljave. Prav žalilo nas bo, če se tudi med njimi vname nesloga in domač prepir, ki sta pri nas obrodila sad, kterega se le ustavoverci vesele. V Ogrskem glavnem mestu bila je 28. novembra petindvajsetletnici cesarjevi na čast sijajna razsvetljava. Cesarju in cesarici doneli so z navdušenimi živio-klici, ko sta se peljala v gledišče. 29. nov. poklonile ste se cesarju deputacije obeh Ogrskih zborov, in hrvaškega deželnega zbora. — Zbornica maguatov je sprejela postavo o posojilu. — Deakova stranka je 30. nov. sklenila prositi Szlavja, da ne bi stopil iz ministerstva. Szlavv bode v prihodnji seji razodel svojo misel. Da ni vse tako lepo vredjeno, kakor Deakovci želijo, razvidi se iz tega, da hoče Franc Deak, ki je bil duša dosedanje Ogrske politike, odpovedati se poslanstvu zavoljo bolehnosti (?). Prof. J. Mam spisuje po „Učit. TovarSu" znanega „Jezičnika'', kterega IX—IX leto je ravnokar dovrSeno, in temu predmet je „Metelko v slovenskem slovstvu". Da tudi oni, ki „Tovaršau ne ber<5 in „Jezičnika" ne poznajo, nekoliko izvedo, v kakem duhu je spisan, naj „Slovenec" čitateljem Bvojim ponatisne izmed 60 razdelkov st. 42. in 43.: 42. Kdor hoče pravilno pisati, mora se slovnice učiti, dokler je še mlad; nekako tudi v tem nauku velja: „Ura zamujena — ne pride nobena". Tega pa lahkomiselna mladina veli-krat noče spoznati. Taka, tudi prav zmožna, Francoski ministri so: Broglie podpred sednik in minister notranjih zadev, Decazec vnaujih, Fourton bogočastja, Deseiligny kupčijstva, L a r e v očitnih podvzetij, D e p e y n e prava; Mayne, Barail in Dompierre ostanejo. Fourton je privrženec desnega središča, Larcv in Depevne pa legitimistične stranke. Broglie je narodni skupščini predložil postavo, da v vsih večih krajih prezident republike imenuje mere (župane) izmed občinskih svetovalcev. Po manjših krajih pa jih imenujejo prefekti.— Markez de Noailles imenovanje za francoskega poslanca pri papežu. Grof Harcourt pride neki za poslanca v London, grof Chau-dordy pa na Dunaj ali pa v Švico. Laški denarni miniser je zbornici poslancev 28. nov. razodel, da bode primanjklej za 1874 znašal 130 milijonov. 118 milijonov se bode rabilo za izdelavo železnic in državnih poslopij. — Papež so razposlali ravnokar encikliko, v kteri naštevajo težave sv. cerkve, ki jih trpi na Laškem, v Švici, na Nemškim in v nekterih amerikanskih državah. Največ so temu krive skrivne neverne družbe, posebno frajmavrarske, ki so v roke dobile vlado v nekterih deželah, s katero hočejo zatreti sv. cerkev. V Švici je Šentgalski veliki svet dal postavo, da se morajo duhovni, ki kale verski mir, kaznovati z denarno globo do 1000 frankov, z ječo in zgubo svoje službe. Na Španjskem je čedalje veči nerednost; kakor poroča nek telegram iz Londona, pripravljajo se v Madridu, da bi odpravili sedanjo vlado in oblast izročili Serrano-tu za Izabeli-nega sinu Alfonza. — Vlada je sklenila ladijo „Virginius" Amerikacem nazaj dati, in izročiti ji tudi vse jetnike, kolikor jih je še pri življenju. Potem pa bode sodnija velikih držav razsodila, ali ima Španjska škodo povrniti ali ne. Vlada se bo pa opravičila zarad svojega vedenja. Srbski knez je 27. nov. odprl skupščino s prestolniin govorom, v kterem posebno to povdarja. kako prisrčno je bil knez sprejet na svojem popotovanji od cesarja Franca Jožefa in od francoskega predsednika Mak Mahona. Denarni miniser je predložil postavo o