Št. 4.
V Gorici, v petek dud 29. januvarja 1915.
Tečaj XLV.
Izhaja enkrat oa teden, in sicer v petek predpoldne. Stanu na leto   K   4* -
Posamične Številke stanejo        ." ' . 8 vin.
Ha naročila. brez' doKtoslane--naročnine se ne oslramo.
Telefon št. 83.
*Vie %n narod, svobodo in napredek I« Dt. K Lafrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v Gorici v I. nadstr.. rta flosno.
ITpravnlštvo
se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na Javo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat i is vin, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in>spisi v uredniškem delu 30 vinl^vista. — Za obliko in vsebino "oglasov odklanjamo vako odgovdrrfbst.
^Y~——-----~
zžž
ir
•Hotel Siidbahn — prodan.1
Trgoskc-obrtna zadruga je prodala svoj hotel Siidbahn, ali Fark-Hotel, kakor se je imenoval zadnji čas, in sicer za sedanje čase celo dosti dobro. - • Hotel o-stane. Novi lastnik, ki je hotelir po poklicu, v odil je menda hotel v Benetkah, hoče baje hotel še veliko bolje opremeuiti, izvršiti razne prezidave in vrediti tudi — kavarno. —
Koliko je bilo nepotrebnega šecbeta-nja zaradi tega poslopja, — vendar mora priznati vsak poznavalec razmer, da je to e<foii večji špekulacijski objekt v Gorici. Lega je najlepša v celem mestu poleg ljudskega vrta, spredaj veliki Telovadni trg, zadaj krušen domači park. V središču mesta je — vendar v idilični tihoti.
S to kupčijo je ušla naši deželi najlepša prilika, da bi prišla na najcenejši in najprimernejši način do — deželnega dvorca. Koliko hrupnega brbljanja je že bilo radi tega, koliko intrig in spletk, ki niso bile stvarnega izvira, marveč iz bruni hudobne volje!
Kdor ni siep, je spoznal že da v tu., da bi naredila uežeia z nakupom iioteiu Siidbahn najboljšo kupčijo in da bi s tem najlepše rešila prepotrebno vprašanje aezemega dvorca. Ze pred 100 leti so govorili merodajni činitelji, eta si mora dežela poskrbeti primernejšo hišo za vse svoje urade. Smešno ali resnično je tol — Dandanes je ta potreba še toliko bolj naglasana ob vsaki priliki. Saj so »uzme-tani deželni uradi in zavodi po vsem me-siu. — Uradniki porabijo veliko dragega časa, da stoje pri teletonu in si s kraja v kraj dajejo drug drugemu informacije itd. Sp^se, ki leže" v Soiski uiici, bi rad videi u-caduik ali odbornik na Stolnem trgu in napobe. lo je zamudno in nervozno ura-do vanje!
"¦ Deželni zbor je že bil sklenil, da sezida dežeini dvorec na starem pokopališču. Deželni odbor je tudi ze kupil in drago plačal stavbišče. — Toda izgled o proračunu in resničnem potrošku pri deželni norišnici je vse vkup tako prestrašil, da so. kar opustili že sklenjeno zidanje. — Ako bi hoteli zidati tako, oa bi bilo dovolj za vse potrebe, bi izdali do poldrugega milijona!
Ako bi pa kupila dežela naš hotel Siidbahn in dozidala v glavnem deželno-zborsko dvorano s postranskimi prostori, ako bi si vreoila urade, ki bi zadoščali za 50 let, ne bi izdala dežela 600.000 K. Poleg tega bi imela zraven dovolj stavbišča za vse potrebe bodočnih časov. — In lega v središču mesta izvrstna, deželni dvorec bi bih povsem dostojen po svoji zunanjosti!
Svota 600.000 K. za tako potrebno napravo je naravnost neznatna, deželni proračuni bi je skoro ne občutili. Letni amor-
tizacijski prispeVek bi utegnil znašati kakih — 30.000 K, kar pa skoro niti ne pride v poštev, — saj bi potem odpadle visoke najemščitie, ki jinpiacuje aezeia za prostore V tsotSh.1 UltCi iu /-a CusaCIiu um/fcjifr*'
oi ostala prosta sedanja deželna iusa na stolnem trgu. ako prav upoštevamo vsa ta dejstva, moramo reči, da bi dobila dežela s noieium suubann veiicasien dezcim dvorec skoro zastonj, skoro brez nove obremenitve aezemega proračuna!
m zoaj je taka lepa prnika ueimitivno splavala po vodil Zakaj? Zato, ker so preprečili tako edino pametno rešitev vele-vaznega vprašanja — hudobni jeziki, ki so zueii se vec nesreče tam, kjer je je ono luuv ze preveč, v ziooiu nudi, da se požene iiotei na dražbo in da bo prodan za sramotno ceno I
z,eieu ui eno le uiu: da bi mogli krivce zgraoiu za ziobui jezik takrat,  ko bo
UC/.C1U. puiuv.jn.uiu na luatij  U&UUeil    liauii
in za venivo večje gmotne žrtve oskrbeti uezemmi utauom ni zavodom nov deželni dvorec. Takrat šele bo jasno tudi slepcem, kako velika je škoda za našo ubogo deželo, ker m kupna ona tega hotela že i. 1908., ko je bila stavljena piva ponudba od strani T. o. Z., ali vsaj tekom leta 1914., ko je bila dana zadnja prilika.
Dopisnik »Edinosti« iz Gorice tudi sporoča v torkovi številki o tej kupčiji in pravi, da se je izvršila v zadovoljnost in korist članov. Nadalje kritikuje postopanje italijanske ljudske stranke, ki je baje zakrivila, da dežela ni kupila tega poslopja. Pravi dalje, da ta stranka hoče kupiti poslopje in zemljišče bolnišnice usmiljenih bratov na Studencu (ulica Alvarez), kjer zgradi deželni dvorec.
Za zdaj sprejemamo to vest samo na znanje. Naj ie pridejo na dan z načrti in — proračuni, potem borno govorili po zaslužen ju! Deželna palača na Studencu — ali na Telovadnem trgu, kaka razlika!
Kraški vodovod.
Za nSočo" so se bavili s to velikansko napravo razni slovenski, nemški. in laški listi. Vsi nagiašajo izredno obsežnost vodovoda in velikanski pomen za ves Kras.
Dopisnik »Edinosti" pravi, da je . . . „ marsikdo zmajal z glavo, ko je čital o kraškem vodovodu, — in vendar se zdaj izvrši med Slovenci velikansko podjetje, ki je neizrekljivega pomena za prizadete kraje. In vendar moremo zagotoviti vse dvomljivce da se kraški vodovod res zgradi. Stvar je povsem resna, zato naj nihče več ne dvomi glede zgradbe kraškega vodovoda. To bo delo dalekosežnega pomena za naš kršni Kras".
Najbrže bi ne zgrešili, ako bi rekli, da je tudi ta dopisnik zmajal z glavo, ko je Čital pred dobrimi dvemi leti v »Soči" obširne razprave o namera« -naern vodovodu za ves Kras. Pa tudi Kraševci sami niso gojili ni-kakega upanja, da jim bo Jtako pomagano. Zato so do najnovejšega časa skušali pomagati si vsaka občina zase, da dobč vodnjake in napajališča s podporo dežele in države. Zdaj odpadejo vse te skrbi in „Sočaw je doživela najkrasnejše zadoščenje, da se zdaj res zgradi oni velikanski vodovod za ves Kras, o katerem-je obširno razpravljala pred več nego dvema letoma. — Pisec onih razprav v aSo-či", ki piše tudi te vrstice, je dobro vedel, da bodo naši Čitatelji kar z glavo majali, ali vedel je tudi najbolje, da so za to na«
pravo pridobljeni vsi merodajni krogi; ki so seveda vsi — zunaj naše dežele. In vedel je tudi. da bo treba naši deželi pri-nesti tako velikansko pridobitev -¦ na krcž-niku, na kar se bodo naši domači mero-dajniki šete pomišljali, ali bi jo sprejeli aH ne.
Pri razpravi na deželnem odboru v Gorici je bi! navzoč tudi tržaški namestnik [irinc H o h e n l o h e, ki je dejal, da je vesel, da imi je dana prilika, storiti kaj v korist dežele, katere koristi so mu vedno pri srcu. .— Tu naj povemo, da sta gospoda namestnika opozorila na to razpravo gg. glavar Ž u p n e k in A. G a b r š L e k, ki sta mu leta 1909. razložila velikanski pomen takega vodovoda, za, ljudstvo, za državo sploh, za tržašk0- mesto in za zagotovitev železniškega prometa, za slučaj, da bi odpovedal vodovod vv Brojnici (Aurist-na), ki daje vodo Trstu in tudi železnici. Gospod namestnik je zasledoval z največjim zanimanjem predavanje in predložene mu glavne načrte in izjavil je, da bo ta velikanska naprava odslej njegova srčna skrb za goriški Kras. In gospod namestnik je bil mož-beseda ter je zastavljal svojo uplivno besedo ob vsaki priliki v prilog našemu vodovodu. Čast in hvala mu!
Med mnogimi odličnimi pokrov iteli tega velikanskega podjetja je bil ves čas tudi dostojanstvenik, ki se že pol leta ne-piestano imenuje po vsem svetu. Ta je sedanji namestnik generalnega štaba fini. pl. Ho.f.er, svoječasno šef rnesodajnega oddelka v vojnem ministerstvu. Ko je bil pred par leti v Gorici na nadzorovalnein potovanju, je imel pisec teh vrstic kratko priliko govoriti zopet ž njim o vodovodu in prositi ga njegove nadaljne naklonjenosti. Kot nadzorujoči general prav v naših krajih je imel največ prilike, zastaviti svojo uplivno besedo v korist našega vodovoda. Znano mi je, da je bila njegova beseda jako merodajna in da je veliko pripomogla do ugodne rešitve. Hvala mu v imenu kraškega ljudstva! — Mogel bi imenovati še drugih dostojanstvenikov, ali ne vem, bi li bilo to povsem umestno aii ne. To pa naj se zgodi po dovršenem delu, da bo ovekovečeno ime vseh tistih, ki so pripravljali tla za tako ogromno napravo v korist našega Krasa! *
Po načrtu, ki je odobren, prične kraški vodovod v izvirkih Bistrice v višini 400 in nad morsko površino. Od tam teče vodovod v Famlje, kjer bo postaja za sesalke. Te bodo delovale z električno energijo iz-električne naprave v Škocijanu, ki bo dajala 900 HP, termoelektrične rezerve bo 250 HP. Glede na normalni konsum vode, ostane na razgolago 700 HP, ki se porabi lahko v industrijske svrhe. Iz Famelj se dvigne vodovod v Lipovnik pri Divači. Vodovod bo imel tri glavne dele ter bo dolg 270 km in bo oskrboval 113 javnih vodotočev 159 napajališč za živino 263 vodnjakov in 63' hidrantov. Preskrbljenih bo z vodo 9.S krajev v goriški deželi, 9 v Tržaški okolici in 2 v Postojinskem okraju. Troškov za vodovod je proračunjenih na 8,700.000 K uprava je proračunjena letno na 37.000 K* koliko bo stalo vzdrževanje vodovoda, se ne da še proračunih'.