davku na pivo; skupščina je pritrdila davku za tabak Deželni zbor kranjski. Iz druge seje, 28. nov. poročati nam je še o razgovorih, kteri so bili, kakor smo v zadnjem listu omenili, jako pomenljivi in to zarad tega, ker so trije nam nasprotni poslanci, vsi tudi državni poslanci, pokazali, kake misli jih sprehajajo o nekterih zadevah, ki se tičejo naroda in duhovščine. Prvi je že dosti znani gosp. Dežman-Pride na vrsto poročilo deželnega odbora o volitvi obeh poslancev ljubljanskega mesta, dr. Suppana in Kalteneggerja in poročevalec g. dr. Costa pove, da je bil glavni iu edini vzrok tega, da se je ta volitev tako dolgo neodločena pustila, ljubljanski magistrat, keri ni hotel izročiti deželnemu odboru onih sredstev, po kterih bi se bila dala volitev prej že pregledati in preiskati. Poročilo pa nasvetuje, ker se ni moglo najti toliko ueveljavnih glasov, kolikor bi jih bilo treba, naj bi potem prišla narodna poslanca v zbor, se stavi predlog, da deželni zbor sklene: 1. Vvrstenje onih gosp. častnikov izvan službe v volilni imenik za deželni zbor, kteri nimajo v Ljubljani domovinske pravice, pa tudi v Ljubljani davka ne plačujejo, ni v postavi vtemeljeno; 2. volitev gosp. dr. Suppana in dr. Friderika pl. Kalteneggerja se odobruje. K temu se oglasi Dežman, rekoč, daje v Ljubljani trojno častnikov: prvi del v Ljubljani ne plačuje nobenega davka, tudi niso v imeniku volilcev; drugi, ki nimajo domovinske pravice in plačujejo davka manj od 10 gld., tudi niso v zapisniku; in tretji, ki plačujejo dosti, četudi v Gradci in so brez domovinske pravice, so sprejeti v volilni imenik, ker je enako, ali se jim davek odtegne od plače že v Gradcu ali v Ljubljani, da le plačujejo. Ker je vojna bla-gajnica v Gradcu, ne morejo tukaj plačevati. — Dalje meni, da deželni zbor ni kompetenten, rešiti vprašanje, kje imajo ti častniki volilno pravico. Dr. Costa mu prav dobro odgovori blizo tako-le: Takih primerljejev, da kdo plačuje kje davek, pa tam vendar uima volilne pravice, je več. Vendar je naravno, da tam, kjer kdo davek plačuje, ima tudi velilno pravico. Častnikom se ta volilna pravica nikakor ne more odrekati, toda če hočejo v Ljubljani volilno pravico imeti, naj tudi tukaj davek plačujejo, sicer naj pa zahtevajo v Gradcu volilno pravico. Da pa davka ljubljanskemu mestu ne plačujejo, temu je najjasniši dokaz to-le: Ljubljanski za slovenščino strastno vneta mladina je Me-telkotu prizadevala dokaj grenjav, bodi si pismeno, bodi si ustmeno, in le čuditi se mora človek, kako mirno je presojal on tudi take reči. V dokaz nate le spiska dveh slovečih pa obeh že umrlih pisateljev o slovniški učenosti po besedah Kvintilijanovih: Slovniška učenost je izmed vsih vednost edina, ktera več koristi prinese, kakor kaže; kaže namreč le majhne reči, pa je podpora vsim, tudi največim učenostim in toraj potrebna mladini, prijetna starim, in vsim mila spremlje-vavka skrivnost. Da se tim bolje pokaže starega učitelja previdna resnobnost, pa mladih dijakov (časih — brez zamere — divjakov) preširna kratkovidnost. Spiska sta v tedanji obliki z vmes rudeče pisanimi, tukaj v oklepih različno tiskanimi opombami Metelkovimi. I. „Da slovniška učenost več prinese, kakor pa kaže, je tako gotovo, da najbolj zabita buča nad to resnico dvomila ne bo; le poglejmo namreč, kaj je že ta učenost prinesla, in vidili bomo cele sklade slovnic in druzih slovstvenih neizrečeno učenih knjig; kaže pa nasproti tako malo, da ni bolj krotke živali, kakor je slovničar, ki se le s črkami peča. (Ni lepo rečeno.) Da je potrebna podpora vsim učenostim, se bo pa iz tega najlože previditi dalo, če je bila med vsimi učenostmi najprva na svetu, ker dokler podpore ni, tudi reč, ki ima na nji stati, obstati ne more. Če pa je taka ali ne, pa vsak ve, in ni treba, da bi mu jaz to reč dalje razlagal. Da je slovnica mladini potrebna, pa mora zopet gotova resnica biti, sicer bi je nam ne vlivali tako v glavo, da nas že glava iu trebuh od nje boli. (Vaša oholnost je tega kriva, ki vas pa, ako je ne premagate, v prepad pahne.) Prijetna starim že mora tudi biti, ker se tako zakopljejo v stare rokopise, slovnice in zastarane oblike, kakor krt v zemljo. (To je grda zarobljenost.) Da pa vsim mila ni, naša vsa šola lahko v dokaz služi, ker vsak je ima že toliko v že- mestni odbor je sklenil naložiti 10% priklade na davke; ali bodo to priklado tudi častniki plačevali? Gotovo ne, ker se jim davek že v Gradcu odšteje od plače. — Kompetenten, to vprašanje rešiti, pa je deželni zbor na vsak način, zato, ker nadzoruje sestavljanje zapisnikov. Na to se sprejmeta predloga deželnega odbora. Za tem pride na vrsto poročilo dež. odbora o volitvah poslancev gosp. Pakiža in Braune-ta. Zopet se vzdigne gosp. Dežnam in prosi besede. „Že dve leti", pravi „visel je Damoklejev meč nad glavami ljubljanskih poslancev, in celo izročilne pole morale so se po vsih kotih izleči iz prahu, da bi se našel kje kak pogre-šek; kako, da gre pri Pakižu tako lahko?" — Navede potem §. 6. reda dež. zb. vol., češ, da se po tem paragrafu morajo voliti vsakikrat, kedar se voli nov poslanec, tudi vnovič volilni možjč, kar se pa tukaj nikakor ni zgodilo. In kako se je volilo! Več volilnih mož že davno ne biva v tistem kraju, morali so od daleč priti volit. Tudi so se med tem vršile že mnogokrat občinske volitve, tako da je zapisnik volilcev že ves drugačen od onega, ki je bil podlaga onim volitvam, pri kterih so se sedanji volilni možje izbirali. Pa bi še nihče ne protestiral zoper veljavnost take volitve, ako bi bil poslanec izvoljen z veliko večino; toda tukaj je zmagal le z enim svojim glasom in volilni kraj je velik, toraj se ne more reči, da je voljen po volji ljudstva. Zarad tega se je on (Dežman) nadjal, da bo tudi tukaj, kakor v Ljubljani, deželni odbor volitev natančno preiskoval, ker pa se to ne zgodi, stavi govornik predlog, da se voli odsek 5 udov, kteri naj bi preiskoval volitev poslanca Pakiža. Ta predlog se po nemškutarjih dovoljno podpira. Gosp. dr. Costa: Danes smo slišali iz ust predgovornika nekaj čisto novega iz volilnega reda. Če primerja gosp. Dežman volitve kmečkih občin z mestnimi, je v veliki zmoti, ker tam se voli posredno — po volilnih možeh —, tukaj pa neposredno. Toraj se pri volitvah na kmetih dopolniti mora le to, kar je potrebno. Da je gosp. Dežman na krivi poti, temu je več dokazov iz navade preteklega časa. Ko pred nekoliko leti ni hotel vstopiti v Črnomlji voljeni poslanec v deželni zbor, voljen je bil drug po ravno tistih volilnih možeh, tako tudi pri dr. Zarniku, dr. Razlagu, Tavčarju itd. Sicer pa ima deželni zbor le to preiskavati, ali se je volitev postavno vršila, ne pa, s koliko večino glasov je bil voljen poslanec. Vlada je razpisala volitev, vlada sestavila imenik volilcev. Če so se volilni možje preselili v drug okraj, bi