Pri razpravi v deželnem odboru je mi-nisterljalni svetnik dr. Deufsch omenjal, obveznosti, ki jih mora sprejeti dežela nasproti vladi, da more ta izvršiti vodovod. Obveznosti so te-le: 1. zagotovilo deželnega prispevka 500.000 K; 2. obveznost za upravo letnih 37000 K; 3. obveznost za vzdrževanje vodovoda. To veliko delo se izvrši kot deželno podjeije po državnih tehnikih z enako ingerenco od strani deželnih tehnikov.
Troški za upravo se bodo krili s prispevkom državnoželezniške uprave, ki je dosedaj zagotovljen z zneskom 5000 K, s plačili strank za odstopljeno jim električno energijo, z občinskimi vplačili itd. Letni preostanki se zbarejo v poseben fond za vzdrževanje vodovoda, ki bo v deželni upravi.
Pri razpravi na deželnem odboru je hotel laški liberalec dr. Pinaučig, da naj se načrt vodovoda prenaredi tako, da bo mo goče ž jijim preskibeti s pitno vodo tudi Vipavsko dolino in da bi se oodaljšal vo-- dovod do Zagorja. Ministerijalni svetnik dr.rDeutLch mu je odgovoril, da je vsaka prememba sedaj nemogoča, ker 'je načrt dovršen in se more odobrili le ta, ter je
po tem [izvršiti veliko delo. To se je upoštevalo in na to je bil odobren pri tej razpravi in potem od vseh poslancev deželnega zbora predloženi naCrt, po -katerem se zgradi veliki kraški vodovod.
Stališče Italije.
Ljubljanski ^Slovenec« je čutil nujno potrebo, da je priobčil v 15. številki članek »Avstrija in Italijani«, v katerem pravi, da se razširjajo vznemirljive vesti in da se dobijo ljudje pri nas, ki mislijo, da je Italijan že skoro tukaj. List konšta-tira, da je dosedanje vedenje Italije nasproti Avstriji povsem korektno, da Italija glasom pogodbe v danem slučaju nima druge obveznosti kakor varovati strogo nevtralnost, to dolžnost Italija izpolnjuje. Ljudje pa govorijo skrivnostno, da avstro italijanska pogodba poteče neki februarja, da je Italija dolžna varovati r.-iivtralnost samo šest .mesecev itd. Vse tak«: vesti so gola izmišljotina. Merodajni elementi v Italiji so za pošteno častno politiko, kršenje zvezne pogddbe pa bi bilo nečastno dejanje. — Pogodba nosi lastnoročni podpis italijanskega kralja. — Oborožene so vse nevtralne države....
V torkovi številki 26. t. m. pa je prinesel pol naslovom »Držanje Italije« v celotnem prevodu članek iz »Berliner Tag-blatta« cd 23. t. m., ki ga je .spisal berlinski zastopnik rimske .»Tribune« Angeli Ragghianti. — Pisatelj pravi, da pripada nacionalistični stranki, ki želi na vsak način vojne z Avstrijo, v čemur pa on ne jCsiaša. Od začetka vojne nacionalisti niso bili proti nevtraliteti, počasi pa se je vzbudila njihova ljubezen do Francozov ,in danes glasno zahtevajo vojnp z Avstrijo. — Nadalje pripoveduje, da so za vojno vneti revoluqionist!, katerem stoji na čelu Benito Mussolini, bivši izdajatelj socialističnega »Avamti«, in sicer zaradi tega, ker meni, da bi bilo po vojni mogoče odpraviti monarhijo in tudi meščanske pravice z dolžnostmi vred. — Dalje sta dve vojneželjni skupini r e f o r m i s ti in r a d i k -a 1 c L ki sicer vedno pobijajo vse vojaške kredite, a so prijatelji Francozov. Ž njimi so tudi r e p u b j i k a n c i, katerih je sicer malo, a vedno mirlijo, da ba morala Italija enkrat začeii boj zaradi Trsta in Trentina. — Toda v celoti se zavzema za vojno le neznatna manjšina, njej v prilog pa se je izcimila neka mešanica različnih strank, ki med seboj niso edine.
Proti vtijni so socialisti, ker so sploh protimilitaristi. Boje se, da bi \ojna še povečala vpliv militarizma in poslabšala položaj proletarijata. Vlada se jih boji, ker sp v parlamentu močno zastopani in imajo v več provincah večino. — Tudi katoliška stranka je proti vojni.
Članek končuje doslovno tako:
»Največja stranka v Italiji je nacionalno - liberalna, ki je po pretežni veČini proti viojni. Ne prezira pa ta velike sentimentalne važnosti, ki jo ima za Italijo vprašanje o Trentinu in Trstu. Toda vkjjub temu je strarjka proti vojni:
1. Četudi je res, da Trentinci in Tr-žačani goje bratske simpatije za Italijo, je treba vendar premisliti, da je konflikt s slovanskim svetom, da, celo vojska z Rusijo in Srbijo neizogibna, če pride Trst pod laško oblast. Kar se tiče TrenrinaV se ne sme prezreti okolnost, da so prebivalci gorenioga Trentina absolutna .neprijazni laški aneksiji.
2.'34 let je Italija s pomočjo Nemčije svoje svetovno stališče utrjevala in dala drugim narodom čutiti, da je močna v zvezi z Nemci in se ji ni treba pustiti zapostavljati.
3.  Položaj Italije v Adriji je s posestjo Valone zasiguran. Do danes nas Avstrija v Albaniji ni nadlegovala. Če nam bo delala nadlege, bomo posegli vmes; če ne, ostanemo mirni.
4.  Če Italija ostane do konca vojne pri oboroženi nevtraliteti, bo mogla za Časa mirovnih pogajanj uveljaviti ves svoj vpliv na odločilen način.
5. Sedanji položaj naše trgovine in industrije, izseljeništvo in pa potreba, da 11-trdimo svojo pozicijo v Libiji nas odvrača od vojne.
Tega prepričanja je tudi večina laškega ljudstva. Mi zahtevamo od   Avstrije,
naj nas v Albaniji pusti v(mir,ti, in od Turčije, naj libijskega prebivalstva ne ščujc proti nam, kakor to najbrž čas dela. Avstrija mora Lahom razun tega priznati iste pravice kakor drugim narodnostim iti zato zahtevano seriozno in perMMicjmio garancijo. To so naše želje.
Na podlagi te teze gojimo danes .tu kot straža, ki se ničesar-ne bolji. Žc.Un.10 in upamo, da se Italija ne bo dala zaplesti v vojno, ki ji ne more niti materjehio ;niii moralno koristiti, če pa vojna-izbruhne danes ali jutri, pojdimo v boj z vsemi Italijani za Italijo.
Maxljarski politik grof Julij Andrassv je priobčil v »Neue fr. Presse« od 26. !. m. obširen uvodnik, v katerem slika bodočnost Italije za slučaj, da zmagata Avstrija in Nemčija ob nevtralnosti Italije, in za slučaj, da zmagajo njiju sovražniki. Na naše mesto ob Adriji, pravi, bi prišla Velika Srbija, kar bi bilo Italiji škodljivo, kajti za Srbijo bi stala Rusija, ki bi s svojo neizmerno močjo nikdar ne dopustita, da bi se Italija vgnezdila na Balkanu in slovanskih deželah ob.Adriji. Rusija pa bi vsled premoči ob Adriji zadobila močan položaj ob vsem Sredozemskem morju. Treba upoštevati, da bi Rusija dobila v svojo oblast Dardamele, pomnožila bi svojo mornarico in zagospodarila tudi na zahodnem obrežju Balkana in ob sredozemski Mali Aziji. In sosedstvo takega slovanskega kolosa bi bilo Italiji veliko bolj nevarno nego avtrijsko! Ali ne vidijo v Rimu, da, diočim je nam zveza z Italijo važna, bi je zmagoslavni carizern niti ne potreboval in bi z breobzirno odločnostjo iztisnil italijanski vpliv od vzhodnih bregov Adrije.
Zmaga trosporazuma bi bila na sploh Italiji škodljiva. Anglija bi postala po razdelitvi Turčije neomejena gospodovalka nad celo Arabijo in Egiptom in Francija bi se še bolj ugnezddla ob severozapadni Afriki, kjer bi Italiji le malo več ostalo. Tripolis bi mogla ohraniti le po milosti trozveze. — Pa tudi na suhem bi bila Italija v nevarnosti od dveh strani, kajti Velika Srbija bi jej bila sovražna vsled Istre, hrvatskega Primorja in Dalmacije. Ali se more Italija vmešati v vojno in kršiti pogodbe, da si svoj položaj le poslabša?
Ako bi se pa Italija združila z Avstrijo, tedaj bi postala dedinja cezaijev, dobila bi celo severno Afriko, sredozemske otoke, torej veliko več nego bi ca nas mogla vzeti. — In Italiji se ni bati nikdar za svojo bodočnost ob Sredozemskem morju, ako bo zmaga naša, in on»a sme mirno računati na trajno zvezo z avstro-ogersko monarhijo. Vsi interesi Italije merijo torej na to, da gre dalje po poti zadnjih desetletij ter si v okvirju trozveze in v prijateljsksem sporazumljenju zagotovi svojo bodočnost in svoje ravnotežje. Končuje z vero v prijateljstvo Italije, ker jej to nalagajo njeni interesi in obstoječa po godba. V zaupanju v pravičnost naše reči, v hrabrost naše vojske, vstrajnost naših narodov in modrost naših voditeljev moremo mirno gledati nasproti vsem e-ventualnostirn in vsem nevarnostim.