bil to le pri direktnih volitvah zadržek, pri volitvah za deželni zbor pa bi bil n. pr. tudi gospod Dežman v Ribnici lahko voljen za volilnega moža in bi šel tje volit. Glasovi takih volilcev niso neveljavni, marveč hvala jim gre, da se niso ustrašili dolge poti in stroškov, ko je šlo za narodno stvar. Vrb tega se je v Ljubljani protestiralo zoper volitev, in preiskava se je začela, ker se je dvomilo nad tem, ali so bili vsim volilcem volilni listi izročeni, ali ne. O volitvi gosp. Pakiža pa ni nikakoršnega protesta. Toraj naj sc ta volitev potrdi. Za dr. Costo govori deželni predsednik grof Auersperg in poduči gosp. Dežmana, da, kakor se deželni poslanci volijo na šest let, tako so tudi volitve volilnih mož za šest let veljavne. S tem pritrdi temu, kar jc gosp. dr. Costa govoril. Volitvi gosp. Pakiža in Braune-ta se po tem potrdite, vendar nemškutarji glasujejo zoper potrjenje Pakiža. Predlog Dežmanov ni obveljal. Pri točki: predlog deželnega zbora o podelitvi stanovine (200 gld.) za kurata v deželnih dobrodelnih napravah se oglasi baron Apfaltrern. Ne deželni zbor — pravi —, marveč škofijstvo je volilo kurata J. Turka in mu določilo plačo. Toraj naj se ta stvar natančno preišče, predno se temu kuratu oni znesek iz dežel nega zaklada dovoli. Gosp. dr. Blehveis pojasni v kratkem to stvar. Gospa Jalenova je v ustanovnem pismu 10. decembra 1855.1. odločila 400 gld. v srebru za kurata, ki oskrbuje deželne dobrodelne naprave, knezoškofijski ordinarijat, kteri ima oddajati to službo, podelil je tisto leto s plačo gosp. J. Turku. Da bi on zagotovljeno mu stanovanje dobil v bolnišnici, se je veliko komi-sijoniralo, pa ni bilo mogoče in tako je pretrpel brez stanovanja 17 let s plačo 420 gld. Pred njim se je plačevalo oo. Frančiškanom za oskrbovanje duhovnih opravil po 100 gld. na leto in tako je gosp. Turk v 17 letih prihranil deželi 1700 gld.; že zarad tega bi se mu moral povišati znesek 200 gld. Vrh tega je njegov posel jako težaven, on ima 2300 do 2500 duš na leto v fari in po 300 do 330 pogrebov. Po deželi so kužne bolezni, le tu pa tam in le malo časa, pri njem v bolnišnici pa vselej, če so le kje; toraj je on v vedni nevarnosti. Plača 420 gld. je za tak posel premajhna. Apfaltrerov predlog, da se plača 200 ne dovoli, potem pade, ker so le nemškutarji za-nj. Zdaj pa se vzdigne dr. Suppan in zakadi svojo kljuso v duhovstvo. On obžaluje, da je Apfaltrerov predlog padel, kajti dovoljenje tega zneska je nova teža za deželni zakla. Njemu ne gre v glavo, kako da bi morala dežela za duhovne skrbeti in ravno za katoliške, da-si v bolnišnico prihajajo tudi ljudje druge — pro-testanto vske — vere. Poškofijstvu nastavljeni kurat ni v nobeni postavni zvevi z deželnim odborom in če se mu zdaj kaj dovoli, bo zahteval vedno več. Po njegovih (Suppanovih) mislih ima za duhovne po takih napravah skr-boti verski zaklad, ne pa dežela. Dr. Costa: Dežela ima tudi druge zavode, v kterih skrbi za duhovne, n. pr. posilno delal -nico, kjer plačuje duhovnika iz deželnega zaklada. V bolnišnici pa je duhoven še bolj potreben in če bi ga ne imeli, bi ga morali preskrbeti. Za protestante ga nam ni treba, ker pride le redko kteri v bolnišnico, še vsako leto eden ne. Za njim vstane vrli poslanec Kramarič, se obrne proti Apfaltrernu in Suppanu in reče: „Če bi šlo za kaj druzega, bi gospod baron in gosp. Suppan gotovo ne oporekala zarad tacega malega zneska; le zoper uboge duhovne se spravita na noge. Jaz vem, če bi se imel dovoliti znesek za kakega protestan-tovskega pastorja, bi mu ne dovolili ubogih 200, ampak 4000 gld." „Dobro 1" se bere na obrazih naših poslancev in poslušalcev in dr. Suppan, po priprostem kmetu tako pobit, poobesi obraz, menda ga je sram. Naj ga le bo! Konečno poprime še gosp. dr. Bleiweis besedo. Čudi se, kako more Suppan reči, da dežela nima skrbeti za duhovne po svojih dobrodelnih zavodih. Ravno tako, kakor telesno, jim mora preskrbeti duševno hrano. Strah Suppanov, da bi g. Turk, ako se mu zdaj 200 gld. dovoli, potem ne zahteval več, je prazen; če bi preveč zahtezal, kdo nas sili, da bi mu dovolili? Ko je vlada imela v rokah oskrbništvo tih zavodov, je tudi plačevala po 100 gld. na leto, dasiravno je bilo opravila mnogo manj od zdaj. Po tem razgovoru se je sprejel predlog deželnega odbora, po kterem dobi gosp. Turk 200 od 1. julija 1.1. naprej za stanovanje tako dolgo, dokler ne dobi stanovanja v bolnišnici. Nemškutarji, se ve da, so nasprotno glasovali lodcu, da se mu preseda, da si ravno je še vsacemu kaj manjka. (Če je manjka, je ni pr e v e č.) Od skrivnosti, ki bi jih slovnica spremlje-vala, nič ne vem, in ako bi tudi kaj vedil, od skrivnosti se ne sme govoriti." (Vsaj toliko bi se moglo povedati, v čem skrivnost obstoji.) Na čelu je tej nalogi zapisana razsodba: Slovnica dosti olikana, če tudi negodna. Vredeva trda, zoprna, slovniški učenosti sovražna, ueizpeljana. II. „Ali se je Ilomer učil slovnice, ali pa Mozes? Učeni možje še niso skazali tega. Ali pa zavoljo tega ni slovnica potrebna? — Potrebna je! Zakaj? zato ker je Kvintilijan rekel. On gotovo ni brez pomisleka govoril. Verjemimo mu torej in učimo se slovnice, saj je ona spremljevavka skrivnost. Kdor se nje uči, na veke ne bo pogubljen, ker le tisti, ki nima skrivnost na jeziku, in ki to v srcu obdrži, kar mu prijatcl ali kdo drugi zaupa, je mož, ki prijatla ljubi, kakor Bog zapove, bo zveličan. (To ne gre sem.) Srečen je torej tisti, ki se slovnice uči. Ona prinese veliko koristi; če se postavim učenec slabo slovnice uči, koliko jeze prizadene učeniku, koliko risov mora ta s tužnim srcem narediti, in svinčnik se grobu bliža. Ali ni torej vsak bedakast, če se slovnice bojf, šaj še ni nobenemu nič hudega storila, razun tistemu, ki hoče bistroumno kako slovniško resnico spričati, in ga strela pravega moža v molčanje pobije. — Potrebna je mladim. Resnično, v Rimu je vsak deček najprej k slovničarju šel, in ko je enmalo odrastel, koj ga je zapustil. Torej jc nam treba, zdaj dokler smo še majhni dečki, se slovnice učiti, kadar bomo pa seženj veliki, se bomo kaj druzega poprijeti, in to nam bo gotovo dobro od rok šlo, ker bomo trdo na slovnici stali. (Vse je skrhano in ne z vezano.) — Prijetna je starim , saj imamo dosti izgledov, toraj nam ni treba tega dalje dokazovati. — Kaj iz tega sledi? Učimo se slovnice pridno, ker le ona je, ki nas v pisanji vodi po pravi poti, da ne zaidemo v goščavo zmot, ker vsak, ki enkrat vanjo zajde, je revež, kterega je oslepila zmota, da se je bo le s težkim srcem znebil. In ta človek je gotovo pomilovanja vreden. (Naloga je vsa zanemarjena.) Horaci je rekel: Vos exemplaria graeca versate manu diurna, versate manu noeturna. In kar je rekel Iloraci, to bomo obrnili na slovnico in zaklicali: „Učiino se slovnice z dušo in telesom.11 (Kje je pamet?) Konec