V najtesnejši zvezi z gori opisanim položajem prihajajo iz Italije zelo zmedene vesti o nekaki krizi sedanje vlade, katere stališče hočejo omajati stranke, ki so za nevtraliteto in ki grajajo nezadostne odredbe po potresni katastrofi. — Nekako na čelu teh strank se imenuje bivši mini-sterski predsednik Oiolitti, ki ima baje ve liko upanja, da zma6a. Sedanji predsednik pa izjavlja, kakor čitamo v dunajskih in graŠkih listih, da se ne straši nasprotni kov in da je njegovo stališče trdno. — Temu nasproti pa čitamo druge vesti z Dunaja m Berolina, ki so polne najlepših nad, da se v Italiji ta borba dokonča z zmago miroljubnih činiteljev in da se nam ni bati nikakih novih komplikacij. Isto za gotavljajo tudi glede Rnmunije. -
Najnovejše iz Italije. -•• »Fopolo Romano« pravi, da ie večina-¦raaumništva in
večina delavstva proti vojni. Naj časo-pisje še toliko hujska, .ne doseže ničesu. Ljudstvo ima »buon senso«, kar znači — da je pametno.
V nedeljo je bil kongres bojevitih strank, ki je jklenil, pozvati vlado, naj javno cdpove trozvezno pogodbo in sa-ir.f!.tojno nastopi v ev roškem koncertu.
Milanska »ltalia« pripominja, da pogodba velja še vedno in vpraša bojaželjne stranka, naj javno naštejejo razloge, ki bi govorili za odpoved dosedanje pogodbe.
»Perseveranza« trdi, da Italija ne bo sledila spletkarijam bojaželjnih življev.
DOPtSI.
Iz Prvačine. — Za Ciril-Metodovo veselico, ki se je imela vršiti 26. julija 1914., a se je morala vsled ovir opustiti, so že kupili naslednji gg. vstopnice:
po 1 K: Oizela Vilbar, uradnica v Gorici, .los. Pauletič velepostnik v Mirnu, Pečenko posestnik v Peklu, Josip Ivan-čič trgovec v Gorici, dr. Sket odvetnik, P. Roječ učitelj na Gradišču; po 60 h: Ri javec Just pisarnovodja, Slavič avskul-¦ant. Berbuč Sv. Križ-Cesta preplačal 12 h; po 40 h* A. Mužina, učitelj Brje, Benko učitelj Branica, Kodrič, trgovec, Marija Spodnja 2 vstopnici. Skupaj je bilo razprodanih vstopnic za 9.52   K.
Iz Kobarida. — V soboto seje raznesla po Kobaridu ih okolici kakor blisk žalostna novica, da je umrla nepričakovane smrti mlada gospa Marija Urban čic, soproga mladega gospodarja pri Kotlarju na trgu. Stara je bila šele 2? let. Umrla je na sedmi otroški postelji. — Pokojnica je bila sosedova hči Žnajderjeva, po priimku Gruntarjeva na trgu; hiši se tiščita. Ljubezen med sosedi je združila tudi mlade- , ga Kotlarja z inteligentno Meri Znajder-jevo in nastala je to lepa zakonska dvojica, ki je mogla biti vsem za vzgled. Ko-tlarjeva hiša je težka, veliko je tu dela in skrbi za gospodinjo (gostilna, mesnica, polja itd.), ali pokojnica je bila vrla, ljubezniva, skrbna gospodinja, s katero je prišla v hišo poleg ljubezni še prava sreča in zadovoljnimi. Bila je obenem izobražena in zavedna Slovenka in vrla rodo-Ijubka. — Zato ni čuda, da je udarila ta smrt Kotlarjevo hišo s tako težko roko, da je žalost nepopisna in izguba ;nenado-mestna.
V nedeljo 17. t. m. se je vršil pogreb Bil je velikanski. Sožalje, ki je puhtelo iz vseh src mnogobrojnega občinstva, bodi žalostnemu soprogu in vsem prizadetim v tolažbo, da skušajo toliko pogumneje preboleti ta usodni udarec. Naj pomislijo, koliko je danes po vsem svetu rodbin, ki so enako hudo, akso ne huje udarjene in ka-košna žalost vlada povsod. Bog potolaži!
Iz Bovca. Avgust Likar, tukajšnji rojak, ki je služil pri 7. lovskem bataljonu in umrl 19. novembra v Friedlandu pri Misteku (Češko) kot prvi vojščak ta-mošnje bolnišnice, je bil z veliko Častjo pokopan.
Spremljala ga je ondotna godba, župan s starešinstvom, vse uradništvo s svojimi predstojniki, državni in deželni poslanci, trgovci, vse odlične dame celega mesta in več sto meščanov, ter usmi-Ijenke iz bolnišnice. Bolniki in ranjenci so mu zložili za lep venec in ga tudi mnogi spremili.
Pogreb se je vršil s 3 duhovniki in peto mašo. V cerkvi je g. dekan imel gin-ijiv govor. Mestna občina je na sredi pokopališča dala prostor za prvega vojšča-ka in hoče postaviti vsem, ki še pridejo tja, na koncu vojne skupen spomin.
Starši pokojnikovi so bili obveščeni iz bchiišnice, kako je sin smrtno bolan in z vsem že previden. Po smrti jim je bila brzojavno naznanjena celo ura pogreba. Pred kratkim jim je pa došlo še lepo tola-žilno pismo z obširnim popisom pogreba in 3 razglednicami, ki pojasnjujejo sprevod.
Z kako ginljivo hvaležnostjo so potrti starši sprejeli vse to po umrlem sinu, ni mogoče popisati.
Prilega 99UoU(t štev. 4.
Svetovna vojna.
Avstrijsko - rusko bojišče.
Dunaj, 24. Na gališko-uoljski fronti nobenih izprememb.
Prisiljeni vsled našega artiljerijskega ognja, so Rusi jtžno od Tarnova izpraznili nekaj strelskih jarkov.
i^i^.Karjaati^vje. ,j>Lipža j,v sploštifim\ neizpremenjen .ftusi\so^ttk,ptrcisitieriiI-iz- **" več južno od prelaznih višin pomaknjenih pozicij.                                       '        ,*;
V  Bukovini vlada po zadnjih naj&Hi uspešnih bojih mir.    > ¦ mtMm
Dunaj, 26. (lK6r.) V artiljerijskem boju, ki je bil včeraj na obeh straneh Visle močnejši, kakor v zadnjih dneh, je delovala naša težka artiljerija zapadno ori Tarnowa z uspehom. Neki park vozil nasprotnika je bil raz-. prsen. Več sovražnih stotnij je bilo pri Zglobicah, jugozapadno oid Tarnowa pregnanih. Aartiljerijski boj pri neki skupini ob Nidi je trajal skozi celo noč 'do jutra, z jutranjim svitom pa se je obnovil še z večjo silo.
V  Karpatih so se tudi včeraj vršili boji.
V  dolini zgornjega Unga, Latorcze in Nagy Aga je moral nasprotnik po ponovnih brezuspešnih napadih, ki so zahtevali veliko žrtev, izprazniti nekaj važnih višin. —
Dunaj, 27. (Kor.) V dolini, zgornjega Unga je bil nasprotnik vržen včeraj iz njegovih pozicij na mejnih višinah obojestransko od Uzoškega prelaza.
Eden najvažnejših karpatskih prelazov, za katerega so se vršili tekom vojniže ponovni srditi boji in ki je bil od 1. januarja zaseden od Rusov, posebno močno utrjen in zavarovan z več zaporedoma ležečimi pozicijami, je prišel s tem po tridnevnem boju zopet v naše roke.
Severozapadno od Uzoškega prelaza in v dolini Laitorcze in Naigv-Aga te boji nadaljujejo.
V  zapadni Galiciji in na Poljskem vsled snežnih viharjev le zmerni airtilje-rijski. boji.
Nemško - r,usko bojišče.
Berlin, 24. V Vzhodni Prusiji in na severnem Poljskem nobenih izprememb.
Naš napad proti ozemlju Suche je bil pri Borzimovu uspešen; sovražni protinapadi so bili odbiti s težkimi izgubami za .sovražnika.
Ruski napadi v ozemlju severozapadno cd Opoczna so se ponesrečili.
Berlin, 26. (Kor.)   Vzhodno   bojišče.
Sever no vzhodno cd Gumbinnena so Rusi brezuspešno napadli pozicije naše kavalerije.
Na ostali fronti v Vzhodni Prusiji so se vršili srditi kavalerijski boji.
Manjši boji pri Wiochawku so bili za nas uspešni.
Na Poljskem, zapadno od Visle in vzhodno od Pilice, se ni zgodilo ničesar pomembnega.
Berlin, 27. (Kor.) Vzhodno bojišče. Ruski napad severovzhodno od Gumbinnena ni napredoval. Izgube sovražnika so bile mestoma težke.
Na Poljskem nobene izpremembe. Zapadno bojišče.
Berlin, 24. . (Kor.) Zapadno   bojišče.
23. jan. je potekel v splošnem brez posebnih dogodkov.
V  Argonskem lesu sta bila dva francoska napada odbita brez truda.
V  Vogezih, na Hartmansweilerkopfu in sevevzhodno od Steinbacha smo napredovali in ujeli 50 francoskih alpskih lovcev.
Berlin, 24. (Kor.) iz Pariza razširja »Agence Hava« uradno poročilo o vojnih dogodkih od 15. novembra 1914 do 15. januarja, v katerem se naštevajo francoski uspehi. Poročilo zaključuje:
V  splošnem je zaznamovati na nekaterih mestih zelo znaten napredek in splošno, umikanje našega sovražnika, razven severozapadno cd Soissonsa.