te naloge je opomba: „ V a š a ohol-nost, prehlopnost, prejezičnostVam žugajo prepad. Na čelu pa: Slovnica sama na sebi ni brez veljave. Vredeva trda, neslana, grčasta. (Dalje prih.) Deželni zbor Štajarski Prva seja 26. nov. se je pričela po stari navadi. Po slovesni maši prišlo je okoli 34 poslancev v zbornico. Kaiserfeldov nagovor je bil naroden, brez barve, nepomenljiv, omenja je precejšno število predlogov, ki se imajo re šiti. Potem je poslanec Schloffer predlaga adreso do cesarja o 251etnici in volitev odseka 6 udov, ki naj jo sostavi. Od pravne stranke voljen je bil gosp. Karlon v odsek. Schloffer je v svojem govoru omenjal tudi velike sreče, ki nam je došla po volilni reformi. Poslanec Gleisperg, po dunajskem „polomu" potolčen odložil je svoj mandat; ta gospod je bi še precej pravičen in radodaren. On je žrtev liberalnega gospodarstva. Napad zarac prevzetja šolnine po deželnem zakladu se ima zopet pričeti. V zadnjem zasedovanji je ta predlog komaj padel, pa liberalci ga bodo zo pet predložili. Druga seja je bila 27. nov. Poslanec Syz stavi predlog, naj se vladi priporoči pre, ko mogoče zidanje železnic Dunaj - Novi in Knittelfeld-Zaprešič. Predlog se sprejme. Po tem govori poslanec dr. Schloffer o svečanosti 25 letnega vladanja cesarjevega in stavi predlog v imenu odbora, ki je imel o tej svečano-nosti poročati, naj se ustanovi več štipendij med njimi 2 po 1raznik ustanoviti eno posteljo. Gospa grofinja Zofija Auerspergova sprejema cot namestnica presvitle varhinje poslane ji darove, ravno tako tudi vodstvo in nadzorni-štvo otročje bolnišnice. V Ljubljani 27. novembra 1873. Nadzorništvo otročje bolnišnice. Listnica vredništva. G. A. B. v Lj.: Hvalevredna poskušnja domača, toda še nezrela za občinstvo, tem manje, ker vsaki čas pričakujemo že davno obetanega ,,Spomenika Preširnovega". Umrli so: 28. nov. F. Sedaju, prižigovalcu svetilnie, otrok žensk. sp., v sili krščen, 2. minut, za slabostjo. — Norbert Bilina, zasebnik, v 82. letu, za oslabljenjem. 29. nov. Marija Baltič, žena c. k. dež. sod-nije pristava, v 70. letu; za mrzlico. — Marija AVeisfekt, otrok nadzornika kaznilnice, 9. tednov, za kašljem. — Margareta Obreza, delalka, 66 I., za vodenico. 30. 30 1. nov. Ana kozami. Perše, delalka v cig. fabr., Tfl<*|tri«fičiie » • 56.— 57.— Budenske „ 40 gld. a. v. . 23.60 24.— Salmove „ 40 „ >» »I • 34.— 35,— Palffi-jeve „ 40 ,, »f II • 23,— 23.50 Clary-jeve ,, 40 ,, >1 II . 31.50 ."52.— St. Oenois „ 40 „ >1 1» • 23.50 21.— VVindischgriitz-ove „ 20 „ 11 • 22.50 23.50 Waldstcin-ove „ 40 „ V II 24.50 25.— Srebro iu zlato. Ces. cekini ...'... t ( 5.38 5.40 Napoleonsd'or...... 9.09 9.10 108.86 109,— Javna zahvala. Podpisani se zahvaluje prvi občni zavarovalni banki »Sloveniji* v Ljubljani za hitro in pošteno povrnitev škode, ki je nastala na njegovih poslopjih, zavarovanih pri oni banki, vsled požara od dne 1. novembra 1. 1. ter jo p. n. občinstvu najgorkeje )riporoča, in sicer ne le zato, ker je domač zavod, marveč tudi zato, ker je poštena in pravična. Velesovem dne 20. nov. 1873. Juri Kern, poškodovanec-«1. Čuk, priča. 14-2) Franc Nadižar, priča. Prva občna zavrovaloa banka „Slovenija" v Ljubljani. P. n. občinstvo opozorujemo s tem, da gospod Andrej Jekovec od danes ni več v naši službi, torej ne sme v imenu banke niti zavarovanj sklepati, niti zadatij jemati. V Ljubljani dne 28. nov. 1873. 15-1) Havnatelj^tvo.