Dopolnilo pravi: Francoskemu poročilu je še pristaviti, da:                             I
1. so Nemci na Poljskem že mesec dni j ustavljeni,
2.  da se ruska olenziva v Galiciji in v Karpatih nadaljuje,
3.  da Je turška kavkašku armada ve-
čji del uničena,
4.  da so nemški pomožni voji na o-ficirjih izčrpani, tako da so prisiljeni, razvijati sredstva na efektivnih stanjih le na stroške obstoječih enot.
5.  da imajo armade zaveznikov nasprotno še možnost, da se ojačijo in to v znatni meri.       .      ..
J-iadUaga .^zajupre trditi, da zamo-rejo Francija in njeni 'zavezniki še čakati, da dosežejo popoln uspeh. Te, uspehe je irebai pripravljati z neutrudljivo potrpežljivostjo. Nemška ofenziva je zlomljena in zlomljena bo tudi nemška defenziva.
Beroiin, 24. (Kor.) Uradno se poroča: Ko so danes dopoldne oklopne križarke »Sevdlitz«, »Derfflinger«, »Moltke« in »Bliicher« v spremstvu štirih majhnih kri-žark in dveh torpednih f lotil j izplule v Severno morje, je prišlo do boja z angleškimi vojnimi silami, ki so štele pet bojnih križark, več majhnih križark in šestindvajset torpednih rušilcev.
Nasprotnik je po treh urah, sedemdeset pomorskih milj zapadno-severno-ža-padno od Helgolanda, prekinil bitko' in'se je umeknil. Po sedanjih sporočilih se je na angleški strani potopila ena bojna kri-žarka, od naših ladji pa oklopna križarka »Bliicher«. Vse ostale nemške bojne sile so se vrnile v pristanišče.
Berlin, 26. (Kor.) Zapadno bojišče. Sovražnik je včeraj, kakor navadno, obstreljeval z artiljerijo Middelkerke in kopališče Westende. Veliko število, prebivalcev je bilo ubitih, ali ranjenih, med njimi tudi župan mesta M^elkerke. Naše izgube so bile včeraj čisto majhne.
Na obeh straneh prekopa La Bassce so naše četo napadle pozicije Anglpžev. Dočim se napad severno cd prekopa med Givenchvejein in prekopom radi močnih krilnih gibanj ni končal z osvojitvijo angleške pozicije, je imel napad Badencev, južno od prekopa popoln uspeh. Tu.smo razbili angleške pozicije v frontni širini i 100 metrov z bajonetnim naskokom, o-svojili dve mojni oporišči, ujeli 3 oficirje in 110 mož in uplenili 1 top in 3' strojne puške. Angleži so nam zaimau poskušali zopet iztrgati pozicije, ki smo jih takoj izdelali za svoje namene. Bili so odbiti s težkimi izgubami. Naše izgube so razmeroma majlne.
Na višinah pri Craonne, jugovzhodno od Laona, so se vršili uspešni boji za naše čete.
V  južnem delu Vogezov so bili odbiti vsi napadi Francozov. Ujeli smo nad 50 Francozov.
Berlin, 27. Pri Nieuportu in Ypernu so se vršili le artiljerijski boji.
Pri Cuinchv, jugozapadno cd La Bas-see, si je sovražnik poskušal zopet osvojiti včeraj zvečer izgubljene pozicije. Prizadevanja so bila breuspešna. Napad se Je razbil v našem ognju.
Že včeraj naznanjeni boji na višinah pri Ceaonne so imeli popoln uspeh. '— Francozi so bili pregnani iz višinskih pozicij zapadno od La Crente Fme in vzhodno od Husterbize in potisnjeni na južno pobočje višinskega ozemlja. Več oporišč v širini do 1400 metrov je bilo osvojenih od Saksoncev, 865 neranjenih Francozov ujetih, uplenjenih 8 strojnih pušk, ena pijenirska zaloga in mnogo drugega materijala. južno od St. Mihiela so zavzele naše čete neko francosko oporišče. Protinapadi Francozov so bili brezuspešni.
V Vogezih je visok sneg, ki ovira naše operacije.
London, 27. (Kor.) Uradno se objav-lji: Vse. angleške vojne ladje, ki so udeležile nedeljske bitke, so se vrnile. Križarka »Lion« in torpedni rusilec »Meteor« sta poškodovana. Toda Škoda bo kmalu poravnana. Angleške izgube znašajo 23 mrtvih in 28 ranjenih.
Domače vesti.
Zadnja »Soča« ni mogla iziti, ker že po dovršeni cenzuri c. kr. državnega pravdništva je prepovedal izdajo te številke gospod c. kr. namestništveni svetnik Rebek. Drugi dan je došel naslednji odlok:
Na podlagi §. 7 a zak, od dne S./5. 1869. drž. zak, št, 06,, se ustavlja izdaja
časnika »Soča« od 22. januarja 1915.
To se Vam naznanja z opombo, da bi se moralo izdajanje imenovanega časopisa sploh ustaviti, ako bi še nadalje ustra-jal v svoji nekorektni pisavi.
Gorica, 23. januvarija 1915.
C. kr. namestništveni svetnik Rebek.
Odličen goriški* rojak. — Gospod Ignacij Grunt ar, c. kr. notar v Ribnic na Kranjskem, se je odpovedal svoji služb in se je nastanil v Ljubljani, kjer hoče v miru preživeti svoja stara leta. — Gospqd Gruntar je rodom iz Kobarida, iz znane Špičkove rodbine. Bil je velik prijatelj sloveče rodbine Pagliaruzzijeve, ki je skoro izumrla (živi edino še udova Matilda Klodič pl. Sabladoska), in posebno še pesnika Kriiana. Vrla pobratima sta bila s pokojnim skladateljem Jos. Kocjančičem in prav posebno s pokojnim Simon Gregorčičem. — Na Goriškem je g. notar široko znana in pri-jubljena osebnost še izza Lavričeve dobe, dealno narodna dobričina, ki ima odprto srce in odprte roke za vse, kar je narodu koristno. On je tudi oče prvi občinski knjižnici, ki se je ustanovila z njegovim izdatnim prispevkom v Kobaridu in deluje ves čas jako piodovito. — Vrlemu domačinu želimo še veliko let zasluženega pokoja.
Smrtna kosa. 21, t. m. predpoldne je umrl v Gorici g. Fran Pečenko, bivši orožniški postajevodja, potem kakih 20 let občinski tajnik v Bovcu,, zadnja leta pa je živel v pokoju y. Gorici, oziroma je služboval še kot pomožni uradnik na glavarstvu. — Se ko je bil v orožniški službi v Istri, zlasti vKopru, je kot zaveden Slovenec povsod pripomogel v narodnem pogledu, kjer je mogel kaj dobrega storiti. V Bovcu je bil ugleden mož, izvrsten tajnik, da uzor občinskega tajnika, kakor je iiaglašal celo deželni odbor ter ga postavljal za vzgled. Tudi na narodnem polju je i odelo val povsod, kjer je le mogel. — Vsled bolelmosti je opustil službo v Bovcu m se preselii v Gorico, kjer je živel skromno in tiho in ga je uohitela smrt šele v 59. letu starosti. Naj počiva v miru!
V priznanje za svoje občekoristno delovanje kot občinski tajnik v Bovcu je bil pokojnik obdarovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono. 11, Smrtna kosa. V Gradcu je umrl v nekem sanatoriju kobariški občinski zdravnik dr. Več. Podvreči se je moral težki operaciji in je na posledicah umri; Zapustil je nepreskrbljeno rodbino.
V  Gorici je umrl velikoletni nadškofov vrtnar Josip Grudina.
V  Mi,rnu pri Gorici je umrla v petek večer nagle smrti gospa Alojzija vdova Faganelijeva rojena Staničeva iz Bat, na široko znana posestnica in krčmanca Bila je vzorna Slovenka in vrla mati. — Tudi njen pokojni mož Ivan Karol Faganeli je umrl pred 11 leti nagle smrti v Gorici na ulici. Sijanen pogreb v nedeljo je pričal, koliko prijateljskih src je žalovalo za vrlo ženo! Zapustilaje štiri hčere m dva sinova; od teh je poročena ie Helena z g. Krausom, ki je na srbskem bojišču. Odlikoval se je v vojni in zato dobil zdaj mai dopust. Prihitel je vesel v Miren, kjer je našel žalost Najstarejši sin je bil ranjen na severnem bojišču. — Preostalim naše sožalje.
Smrtna kosa. — V K o z a n i je umrla soproga posestnika g. Debenjaka mlajšega.
V L a d r a h pri Kobaridu je umrl Andrej Gomilšček, 79 let stari Skalar.
'- V Š t. P e t r u pri Gorici je umrla županova mati g. Lucija C e r n i c v 75. letu starosti.
Poroka. — Poročila sta se g. Josip Velikonja, učitelj na Kobariškem, in gospi-ca Zofka Cernuta, hči znanega rodoljubnega gostilnačja Andreja v Logu pod. Mangartom. Mnogaja ljetal
Goriški nabiralnici naturalnih daril c. in kr. vojnooskrbovalnega urada so darovali: Gospod inž. Ana Ratzman - Ra-mot 50 K. Gospod dr. Franc pl. Alimonda in gospa Antonia udova pl. Alimonda 100 kron. Volneno perilo so dale gospe Ciani, Galateo, Rebek in Travan. — Podpisani odsek se darovalcem najtopleje zahvaljuje priporočajoč se za nadaljne darove, ki naj se izvolijo nasloviti na podpisano
Za odsek:.Lujiza Rebekova. .
Volitve iz laškega   veteposegtva  je
spoznalo državna sodišče definitivno — nezakonite. Obsodila je znano postop uje ob sestavljanju volilne komisije, z vj som novih volilcev brez zakonite kyolil pravice in z izbrisom takih volilcev, pa so imeli pravico do volitve. Držav sodišče je izreklo, da z vsem tem post panjem se je kršil zakon in so torej po pr vu te volitve — neveljavne.
Seveda je deželni zbor   suveren more potrditi, tudi — nezakonite voliti Toda ^ najprimitivnejše pravilo dostojno« in poštenosti veleva takim poslancem, < mandate takoj odložijo.
Značilna obsodba. — Šolski slu pod Kapelo Jos. Vida je bil med mobi zacijo zaprt, ker je bil oddolžen; da se izrekel žaljivo o vojski. Žaljive besede baje izrekel v navzočnosti krčmarja Ah zija Podberšiča, ki je obdolžitev potrdil prisego tudi pred kazenskim- sodnika Vkljub temu je bil Vida oproščen. —. r to je Vida. ovadil Podberšiča, proti kat remu je bila uvedena kazenska preiska^ in je bil konečno obsojen na tri <mese zapora.
Že ovaduštvo samo na sebi je oštU no, kaj li še — obrekovanje, zlasti v č sih, ko ima obrekovanec sitnosti, zap itd. Doslej smo culi le eno obsodbo obr kovalca, ali je on sam na Goriškem?
Modremu svetovalcu.—Neki prijat ranjencev nam piše: „V Edinosti poduču neki dopisnik naše ranjence na Travnil in v Semenišču, kako naj se vedejo v pr stem času, — in očetovski.svetuje, naj v jaška oblast poduči moštvo, kaj sme gov riti po gostilnah, da ne bo ovadb in n sreč.
Dopisnik je dosegel svoj namen; dož je namreč prepoved, da ranjeni ne sme na prosto, nikamor iz bolnišnice!
Dopisnik Edinosti bi bil pač veli! pametneje ravnal, da je ohranil lepe naul za-se, zlasti v taki obliki! Koristil ni n pač pa le škodoval ranjencem in je e višjim oblastim povod, da se jim vzbuja neutemeljene sumnje.".
Pred vojaško sodnijo v Gorici se pršila razprava proti Josipu Degauisu Cervinjana. Obtožen je bil žaljenja vel čanstva in motenja javnega miru. Rx prava' je bila tajna': DegamVje rjH/opro: cen obtožbe.
Prošnja. — Naš uradnik, ki je im posla z nakaznicami, je zbolel na um Zdaj je v bolnišnici. V neki fiksni ideji, uničil ali skril odrezke nakaznic od 19. c 31. decembra. Prosimo one naročnike, J so poslali kak denar po nakaznici v is dobi, naj nam dopošljejo recepis in na: nanijo, za.kaj je bil denar poslan.
Ker je poštna manipulacija z naka; nicami bolj počasna, prosimo v nujni slučajih, naj se nam po dopisnici avizii pošiljatev denarja in v kak namen je pc slan. Na tak način moremo naročilo pri izvršiti.
Pozivni razglas. Vsi črnovojni zj vezanci rojstvenih letnikov od 1878 d 1886, ki so bili na prebiranju v času od H dne novembra do 31. dne decembra 191 leta ali pozneje do spodaj določenih u kov za odhod v službovanje spoznani k< sposobni za službo z orožjem, morajo oc riniti v službovanje, ako se niso že pr tegnili na službo z orožjem ali niso bili i ozirov javne te službe na določen ali nt določen čas, in morajo torej priti k c. i kr. dopolnilnemu okrajnemu ' poveljstvi oziroma k c. kr. deželnobrambovskem ^deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnt mu poveljstvu, ki je oznamenjeno v njihc vi črnovojni izkaznici, in sicer: 1. Avstriji i državljani: Rojstvenih letnikov 1884,1885 in 188 1. dne februarja 1915 1.; rojstvenih leth kov 1878, 1879, 1880, 1881. 1882 in 188 15. dne februarja 1915 1.
2. Ogiski državljani: Rojstvenih letnikov 1883, 1884,. 188 in 1886 15. dne februarja 1915 1.; rojstve nfli letnikov J 878, 1879, 1880, 1881, 188 dne 1. dne marca 1915 1.
V »Goriški tiskarni« je na razpolag še nekaj koledarjev za leto 1915. in sicer v b 1 o k i h za odtrgavanje, dalje t e d e r s k i h slovenskih in nemških »Wochsn vormerkkalender«. Tudi nekaj veliki'. (Riesenblackkalender) Je na razpolago. . Tu so tudi knjige raznih slovenski založb.
Izpred vojne sodnije v Gorici — Anton Pušpan iz Kojskega je bil obsojen na osem mesecev ječe s posti, ker se je zavzemal za republiko. — Nekaj novega! Republikanec v Kojskern!
En odvetnik manj. — Dr. V i n c i se je preselil k svojemu sinu, odvetniku v Kr-minu, t njim je izginila z goriškega pozo-rišča Jako markantna osebnost, znana prav dobro tudi slovenskemu prebivalstvu. — Drugi.sin je kazenski sodnik v Gorici, ki je bil precej časa v Sežani za sodnika,.
Dijaška kohinja v Gorici, — .Širša javnost niti ne ve, da je odprla »Dijaška kuhinja« 1. oktobra 1914 vkljub resnim časom slovenskim dijakom svoje prostore in jih sprejela na hrano do sedaj 50, od katerih je v.tem času izstopilo 5, tako da.jih hodi v »D. k.« še 45. Koliko to stane društvo pri sedanji draginji, isi lahko vsakdo izračuna. Četudi plačajo dijaki za vse obede in večerje na mesec po 15 kron, so stroški vendar mnogo večji. Ko bi društvo ne imelo nekaj prehrankov iz »boljših« časov, bi bilo že davno zaprlo prostore ali jih pa hiti ne odprlo. Sicer pa, če ga ne bodo Slovenci v izdatnejši men podpirali, bo moralo v bližnji bodočnosti prenehati s svojim delovanjem. — Dosedaj je prejelo društvo na članarini iti darilih: Po 10 kron so darovali gg.: dr. Eržen, zobozdravnik, prof. Zupančič, fin. svetnik Perpar (Tolmin), dež. šol. nadzornik Ma-tejčič in učit. zbor mošk. učiteljišča ma-turitetno takso; po 5 K je dal trikrat neimenovani g. št. 7; 4 krone g. Oleščič, gostilničar; po 3 krone: gg. Artur Jakše; dr. Roštaeher; A. Kutin, vodja pripravnice; Al. Bajec, vad. učitelj, g.a Oabršček Ivanka; prof. Debeljak; M. Mikuž, vodja v Malem domu; (Svetnik Plohi; prof. Pov-šič; 2?'86 krone g. Urbančič, mesar; po 60 v gg.: Kuštrin in mizar Susič; g. Hribar je daroval več brisač in tvrdka Pintar in Lenard eno kozo v viednosti 7 kron-, prof. 3 K, S. Potočnik 2 K, Cermelj 5, dr. Knaflič Komac 2 K, I. 1. 1 K, Komisija po podruž-Povšič 3 K, prof. Schaup 3 K, Neimenovan t. nadstropju 25 K, v pritličju 20 K ali dq K 5, poštar, Brumat v Št. Petru 10 K.
Vsem dobrotnikom se odbor »D. k.« najiskreneje zahvaljuje in upa, da ga tudi nadalje bodo podpirali s prispevki ža omenjeno človekoljubno institucijo. Pričakuje pa, da še spomnijo naših potrebnih dijakov tudi drugi, ki dosedaj še niso prišli do tega; vsaki dar je dobrodošel, bodisi v de^-narju ali živilih. Posebno lepo bi bilo, da bi oni, ki so pohajali »Dijaško kuhinjo«, se je v teh resnih časih spomnili.
Nabirainica za slovenski del dežele v Gorici v Gosposki ulici št. 6/11. Začetkom oktobra se je otvoriia v Gorici »Nabirainica darov vojno oskrbovalnega urada za slovenski del dežele«. S posebnimi pozivi se je obrnila na slovensko prebivalstvo za darove, ki so se potem pošiljali našim vojakom, ki so bili na bojnem poiju, ail se oddajali onim, ki so odhajali na bOjišče. Slovenske občine so zbirale z veliko požrtvovalnostjo tako, da je bilo slovenski nabiralnici omogočeno uspešno delo za ta plemeniti namen. Od začetka do 8. jan. t. 1. se je preskrbelo zimske sp. obleke oz. pletenin za nad 700 vojakov. Od 8. t. m. do danes se je oddalo paketov Še nad 100 vpoklicanim črnovojnikom in ozdravelim ranjencem, ki so se vrnili. Poleg tega se je poslalo nekaj zabojev tople obleke na pristojne vojaške oblasti pred vsem za 20 lovski bat., za 27. dom. polk in 97. peš-polk. Mnogo blaga se j^ oddalo bolnišnicam.
Od začetka do S. t. m. se je oddalo naslednje število kosov: nogavic 1344 parov; ovojev za noge 2077 parov; rjuh 420 kosov; čepic 978 kosov; rokavic in pol-rokavic 468 parov; srajc 335 kosov; hiač spod. 213 kosov; zapesmic 1236 parov: ovojev za trebuh 599 kosov; nakolenic 180 parov; sp. jopic 295 kosov; dokolenk 557 parov; brisač 161 kosov; blazin 6 kosov; odej 54 kosov. — To so le nekatere številke; drugega blaga se je oddalo posebno mnogo bolnišnicam, kjer trpe naši ranjeni vojaki.
Še mnogo več bi bilo treba storiti, a žal, sredstev ni, Obračamo se ponovno na debra slovenska srca, naj zbirajo darove, denarne prispevke in pletejo za naše vojake. Zbirke naj pošiljajo le na Slovensko
nabiralnico v Gosposki ul. 6 II., ki je ustanovljena za slovenske vojake.
Delujmo, kolikor je vsakemu mogoče, > da se olajša položaj našim dragim očetom, sinovom in bratom na bojišču!
Prosimo vse'blage darovalke in daroval je,'duhovske urade, županstva, si. šolska voastva, društva in družbe uljadno naj bi blagovolili uvaževati, da l. in 15. febr. odide zopet večje število črnovojni-kov v vojake. Ubožne izmed teh je treba preskrbeti z gorko sp. obleko. Ranjenci odhajajo nazaj na bojišče, tudi za te moramo skrbeti. Zato lepo prosimo, da bi se delo pospešile, da bo mogoče ustreči potrebi.
Zahvaljujemo se za veliko dosedajo požrtvovalnost v korist našim dragim;, skušajmo, kar je v naših močeh, delati za olajšanje razmer našim vojakom.
Bog bo povrnil vsem!
Nabirainica darov za,slov. del. dežele v Gorici, fiosp.ul. 6. Irma Fon? na-čelnicaž Gizela Krem žar.   . ..    ....
Razne vesti.
Odstop zunanjega ministra Berchtol-da in imenovanje Madžarja Buriana je vzbudilo po vsem svetu veiikoi začujenje, veliko ugibanj in tolmačenj. Sredi svetovne vojne tak dogodek! — Ali doslej ni do-šla v javnost še nikaka vest, ki bi dala (ugovor na vprašanja, ki so vsakomur na jeziku.
Škof Krški s sedežem v Celovcu je postal dr. Adam Hefter. Rojen je bil 1. 1871. v Wiedenwardtu na Bavarskem, Gimnazijo je dovršil v Solnogradu, semenišče pa v Celovcu. Slovenski ne zna.
Mir je objavil o njem obširen članek, ki ga je p?, cenzura tako postrigla, da j: bilo več beline nego tiska. AH tudi prozen prostor je govoril povsem jasno bsscdc!
Najvišje sodišče je potrdilo kazensko sodbo ljubljanskega deželnega sodišča v zadevi »Agro-Merkurja«.
Z ozlrcm na peset prestole nasledili • ka Karla v nemškem glavnem stanu, piše »Die Information«: »Da morajo biti narodnostna in druga strankarska vprašanja v rr!onarhiji absolutno svobodna, o,sl vsakega zunanjega vpliva, to je vedno odgovarjalo zdravim realncpolitičnim nazorom ir.erodajnih krogov v Nemčiji... V Nemčiji se nikdar niso branji spoznanja, da so smeri za notranjo politiko Av-strc-Ogr^ke ostro začrtane po zgodovini in po etnografs! dejstvih. Zato je res-pektiranje popolne suverenosti vsakega kompasiscenta na polju notranjih vprašanj najsigurnejša opora trajnega in neomajnega soglasja«.
O ministerskih krizah na Dunaju se je mnogo pisalo in ugibalo zadnje dni. Najprej so poročali, da je omajano stališče tudi grofa S%tiirgkha in da bo njegov naslednik Bilinski. Na to da Stiirgkh nikakor ne odstopi, pač pa, da je omajano stališče skupnega finančnega ministra Bi-linskega, kateremu bi sledil tržaški namestnik Hoheniohe ali bivši ministerski predsednik Korber.
Ali je res de volj žita šo na Ogrskem? To je vprašanje, ki se zdaj pretresa v vseh krogih. Po ogrskih uradnih izkazih je bila lanska letina na Ogrskem slabotna, vendar zatrjuje »Pester Llcyd«, da je še toliko žita na razpolaganje, da bo Ogrska lahko izhajala do prihodnje žetve. »Pe-strr Lloyd«, namigava, da ogrski produ-centi in trgovci žito zadržujejo, da bj dosegli zvišanje maksimalnih tarifov. O tem pa, če bomo dobili v Cislitvansko kaj o-grskega žita, ne črhne omenjeni list no bene besede/
Političnim deželnim oblastveni naznanjene omejitve in pogoj, pod katerimi k dovoljeno domačim obolelega ali ranjenega vojaka za poset ali v svrho udeležbe pri pogrebu SOodstotno znižanje vožnje cene na avstrijskih železnicah, se nikakor ne izpolnjujejo s potrebno natančnostjo. Tako se namreč večkrat izdajale izkaznice za pridobite vte ugodnosti na eni strani popolnoma neupravičenim osebam, n. pr. svakom, svakinjam, tastu, tašči ali redni-kom, z druge strani so pa izdajale take izkaznice oblasti, ki nimajo pravice za to n pr. občinska predstojštva. — Take izkaznice se morejo izdajati le tedaj, če se predloži od dotičnega zdravstvenega za-
voda izdano potrdilo o bolezni oziroma ranjenju ali smrti dotičuega vojaka, kakor tudi če se ™~ ako to ni uradno znano — ¦. dokaže z listinami ali po verodostojnih pričah, da so ne osebe, ki prosijo za znižano vožnjo, pravi starši ali pravi otroci, bratje, sestre (ne pa samo sorejenci ali' popolibratje), soproge ali zaročenke do-tičnjh. vojakov. —- Vrsta, rodbinska razmerja in način dokaza tega razmerja se mora zabeležiti v izkaznici. Za izdajanje izkaznic v svrho pridobitve znižane vožnje cene so upravičene edinote politične okrajne ali deželnoknežje redarstvene oblasti in občine z lastnim statutom.
Nakup vina za armade. Ogrskemu poljedelskemu ministerstvu se je posrečilo pripraviti armadno vodstvo do tega, da Lede nakupovalo za armado rdeče vino in ga bode pošiljajo k armadi v vlakih, ki bodo vozili do 1200 hI. Ker na bojnem polju ni časa raztakati, se bode vino poslalo v sodih, ki merijo do 3 hI. Oni ogrski vinogradniki, ki imajo rdeče vino naprodaj, -se imajo javiti pri politični oblasti; vzorci-se pošljejo poljedelskemu ministerstvu. Kakor poroča »Ogrska agrarna korespondenca«, je ta akcija takoj zdatno zvišala vinske cene. Vino je dobro sredstvo proti nalezljivim boleznim in sploh dobro učinkuje na moža, ako se ga zmerno užije. In za to že skrbi armadno vodstvo, zato bi bilo tudi pri nas enakih nakupov želeti.
Bolgarija in Avstrija. Diuiu-j, 20. .i;nuari.;a. Rimski poročevalec »Neuc-. \\k:,er Tagl:!.« je ime! v Rimu razgv;v< ; z bivšim ministrom Oenad jem, ki je v m govoričenja o hladnejšem razmerju Bolgarske do Avstrije in Nemčije označil koc b mišljotine. Avstriji in Nemčiji je odkri-¦ csrčiio prijateljstvo Bolgarske vedno zagotovljeno, kakor se tudi Turška nima ničesar bati. Edini vzrok /a loj bi bilo /:\ Bolgarsko makedonsko vprašanje. Bolgarska politika bo tedaj sekundirala politiki Avstrije in Nemčije. Ucp:tdij_v, ki s;-ivini s ponosom imenuje političnega naslednika Slambulova, se naji:n.o preko Dunaja vrne v Sofije.
ZAHVALA.
Za vse blage dokaze tolažilnega sočutja, ki so nam bili izraženi ob nenadomestni izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Franca Pečenko,
pomožnega uradnika na c. kr. okr. glauarstr' o Gorici, izrekamo vsem presrčno 'zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preblag. gosp. namestn. svetniku Rebeku in vsem gg. uradnikom c. kr. okr. glavarstva, g. agr. kom. dr. Baltiču, preč. g. dr. Pavlici, g. poštnemu kontrolorju Dietzu, zastopstvom akad. fer. društva „Adrije" in c. kr. orožništva, g. prof. Fistravcu in gospicam gojenkam ženskega učiteljišča, gg. dijakom višje gimnazije, vsem bivšim kolegom ter sploh vsem, ki so spremili nepozabnega nam pokojnega k večnemu počitku.
V GORICI, dne 24. januarja 1915.
Žaiujofl ostali.
Kaj naj se kupuje za zalogo več mesecev? »Lesk# Hoyd« priporoča: kavo, riž, sol, sočivje, sušeno sadje, — bomba-ževino, volno, kavčukove izdelke, umetna gnojila in semena,
Cene na Dunaju. — »Amtsblatt« dunajskega mesta od 8. t. m. pravi, da so tatti cene res izdatno poskočile le pri moki, kruhu, masti to jajcih., .,..,..,.. . .^ H Za zbofilanje^ehzufe'. 2&2hci&o$i4k* jem beležimo: Na glavnem zborovanju Nižjeavstrijskega obrtnega društva je' stavil tajni svetnik dr. Exner nastopni predlog: »Upravni svet se pozivlja^naj razmiš^ ija, ali bi ne bilo storiti korake pri'vladi, da se odstrani cenzura, v kolikor gre preko meje potrebne previdnosti in je torej škodljiva, ter se upravni svet pooblašča, da. ukrene, i&irebno.« Hredlog je bil sprejo ob splošni trajni pohvali. Predlagatelj je izjavil, da si pobližje utemeljenje pridržuje za sejo upravnega sveta. Za sedaj gre le za možnost, da se trgovinsko-politične in gospodarske pobude dovedejo do diskusije, da se že pred mirom uvedejo potrebne odredbe. — »Neue Freie Fresse« pozdravlja ta predlog in pripominja: »Praktična možnost "take omejitve cenzure se kaže že v tem, da jo na Ogrskem bistveno drugače izvajajo, ne da bi bil imel sovražnik najmanje koristi od tega. Pač pa škodi ugledu monarhije in itak že kršeni avstrijski pariteti, če cenzura tu zabra-ujuje marsikaj, kar sovražnik itak že ve, in če se pod kaznijo belega -madeža ne smemo lotiti razmotrivaja vprašanj, s katerimi se občinstvo vedno bavi in v katera neprestano naperja svoje misli.
Ista »Ne ue f,. Preske« od srede je objavila obširen članek, ki tudi razmotriva škodljivost cenzure, kakor se izvaja v Avstriji. Posebno graja to, da je cenzura v
vsakem kraju drugačna. ...... S to zadevo
i;:) se pečale v celi Avstriji razne trgovske zbornice -in druge kerporacije, pa tudi \odstva parlamentarnih strank. Tudi predsedstvo poslanske zbornice je bilo v tej reči pri ministrskem predsedniku, l<; je vse obljubil, da -- kakor dostavlja »Ar-leiter Zeitung« — nič ne stori, češ: pustite me v miru, kaj me briga ta cerzura!
Zakonita preskrba zaostalih po vojakih, ki so padli na bojišču. -~ Vojno mi-nisterstvo je z ukazom z dne 5. decembra m. 1. odločilo glede vlog za preskrbo zaostalih po vojakih, ki so padli pred sovražnikom, ki se jih pogreša itd. sledeče: O vojaških vdov;-h in sirotah, katerih možje (očetje) so izkazani v seznamu izgub kot mrtvi ali o katerih se evidenčnim in nadomestnim oblastim uradno poroča, da jih pogrešajo, ni treba napravljati viog za preskrbo, ker se tozadevna pre-skrbnina izplačuje na podlagi izkazov, ki jih sestavljajo politične oblasti ter predlagajo vojnemu ministerstvu. Pač pa morajo nadomestne (evidenčne) oblasti, v kolih področju se nahaja bivališče zaostalih, predlagati vojnemu ministerstvu glede zaostalih, katerih možje (očetje) so kot ga-žisti ali osebe moštva umrli v bolnišnicah izven operacijskega okoliša, v privatni oskrbi itd. popolnoma instruirane vloge za prckrl.nirto, katerim treba predložiti mrtvaški list, izpisek iz mrtvaške matice itd. Opozarja se. da se morajo v zadnjem slučaju priložiti potrebna dokazila, kakor t, potrdilo, izdano od vojaškega poveljni-štva ali od predstojnika bolnišnice, iz katerega je nedvomno razvidno, da je dotič-nik taktično p.idel pred sovražnikom • ali pa da je umri vsled zadobljenih ran ali vojnih strapac: 2. zdravniško mnenje šef-zdravnika bolnišnice ali zdravnika, ki je zdravil dotičnika. Pri vdovah po moštvu je treba dokazati morebitno popolno pridobitno nesposobnost in siromašnost, in sicer z izpričevalom, ki ga izda javno nastavljen zdravnik, oziroma z izpričevalom, ki ga izda politična oblast. Vdove in sirote onih oficirjev vojaškega stanu, katerim je predpostavljeno poveljnišlvo (od
Kako se godi ujetnikom v Srbiji.
V »SI. Narcdu« od torka čitamo: V srbskem vjetništvu se nahaja tudi vojni kanit dr. Anton J e h a r t, bivši nemški pridigar iz Celja. Pisal je iz Čačka svojim staršem to-le pismo: »Ljubi starši! Da sem postal srbski vjetnik, ste itak že izvedeli iz mojega prvega pismu, ki «cm vam ga poslu! pred j etirni dnevi. Nikar se ne m tras le! Ne mislite, da se mi godi hu-
do čili kakorkoli, te sprejeli se r.ns nad v.s: Ijul-fzniivu, častniki so ni-s: v.M-i ._¦ ;:'svšcevali vso pot v uotrai ]u Milijo in ¦itdaj tudi v Cačku. Stanujem s štirimi, ir.di vjetirni avstrijskimi zdravniki (med njimi g. dr. Sernec iz Celja) v najboljšem hotelu in v sobah, ki bi zanje sicer plačal po 10 do 15 K na dan. Vso prtlago so nam pustili, vsak ima služabnika, hrano imamo TSRSfiffifr "žr-BeTam ljuTOfrivirn majorjem, -¦polno jesti in piti. Ne mislite, da stoji za i i uro Vftjak z bajonetom. Prost hodim naokrog, le jem, pijem in spim. Kadar je treba, pa seveda obiskujem smrtnoranjene Natoliške vojake, da jih tolažim. Torej naj-prvo: nikar se ne bojte za-me. Tudi božja previdnost čuva nad namo. Kc bo vse Vončano, bom pa zdrav in v osel prišel >!omov. Ljudem pa ne verjemite njihovih .enč! Upajmo, da nam novo leto donose ! mir! . . .« To pismo smo dobesedno po- j vzeli iz cenzurirane mariborske »Straže« z dne, 18. januarja 1.1, št. 6.
Dostav e k. — »Slovenec« peroča, da je dr. Srnec 7. t. m. umrl v srbskem ujetništvu, baje na koleri. — Bil je zelo priljubljen med našim ljudstvom. Blag mu spomin!
Potovanje v Banat je omejeno le na take osebe, ki dobe od politične oblasti dovoljenje, ki se daje brezplačno. Potnik mora natančno označiti namen potovanja. Iz Varšave. — »Pester Lloyd« poroča, da je določila Rusije za brambo Varšave 300.000 mož s 1400 topovi. — »Kuryr po-znanski« poroča, da je zdaj tam 600.000 ljudi z begunci vred iz cele ruske Poljske. Okoli 200.000 prebivalcev je odšlo v notranjo Rusijo, da se izognejo morebitni grozoti vojne in okupacije od stran«" Nemcev. —
Železnice, državne in bosenske, dovoljujejo izredna nizke cene za prevoz pohištva takim rodbinam, katerih očetje i o v vojski in se žele preseliti v domače :\raje. Natančneje po>izve vsakdo na domači postaji.
Rimmiiiia. -- Po pravoslovncm Božiču šole niso več pričele. Komisije so iregledale vsa šolska poslopja, ki naj bi se prevstrojila v vojaške bolnišnice.
Vsi Rumunci, ki so pod vojaško dolž-uostjo, so bili poklicani iz inozemstva domov. - - Vsi moški, ki so bili na naborh v letih 1909. do 1915. proglašeni nesposobnim, se moraja zopet oglasiti pri nabornih komisijah od 17. do 26. t. m. Kdor ne pri-!c, bo brez nabora uvrščen v vojsko.
Mnogi politiki in parlamentarci so u-stanovili italijansko - r u m nn s k o ligo, ki ima edini namen ta, delovati na ix polen sporazum obeh držav v balkanski politiki
Pariški dnevnik »Petit Parisien« od 9. t. m. že ve, da je pričakovati mobilizacijo v najkrajšem času. V kratkem bo 600.000 mož pod orožjem, med temi 450.000 redne vojske.
Za in proti vojni v Italiji. Iz Rima po-ioeajo: Pod predsedstvom senatorja Ma-zelle se je, ustanovil poseben »Comitat:* per ia tuteia degli interessi nazionali«, k» razvija živahna agitacijo za nevtralnost Italije. Odbor razpošilja po državi poseh-i:e priglasnice, s katerimi zbira podpise \seh nasprotnikov oboroženega nastopa Italije. Razni listi odbor ostro napadajo in mnogo pozornosti vzbuja dejstvo, da se med temi listi nahaja tudi oficijozna rimska »Tribuna«.
V  raznih krajih gorenje Italije so se \ ršili zadnje dni zopet socijalistični shodi \ prilog nevtralnosti države. V Monzi je nastopil poslance Chiesa, da dokaže potrebo oboženega nastopa Italije — toda socijalisti so ga izžvižgali.
V  Fiorenzi bo začel izhajati dnevnik, ki se bo zavzemal za nevstralncist. Ustanovitelji lista so baje pristaši bivšega ministra Giolittija.
»Perseveranza« priobčuje razgovor s kardinalom Gasparijem, ki pravi, da ravnajo vsi oni slabo, ki silijo Italijo v vojno. A ko pa bi bila vojna; neizogibna, potem bodo seveda vsi italijani vršili svojo dolžnost.
Učitelji v vojni. — V Avstriji je okoli 80.000 učiteljev; v vojni jih je okoli 20.000, padlo jih je Čez 800. — V Nemčiji so števila večja. Tam jih je padlo že čez   2000.
Bodoči zemljevid Evrope. — »Journal des Debats« poroča, da je list »Vie Pari-
sienne* pozval svoje čitatelje, naj narišejo bodoči zemljevid Evrope. Oni, čegar rešitev bo najbolj odgovarjala resnici, dobi agrado 2000 frankov.
Uauianski kralj je izdal amnestijo za naborne begunce do letnika 1894 za armado iu do letnika 1893 za mornarico, kakor tudi amnestijo za vojaške osebe, ki so zakrivile pred 31. .tfecejiibrom 1914 navadno begunstvo.
Kanja. -- Vsi potni listi v inozemsU o oseoaiii izpod '<& let starim, ki so bili izdani pred 6. avgustom, so razveljavljeni.
Ogri za paroplovstvo. — Ogrska vlada je sklenila s štirimi paroplovnimi družbami pogodbe, da morajo s podporo dr- I zave pomnožiti število parnikov, in sicer: I Adria 15, Ungaro - Croata 20, Levante 2, j »Huss- und Seeschiffartsgesellschait« 4 ; parnike, 13 remorkerjev in 60 ladij vlačilk. j -- IvJ.iko bo to dela in zaslužka za lam«- | delnice!                                                     j
Tvrdki »Thos. Cook and son« na Dunaju se je ustavilo do preklica izdajanje sestavljivih voznih listkov lastnega sistema (Cookovi vozni listki), v kolikor pridejo pri tem v poštev proge avstrijskih državnih železnic.
Potniki, ki se vozijo s Cookovimi voznimi listki, imajo potemtakem plačati v § 16 železniškega obratnega poslovnika določeno doplačilo. Potični vozni listki se odvzamejo kot neveljavni, o čemer se napravi na zahtevo potrdilo.
Kako Turkinje demonstrujejo. — V 1 i zonami .so uprizorile i urkiuje demonstracijo, ki je mogoča le med Mohatrie-danci. Vsled vedno rastočih cen hrane so se zbrale Turkinje v velikem številu v ba-zaru in so začele s kamenje bombardovati trgovine. — Prihiteli so vojaki, da narede mir. AH takoj je demonstracija spremenila značaj. Ko so se vojaki približevali, so ženske na povelje' voditeljic odkrivale obraze iu odgaljevale tudi druge dele telesa. Po zapovedi korana pa ne sme noben pravoverni Mohamedanec gledati lice ali nago žensko telo. Ako pride nadenj taka nevarnost, si mora zakriti oči in obrniti se v stran. Tudi ti vojaki v Erzerumu, vsi pravoverni častilci korana, so zamižali in se obrnili v stran — in ženske so lahko dalje e'ui:onstiT\alc. S tem so dosegle, da je vali sprejel njihovo deputacijo in ugodil njih zahtevani. — Evropske žene bi seveda ne mog'e prirejati takih d-' onstra-cij, ker bi vijaki      ne pogledali v stran.
Odgovorni urednik Ivan Janisek   v Gorici.
Tiska in zalaga:   »Oorrtka   Tiskarna e  A. Oabršček
(odgov. J   Fabčič).
3 oinarfeu
stane dopisnica š kbjo lahko naro-/ čito moj glavni cenik, ki vsebuje 4-000 slik. If.ti vsebuje veliko izber koristnih. predmetov in pripravnih flnril. Istega pnsijem vsakomur zastonj m poštnine prosto.
Prva tovarna ur Ilinins Konrad,' c. m i<r. dvomi dobnv.teij
v Uriix štev. 7:21  (Oftško)." ristiie niklnste žepno uro po K 4^0, ;>•    . Srebrne u Iv MO, «-30, budilko h nikln K.2!)(J. Ure na nihalo K '.i---. Tre s kukavico K 7-8"). 'azpošiljii s.' po povzetju. Nikak ri/.iko! Neiignjajoco se zamenja ali pa vrne denar.
Zrnata kava
po ukusu in dišavi taka kakor kava v strotju. 5 kg v platneni vrečici slane ie K 4'50 f ranico po povzetju. -SANTOSA,  Kr.  V!nogrady   1573. Sprejme se spretne zastopnike.
f v, dka JOSIP PMITINA,
ki se je preselila v' llliCO Torreiltfl Lt. 5 (tvornica mila) sprejema tudi nadalje električne vpeljave po K 7' - za sobo. Nadalje sprejema vpeljavo vode, plina, kopalnih naprav, klosetov, raznih električnih zvončkov itd. Potrebni materija! se računa po lastni nakupni ceni.
E>ektrične žarnice iz trafil žice po K l*2<) mrežice Auer in Gr&tzin        „    —-40
Le u ulici Torrenfe l.
Telefon št. 22
KONTORISTINJA,
ki je izvežbana v stenografiji, v strojepisju  iu  ki  ima  lepo   pisavo  sprejme
takoj papirnica In fouarna celuloze n Padgorl.
Zahteva se popolno znanje nemškega jezika in eventualno tudi italijanskega in slovenskega v govoru in pisavi. Znanje zadnjih dveh se ne zahteva izrecno. Prednost imajo one, ki so bile že zaposlene v kaki pisarni in imajo družino v Gorici.
Lastnoročne  pisano  prošnjo, pre-
j piše  izpričeval   in   napoved   vsiOpa je
poslati   na ravnateljstvo  zgoraj*anenje-
nega podjelja.
H!ali cglasi.
. Ako je
sako  besedo jii z.t trgovce
Najmanjša pristojbina stane  60
3 vin. Nnjpripravnej.še iiiserinui
in obrtniki-.
Koliko je manjših trgovcev  in obrtnikov v  Oorici
katerih na deželi (in celo v mesni) ndice   ne pozna,
ker nikjer ne inserirajo. Škoda ni majhna.
ˇ      l.
Bi,   pristne  simentalske  pasme,   12  mesecev R   star, se proda. — Zglasiti se je pri Jožefu Kometu v Šempasu.
Ra»a peri
iz malih Soja-siročji. nadomestek za fca-no v slročju. 5 kg u platneni urečid R 5 50 po pouzetju. SfluTOSfl Kr. Dino-grada 1573.— Sprejme se zastopnike proti visoki proviziji.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se najprisrčneje vsem, kateri so nam ob priliki smrti naše nepozabne matere, stare matere, tašče, gospe"
Terezije lokate
Izrazili na katerisibodi Jnačin svoje sožalje ali nam bili v pomoč. Zlasti se zahvaljujemo učiteljskemu zboru c. kr. žen. učiteljišča za prekrasni venec in udeležbo pri pogrebu, istotako gojenkam zavoda ter vsem znancem in prijateljem.
ŽsCujod ostali.
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze odkritosrčnega sočutja, ki so nam došii povodom smrti naše iskreno ljubljene matere, tašče in stare matere, gospe
Alojzije Faganeli roj. Stanič
izrekamo vsem sorodnikpm, prijateljem in znancem najiskrenejo zahvalo-.Posebno se zahvaljujemo vsem blagim darovateljem prekrasnih vencev ter vsem ostalim  za izkazano poslednjo čast in sočutje.           ,',;;;¦.'
V MIRNU, dne 28 jan. 1915.
Žalujoči rodbini Faganeli - Kraus«
ZAHVALA.
Rodbini Urban*l*-Grun1tar v Kobaridu si štejeti v tužno dolžnost, izreči svojo iskreno zahvalo vsem'tistim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se udeležili v tako ogromnem številu pogreba naše srčno ljubljene sop-oge, matere, hčere,, sestre, sinahe in svakinje
Meri Urbanžiž ">i. Gruntar,
vsem našim dragim Kobaridom^ ki so ob tej nenadni izgubi prijateljski sočustvovali z nami, okoličanom od blizu in daleč, prijateljem z Bovškega in od drugod, ki so prihiteli v Kobarid, da nam osebno izkažejo svoje globoko sožalje, kakor tudi vsem tistim, ki so se nas spominjali pismeno in v svojih srcih. Bog poplačaj S
V KOBARIDU, 20. jan. 1915.
Edina primorska tovarna dvokoies --------------»TRIBUNA«-------—-----
Goric?, Tržaška o'. 26,
prej pivovarna florjup.
Zaloga dvokoloH, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orko-strijpnov i. t. d.
f. mm - mu
Stolna ulica št. 2-4.
Prodaja na obroke. Ceniki Iranko.
Jako praktične
ep Aktih- svetle
Od ikovana pekarija in sladctfatna
Rarol Draščik
ki gor6 6-8 ur.
Cena od K 1*60 naprej
Dobivajo se pri.
Posojilnica in hranilnica v AjdovšeinV
registrovana zadrega g neomejeno zavezo________
......   VABILO
na
XXI. REDNI OBČNI ZBOR,
posojilnice in hranilnice v Ajdovščini, registrovane za-    ^R druge z neomejeno zavezo,                                  M
ki se bode vršil                                                         mm
v sredo, dne 3. svečana 1915. ob 5. url ^ pop. v zadružnem uradu v Ajdovščini 4K
tvrdki:
Jakob Šuligoi, urar
Gorica, Gosposka ulica 19.
v Gorici, na Komu v (lasni hiši) - j ~"
izvršuje naročila vsakovrstnega tudi ,naffi H..A * TLA-A^I«. .. ft_ • » nejega peciva, torte, kolače za birmance ftniOB l0l3lZKV V IlOF C in poroke, odlikovane velikonočne    ,,"*UH    1W""*-»J    •    MUI1UJ
pince itd.
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah.
Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo 2MP** po jako zmernih cenah *^g
DNCIVNI RED:
1.  Poročilo načelstva.
2,  Poročilo nadzorstva. 35. Odobrenje računskega sklepa za leto  191.4."
4.  Sklepanje o razdelitvi čistega (lobigk4wz ), 1914.
5.  Volitev načelstva.
6.   Volitev nadzorstva,
7.  Raznoterosti, AJDOVŠČINA, dne
fSTY0.
Zobozdravniški in zobofehniški atelje
Dr. I. Eržen
fiORICH
los. Verdi tekalllCe Sfeo. 3?,
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate -.krone,
slate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo
vsake vrste.
Orillnira o sooleni afellein
od 9. uro dot. do 5. are pop.
fAnton
naslednik Jas. Terpin.
Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DKOBNO IN DEBELO.
Najceneje  kupovaliSCe nirnberSkega in  drobnega blaga ter tkanin preje in nittj.
POTREBŠČINE.
Za pisarnice, kadiiee in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne  stroje.
POTREBŠČINE.
za krojače in čevljarje.
Svetinjice.  —   Rožni  venci.  —  MaŠne knjižice.
iišna obuvala za vse leine čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave! trave in dsfefje.
Najbolje   oskrbljena   zaloga   za   kramarje
kroSnjarje, prodajalce   po   sejmih'in trgih
ter na deželi.
Anton Br^šča.. H
Gorica - Sosposka ul (6. iarducGi) 14, v lastni hiši.                 H
1 1
Proa in največja slooenslta zaloga infooarna pofiišfoa
------—  na Primorskem   ——
i zalogi ima vodno nad 50 modernih jedilnih in spalnih sob. M
Cene od 300 do 3000 K soba.                               ~'
9     Edina sScvenska delavnica fapef arij.     9
Naznanilo.           _:
PRESELITVE TRGOVINE ,
Ker se koncem februarja 1915. mora izprazniti sedanja modna trgovina itev. 26, se je pričela
razprodaja dne 30. decembra 1914.
Prodajalo se bode vse. modno blago, perilo za možke iri ženske, pletenino, naje, nogovice* čipke in mnogo drobnih predmetov kakor je razvidno iz posebnih naznanil.,    .                                                                      "'•*/»
*-¦'- Z"oziram na to, ,da v,tej kratki, dobi kakor^^dudij^edanjUi, k^jčniji časih ni mogoče tolike množine modnega blaga razpečali po normalnih čeimn, -sva izjemno odredila
20°!. do 501. »opusta
sereda pri predmetih, kateri so izven sezije.
Priporočava* se za obilen obisk   Preflrad ft CeiHetlC.
Gorica.
Velika izbera sli<„ stolic kalcor tudi žiieinep pohištva    1
Sprejema naroČila za opreme oil, hotelov itd. io?- CjM
Rftscrvni   fond:      j    I    Vplačani  deleži:     |    |       Zadružnikov s
K 126.014*60
K 48.043
1707.
>f
Goriška Huiska posojilnica'
opisana zadruga z omejenim jamsloom
Telefon štev. 79.
o Godci
Ustan. i. 1883.
(v lastni hiši: Gosposka ulica štev. 7, I. nadstr«) ,
sprejema    hranilne  vlogo  od  vsakogar  in jih
obrestuje po 5° jo čistih.
kVeCje stalna vlog« proti enoletni odpovedi po^
.dogovoru   —   Vlagateljem   so na   razpolago . i hranilniki. Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni  kredit. k Položnice    poštne   hranilnice A na   razpolago   brezplačno.
, hiSni I
_2_t
IZIDOR NANUT
airtorizouana stavbena turdka
$ jopici uilca Adelaide Ristori štev. 5
se  priporoča  p. n. občinstvu za  vsa
stavbena dela.    Izdeluje   vsakovrstne
naMe,  proračune  in  kolavdacije  po
najnižjih csriah.
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici.
Centrala Ljubljana, podružnice • Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trsi*
Delniška glavnica K 8,1MMI.WH> Kezervni  zakladi K t,O00.(H)0
Vloge na knjižice po 4\a°|o> v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna poročila,    , Promese za vsa žrebanja. , -Vnoviienje kuponov in  izžrebanih- vrednostnih  papirjev
Eskont menic,
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obreke,
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje
Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisiu>