Poštnina plačana ▼ gotovini.
Ponneana Števil*« f dUh
Leto L
Trbovtie, 1. oktobra_ 1948
Štev. 3f
Iz zasedanja okrajne skupščine Ljudske tehnike v Trbovljal.
Ni napredka brez fehnike
V	nedeljo dne 26. t. m. se je vršila V Trbovljah konferenca Ljudske teh-; nike, ki so se je udeležili delegati društev in klubov tehnike okraja Trbovlje.
Ob udeležbi 68 delegatov je otvo-ril tov. Brečko Stane, predsednik iniciativnega odbora LT konferenco, pozdravil zastopnika JA majorju Slapnika, predsednika GO Ljudske tehnike tov. Kovačiča in Mustafo Po izvolitvi delovnega predsedstva verifikacijskega in kandidacijskega odbora je tov. major Slapnik pozdravil konferenco v imenu JA, želeč ji mnogo uspehov in poudaril, du pričakuje JA nove, dobro izvežbane kadre baš iz društev in klubov Ljudske tehnike. Konferenco je pozdravil tudi zastopnik GO tov. Kovačič ugotavljajoč, da sc s to konferenco izvajajo sklepi republiške konference in da mora konferenca poknzati delo in napore društev in klubov dosedaj, obenem pa mora razčistiti vsa vprašanja, ki so se pojavila v dosedanjem delu. Naloga Ljudske tehnike je vzgojiti kader za popolno obvludanje strojev, vzgojiti ljudi, prežete z novim duhom in otresti se vseh, ki hočejo vnašati v društvene vrste osebne ambicije. Naloge Ljudske tehnike se. mnogovrstne, prva izmed njih pa j vzgojiti ljudi, ki bodo prežeti z istim poletom, kot ga kaže naš delavec v borbi za dosego plana.
V	referatu je prikazal tov. Brečko Stane politične in vzgojne naloge Ljudske tehnike, njeno vlogo v in dustriji gospodarstvu in na vasi te naglasa!, da morajo postati člani Ljudske tehnike mojstri svojega orodja ... Poudaril je dejstvo, da so danes kadri vse. Stremeti moramo, da s pomočjo Ljudske tehnike pridobimo tehnično inteligenco iz vrst delavskega razreda. Iz njenih vrst morajo iziti novi konstruktorji in izumitelji. Danes je Jugoslavija trn v peti zapadnim državam, z razvojem vsestranske tehnike pa bomo dokazali, da se v bodoče ne bomo več bali njihovih zastraševalnih metod, s katerimi nas hočejo prisiliti, da odstopimo s poti, katero smo si začrtali in po kateri bomo brezpogojno korakali vse dotlej, dokler ne bomo dosegli cilja.
Temu referatu je sledilo organizacijsko poročilo, ki ga je podal okrajni sekretar Ljudske tehnike tovariš Hace. V svojem poročilu je nakazal dobre in slabe strani dosedanjega dela, napake ter pojave primerov, ko so sc vrinili v vrste Ljudske tehnike ljudje, ki so hoteli izkoristiti novo organizacijo v svoje sebične namene. Delovanje Ljudske tehnike je bilo v trboveljskem okraju dosedaj precej plodno, saj je organizacija zgradila 2 domova, 3 laboratorije, 4 delavnice in 2 avto šoli. V vrste Ljudske tehniko so vključena
4 avto-moto društva, 2 fotoamater-ski društvi in po eno radioamatersko in letalsko društvo. Poleg treh klubov tehnike pa deluje tudi 5 iniciativnih odborov. Vseh članov je 979. najmočnejše pa je avtomoto društvo v Radečah s (76 člani. Vse delo dru štev in klubov bazira na planskem delu. Polletni plan je bil dosežen s 112%. Ta številka pa nam ne kaže povprečka dela društev in klubov, saj so n. pr. letalci dosegli Ic 78% svojega plana, daleč pa smo pod planom z vzgojo kadrov, ki je najvažnejši^ element plana. Kar se tiče finančnega poslovanja okrajnega odbora Ljudske tehnike je bilo ugotovljeno, da so bili dohodki majhni, še manjša pa je bila finančna pomoč posameznim društvom.
Obema referatoma je sledila ob sežna debata, v kateri je bilo zlasti poudarjeno, da niso znala društvu poiskati povezave s sindikati, po drugi strani pa so sindikati pokazali nerazumevanje, kadar je bilo treba urediti vprašunja glede zamenjave dela. Večina društev se bori z raznimi težavami, tako radi pomanjkanja prostorov, kot tudi s pomanjkanjem denarnih sredstev. Sproženo je bilo tudi vprašanje naših cest, ki je zlasti v našem okraju med Zagorjem in Trbovljami precej pereče. Za teh nično delo ni na razpolago najvažnejših strojev. Ustanoviti bi bilo treba čimprej komisijo, ki naj bi opravila izpite s tečajniki, ki so tehnično že pripravljeni za izpite Močno se občuti pomanjkanje mladine v vrstah Ljudske tehnike. V vrstah članstva ni zlasti kmetske mladine, ki je vsekakor potrebna, da l>o vnesla na podeželje nove izsledke tehnike za obdelavo polj in izkoriščanje naših gozdnih bogastev. Disciplina ni na višku niti v društvih niti v klubih. Vsi so še premalo seznanjeni z delom, ki ga predpisuje Statut Ljudske tehnike, zato marsikje smatrajo, da je dovolj, če novega člana nauče voziti z motorjem ali avtomobilom, ne vzgajajo ga pa istočasno politično. Za letalce je velik problem zgraditev primernega letališča, kar bo še posebno težko v naših krajih, ki so po večini hri-bo.viti. Problem pa bo tudi zbrati vse najrazličnejše nadomestne dele, ki danes leže po vseh mogočih magazinih, nihče pa se zanje ne zmeni, do-čim jih društva nujno rabijo, če hočejo usposobiti stroje za njihovo funkcijo. Pri tej pripombi je omenil delegat iz Hrastnika, da je izdal že pred časom GO v Ljubljani navodila glede javljenja vseh zalog iz posameznih krajev, obenem s temi poročili pa naj bi društva javila tudi svoje potrebe in težave s katerimi se bore.
V odgovoru na diskusijo je prvi izjavil delovni predsednik tov. Le-
vec, da so ceste pri nas res precej slabe, upoštevati pa je treba, da sc poleg del, ki se dandanes opravljajo, ne da vse narediti čez noč. Poleg tega pa bi bilo želeti, da pokažejo člani Ljudske tehnike zlasti v Trbovljah in Zagorju malo več samoiniciativnosti ter naj določijo skupine, ki bodo pomagale MDB »Mihe Marinka«, ki žc gradi cesto preko Slačnika, pri graditvi te ceste, da bo čimprejc zgrajena in tako usposobljena zveza med Zagorjem in Trbovljami. Da ni priliva članov s podeželja, so brez-dvomno kriva posamezna društva, ki ne gredo med kmetsko mladino in jo no vijpodbujajo k vstopu v njihove vrste. Pri društvih in klubih je treba tudi odpraviti apolitičnost, ki vlada sedaj, z redkimi izjemami, med njimi. Poskrbeti je treba za načrtno »olitično vzgojo vseh članov, da se >odo vsi člani zavedali namena in pomena Ljudske tehnike.
Tov. major Slapnik, zastopnik JA, je omenil razvoj tehnike po prvi svetovni vojni, razvoj arrnije v drugi vojni in današnjo povezavo arrnije z Ljudsko tehniko. Poudaril je današnjo potrebo po modernizaciji arrnije in po izpopolnjevanju vojne tehnike. Današni borec ne sme poznati samo svoje puške, kot je to bilo nekdaj, marveč mora znati ravnati z vsakim orožjem, ki mu pride v roke. Ta potreba se je izkazala že v prejšnji vojni, še bolj pa bo prišla do izraza sedaj, ko bo to potrebno. Moderno orožje zahteva znatne kadre, te pa bo v bodoče armada lahko črpala samo iz članov Ljudske tehnike in to tem boljše, kolikor bolj jih bo usposobila Ljudska tehnika v pred-vojaški dobi. Po prvi svetovni vojni se je uveljavil tank kot najmočnejše orožje, sedaj pa nam groze z atomsko bombo. Vsako orožje ima svoje dobre in slabe strani. Naloga ljudske tehnike pa je, da žc v pred-vojaški dobi prikaže svojim članom ranljiva mesta teli orožij, da izbije iz članov njih strah, ki sc jih podzavestno loteva pri besedi atomska energija in da stopijo v vojaške kadre pripravljeni le z mislijo, kako poglobiti svoje znanje v borbi proti temu orožju.
Zastopnik GO Ljudske tehnike tov. Mustafa je poudaril zlasti ozkost .organizacije. Izjavil je, da sc ne strinja z mnenjem hrastniškega delegata, češ, da je boljše manjše število članov v društvih, pa da so tisti na mestu. Organizacija Ljudska tehnike je množična, zato mora biti tudi številčno močna. Razumljivo pa je, da ne bomo sprejemali vanjo elementov, ki jim gre le za osebne koristi, temveč bomo poiskali članstvo, ki bo zdravo in ki bo vedelo kaj pridobi z vzgojo v tej organizaciji. Vsebina de1a_ v Ljudski tehniki je bogata. Kakor je bilo že omenjeno,
ni dovolj, da zna član Tehnike voziti z avtom, znati mora tudi sestavljati razne modele, poznati mora najrazličnejše! stroje, od kmetijskih strojev, do najrazličnejših vojaških vozil itd. Študirati je treba Statut Ljudske tehnike. Prav gotovo jii vsem članom znan plan, ker bi se drugače ne pojavljala napaka, da so bili marsikje plani nerealni. Da s6 si zastavila nekatera društva prenizke, druge pa nedosegljive plane. Naše današnje naloge so predvsem, da dosežemo letošnji in da sestavimo realen plan za prihodnje leto. Pri sestavi plana pa ne smemo pozabiti na materialna sredstva, ki jih TftS ramo vnesti v plan prihodnjega leta. Pred sprejetjem osnutka, moramo tega prediskutirali z vsem članstvom.
II koncu je povzel besedo še zastopnik GO Ljudske tehnike tovariš Kovačič, ki je zaključil debato c ugotovitvijo, da so se diskutanli ba-vili ponajveč s težkočami, na katere so naleteli v svojem delovanju. Mnenja je, da mora materialne težkoČe rešiti vsako društvo samo. Tudi delovni kolektivi se danes bore 2 enakimi težkočami pa jih samoiniciativno premagujejo, kjer je to potrebno. Kar pa tiče neizvrševanja plana po društvih in aktivih, je temu vzrok brezdvomno malomaren odnos do ljudske imovine. _ Marsikdo postavlja svoje koristi pred koristi skupnosti, vsled česar se kvari ljudska imovina. Dokler se nam he posreči vzgojiti novega človeka, predvsem mladine, v človeka socializma in dokler bomo imeli borbe s sovražniki socializma, lahko pričakujemo, da bomo imeli opravka s takimi ljudmi, biti pa moramo pazljivi in jih pri vsaki priliki razkrinkavati ter izločati iz naših vrst. Prvenstvena naloga je skrbeti za dober kader v organizaciji, izločiti vse parazite ter prevzgojiti ta kader v kader socialističnih ljudi, ki bodo vlagali vse svoje napore v korist skupnosti.
Debati so sledile volitve Okrajnega odbora Ljudske tehnike.
Po volitvuh sta bili podeljeni prehodni zastavici in diplome najboljšim društvom in posameznim članom. Kot najboljše društvo je prejelo zastavico društvo v Radečah, zastavico za najboljši klub pa steklarne v Hrastniku. Drugo najboljše društvo je prejelo diplomo in sicer foto-društvo v Hrastniku, tretje pa radioamatersko društvo v Trbovljah.^
S sprejetjem sklepov in obvez za tekmovanje v čast I. Kongresa Ljudske tehnike in s sprejetjem resolucij KPS, vladi in CO Ljudske tehnike v Beogradu, je bila zaključena pomembna konferenca, ki bo pomagala, da se bo tehnika v našem okraju razvila do one mere, kot se le more razviti v takšnem industrijskem kraju kot je naš.
Volili smo parti ske ^om«fe e
Volitve rudniškega partijskega komiteja v Trbovljah
Dne ‘27. t. ni. se ie vršila v Delavskem domu v Trbovljah rudniška partijska konferenca ob udeležbi 139 članov, na kateri naj bi bil izvoljen rud niški komitet. Konference se je udeležila tudi tov. minister Šentjurc Lidija: Po referatu tov. Petriča in organizacijskem poročilu komiteta. ki ie vsi -boval vse Jelo od 1. 1047 dalje, se e razvila debata, v kateri so diskutant razgljabljali o vzrokih, radi katerih ni bil do sedaj dosežen plan. poleg tega pa o načelnem vprašanju, da-li naj sc vključujejo rudarji v prostovoljno delo ali pa naj se raje vztrajneje bore za plan. V debati je bilo tudi ugotovljeno, da stoji mladina preveč ob strani in da se je Partija do sedaj premalo pobrigala, da bi jo čimbolj zaktivizirala. PoudaTjena ie bila potreba tesnejšega sodelovanja med Partijo in sindikati Na vsak način bo treba izpolniti obvezo ki je bila sprejeta glede doseganja plana v čast II. kongresa KPS. Plan je treba ne samo doseči, marveč tudi preseči.
Ob zaključku debate je tov. sekretar okrajnega komiteta Povše naglasil, da ni dovoli, če se iznašajo napake, ki so bile pri delu zagrešene, temveč je treba poiskati poti, da se te napake Med delom kandidacijske komisije, kf je preštevala oddane glasove, je podala poročilo tov. kand. CK KPJ
Lidija Šentjurčeva. Dotaknila se je stanja v trboveljski partijski organizaciji in podala navodila za izboljšanje dela. Izjavila ie. da je prva naloga vseh grup, da se temeljito seznanijo programom in statutom V. kongresa, klevete in blatenje naše Partije bomo zavrnili le z neumornim delom in hitro •graditvijo socializma. Pokazati hočemo našim zapadnim sosedom, ki nas blatijo, pot, na kateri se bodo od nas učili, kot smo se mi učili od SZ. Glede ključevania mladine v ideološko iz-radnjo pa ie poudarila, da ie vsak lan Partije posebei odgovoren za njen pravilen razvoj.
Po objavi volivnih rezultatov, ki so pokazali, da so volitci soglasno izvolili tovariše, ki jim zaupajo, ie bila predlagana in spreicta resolucija CK KPS. Ob sklepu konference so bili sprejeti 'V sledeč' sklepi
! Pton mora Irti izveden 100% Sporazumno s sindikati ie treba organizirati delo na dnevnem kopu Dobrna- Neža.
.2 Ideološki j'gradnji članov m ostalih množit ie treba posvetiti večio pažnlo.
3 Proti neopravičenim izostankom in izpadom iz produkcije ie treba voditi ostrejšo borbo.
4.	Posvetiti večjo pažnjo sprejemanju novili mladih članov, predvsem iz vrst mladinskih organizacij.
5.	Sodelovanje med sindikalno organizacijo in partijskimi organizacijami mora biti tesneiše
Volitve partijskega komiteja rudnika v Hrastniku
Dne 22. septembra 1948 so se vrgle v sindikalni dvorani rudnika Hrastnik partijska konferenca in vo-&tvc rudniškega komiteta KPS.
Referat o zgodovini Partije im njeni dosledni borbi za izboljšanje življenjskega standarda delavstva, v borbi KPJ za izgradnjo socializma je podal tov. Kreže Franc.
Po referatu sc ie razvila živahna diskusija, v kateri so člani Partije iznašali kritiko nad dosedanjim dclont Partije v Hrastniku in samokritiko.
Tov. Jesenšek Janko le še podkrepil referat tov. Krežcta ter ie osvetlil vprašanja, ki niso bila iasna.
Po diskusiji je bila izvoljena kandidatna komisija, katera je predlagala kandidate za člane rudniškega komiteta.
Volitve, ki so bile tajne, so pokazale kompaktnost Partije rudnika, ker so bili izvoljeni vsi od komisije predlagani kandidati.
Volitve so se izvršile tudi z» delegate Mestne in Okrajne konference.
Zaključno besedo je podal član Okrajnega komiteta tov. Jesenšek, ki ie nazorno pokazal pot dela partijske organizacije, pot dela novo izvoljenega komiteta in dolžnost vsakega člana Partije.
Ob zaključku konference le bila poslana resolucija CK KPS.
Osnovne partijske organizacije v Zagorju so izvolile svoj partijski komite
Pred nekaj dnevi so osnovne partijske organizacije imele volitve, kjer so člani KP izvolili najboljše iz svoje sredine za sekretarje in obenem tudi delegate za krajevno partijsko konferenco. Člani celice obrata Kotredež so si zadali sklep, da bodo prostovoljno nakopali 300 ton premoga v čast H. kongresu KPS.
Konference se je udeležilo 74 delegatov in nekaj drugih partijcev. Navzoča sta bila tudi člana okrajnega komiteta tov. Skalili in Jesenšek. Po izčrpnem organizacijskem referatu tov. Kokalja Franca, ki je orisal vlogo KPJ Jn podal smernice za bodoče delo. se te razvila živahna diskusija.
Kandidatna komisija, ki je bila izvoljena, je sestavila listo s predlogi Za krajevni partijski komitet. Lista je bila dobro sestavljena, saj so bili predlagani najboljši in naidelavnejši par-
tijci, ki so vredni in tudi sposobni voditi vseh 500 članov v kraju. Volitve so se vršile s tajnim glasovanjem.
Sprejeti so bili tudi naslednji sklepi:
1.	da bodo polagali največjo skrb in pažnjo. da očuvaio mladino zastruplje-valnili elementov. 2. da sc zaostri borba in budnost proti vsem oportunističnim in malodušnlm elementom v Partiji, 3. da sc bo po vseh oddelkih in sestankih živahnejc razvijala kritika in samokritika, kot temeljni pogoi, ki zagotavlja pravilen razvoj Partije, 4. da se posveti vsa pažnja idejnopolitičnemu dvigu vseh članov in 5. več pažnje bo treba posvetiti ideološki izobrazbi vseh masovnih organizacij, da bodo v stanju izvrševati naloge, ki lih bo treba izvršiti.
Sprejeta je bila tudi resolucija CK KPS, v kateri komunisti obsojajo kle-vetniško kampanjo napram naši partiji in maršalu Titu.
Zaključno besedo je podal tov. Jesenšek in poudaril, da je treba najtesnejše sodelovanje med partijskimi organizacijami.
ZagtMstoi mlMlm J® sprejela obveze v čast H. kongresa KPS
Je sprejela obveze Na sestanku, ki so ga imeli člani in Članice aktiva LMS zunanjega obrata In separacije dne 21. septembra so ZASAVSKI — Strgar sklenili, da pošljejo II. Kongresu KPS v njegovo počastitev resolucijo z novimi obvezami. Resolucija sc glasi:
Ob časti, ko se pripravlja zlitje SKOJ-a in UV1S, s čimer bo pokaza-3a moč našo mladine, so pričele prigarati if reakcionarnih vrst klevete,
da (e naša mladina neinuuiaaJ vezujemo,
SKOJ pa mora zaradi svoje šibkos prenehati s svojim delovanjem in ot stojem.
Te klevete nas ne motijo. Izgraj« vali se bomo šc naprej in še z veČjii veseljem bmno študirali in delali duhu marksizma - leninizma. Pravi ni noti CK KPJ in našetmt voditelj ■ ■o zaupamo, ker vemo, d je to pot. ki nas vodi najhitreje v sc
znak popolnega zaupanja se obda bomo do II. Kongresa
KPS, poleg obvez, ki smo jih že sklenili, izvršili še sledeče:
1.	Opravili bomo 300 udarniških ur pri delih na zadružnih gradi! ščh, na cesti v Slačnlkii in na Hzkultiiriiem stadionu.
2.	Mladinska organizacijo bomo po-iačili za 4%..
3.	Poživili bomo Ideološko izgradnjo,
Partijske volitve v Mlinšah
Pred nekaj dnevi so se. kot drugod po drugih celicah okraja Trbovlje, vršile volitve tudi v Partijsko celico v M! nšah Na popolnoma demokratičen način so izbrali iz svoje srede svojega sekretarja in namestnika, ki sta se že dosedaj izkazala, kot najbolj delovna in požrtvovalna tovariša.
Ob tej svečani priliki je celica v M lin šah sklenila tudi to, da se obveže pred Partijo in II Kongresom, da bo do 11. novembra s pomočjo masovnih organizacij spravila zadružni dom v M,:nšah pod streho.
Ta obveza naj služi kot lep vzgled in primer tudi drugim vaškim organizacijam, ki naj podvoje svoje si'e v tem predkongresnem tekmovati
Opekarna trboveljskega rudnika je 100% dosegla letošnji plan
ie 100% dosegla letošnji plan Dne 22. septembra 1948. je dosegla opekarna rudnika v Trbovljah oh 10.20 url, kljub vremenskim nezgodam, radi katerih le odpadlo 400 delovnih ur, 100% letni plan pri Izdelavi surove opeke. Poleg tega ie delovni kolektiv Opekarne izvršil z 2700 prostovoljnimi urami 30.000 komadov opeke /a zadružne domove, dočim ie v mesecu februarju dala Opekarna 5000 komadov stare opeke brezplačno gradlli-ščem zadružnih domov.
Ob razglasu delovnemu kolektivu Opekarne, da ie letni plan 100% dosežen, ie zavladalo med delavstvom in nameščenci veliko navdušenje.
Frejeok! rsfidarjev po novi uredbi
v eni prejšnjih številk smo objavili iredbo o plačali rudarjev, po kateri bodo odslej prejemali rudarji svoje mesečne prejemke. Uredbo so sprejeli rudarji z velikim zanimanjem in z mešanimi občutki. Nekateri so razumeli uredbo tako. kot jo je treba razumeti, dočim so drugi izrazili rahlo nezaupanje, češ, da bo ta uredba samo na papirju, ker je nemogoče, da bi odslej prejemali tolikšne prejemke. Zopet drugi so bili nezadovoljni s kategorizacijo, z ozirom na njihove strokovne oziroma pridobljene kvalifikacije. Pri tem se-ie v resnici napravila napaka, po kateri so bili posamezni delavci kategorizirani kar za dve kategoriji
slabše od prejšnje kategorizacije. Ta napaka pa se je takoj popravila. Težko tudi razumejo, da ne moreta biti v eni tretjini dva kopača enako kategorizirana. Postavljene norme gledajo kot nedosegljive, dasiravno ie pri dosegi 70% čistega produkta že dosežena 100% norma. Mnogo je bilo treba in najbrže bo treba še mnogo razgovorov in pojasnjevanj, da bodo vsi razumeli smisel in namen nove uredbe. Živahni razgovori pa bodo ponehali, ko bodo rudarji prejeli prvo plačo po novi uredbi in ko jim bodo novi prejemki kazali, da naša oblast pravilno ceni delo rudarja in da ga plačnic tako. kakor zasluži.
Obiskala so nas zastopniki bosanskih
rudnikov
Dne 28. t. m. so prispeli zastopniki rudarjev iz rudnikov Kakanj, Ljubija, Breza, Kreka, Banoviči in Mostar v Trbovlje, kjer so si hoteli ogledati delo naših rudarjev v jami in zunanje rudniške naprave. Rudarje ie sprejel ob prihodu pomočnik personalnega referenta pri UZP, želeč jim dobrodošlico. Po zajtrku so se gostje razdelili v skupine, od katerih je odšla prva v spremstvu zastopnikov obratov v jamo, druga si je medtem ogledala zunanje naprave, skupina pa, ki preskrbuje omenjene rudnike s prehrano in obleko ter vodi rudniške menze, si ie odglcdala poslovanje v trboveljskih prodajalnah in menzah. Ob tej priliki so bili izmenjani razgovori o načiniii preskrbe v posameznih rudnikih.
Dopoldne je odšla skupina gostov, ki so jo sestavljali zastopniki, iz vsakega bosanskega rudnika po dva v Zagorje, kjer so si ogledali še tamkajšnji način dela.
Po večerji je bil rudarjem prirejen družabni večer, na katerem je sodelovalo sindikalno umetniško društvo »Lojzeta Hohkrauta« z mladinskim pevskim zborom, harmonikarskim zborom in nekaj recitacijami. Po kulturnem sporedu so sc gostje zahvalili za
gostoljubje, ki so ga uživali tekom dne v Trbovljah. Tov. iz Breze, član sindikalne uprave je želel trboveljskim rudarjem, da si pribore prehodno zastavico kot najboljši rudnik v državi, rudarji v Kreki pa se bodo potrudili, da jo bodo odvzeli Trbovljam. Izrazil je upanje, da bodo trboveljski rudarji kmalu vrnili obisk. Dotaknil se ie tudi klevet, s katerimi blatijo vodstvo naše države in poudaril, da jih bomo najbolje zavrnili, če bomo izvrševali in dosegli plan.
V imenu bazenske uprave je pozdravil goste tov. Dular, pomočnik direktorja. Obžaloval je, da ni bilo do sedaj prilike, da bi medsebojno izmenjali misli in izkustva. Jasno je, da se ne morejo v tako kratkem času, ki so ga prebili pri nas, seznaniti z vsemi našimi delavskimi kolektivi. Želel ie, da bi tekom prihodnjega leta poslali v Slovenijo svoje delovne kolektive, ki bi se seznanili z našim delom in videli, da dela naš rudar z veseljem, ker ve, da dela zase in za skupnost. Blatenje naše Partije pa nas ne ovira na naši poti v socializem.
Pred odhodom bosanskih rudarjev pa jim je zaželel srečno pot šc tov. Kamnik, sekretar republiškega odbora Zveze rudarjev.
Javila m se tovariši, poslani v Bosno
Dne 11. avgusta t. 1. je dobilo ob-ga, ki je kri vse naše industrije!«
ratovodstvo CRD v Trbovljah poziv od Uprave zasavskih premogovnikov, da formira skupino profesionistov iz vrst kovačev, ključavničarjev in tesarjev in jo pošlje v rudnik Kakanj v Bosno. Tam naj bi popravila tamkajšnjo separacijo. Vse do sedaj ni bilo o tei skupini nikakega glasu.
Pred nekaj dnevi pa je prejel obratni tajnik CRD tov. Zalaznik dopisnico, ki mu jo je poslal delovodja imenovane skupine, s sledečo vsebino:
»Javljam sc iz Bosne. Godi se nam: dobro pa tudi delo povoljno napreduje. Sedaj se je vršila v kakanjskent rudniku trodnevna rudarska skupščina, katero so se udeležili rudarji iz
vse Bosne. Na tej skupščini ie tukaj-nji ravnatelj našo skupino javno pohvalil. Ocenil je naše delo in pozval vse navzoče naj nam slede. Mislim, da se bomo v začetku oktobra vrnili v Trbovlje.«
Na priznanje, ki so ga prejeli naši tovariši v Bosni smo ponosni vsi, saj vemo, da se bodo s takimi priznanji razvijale CRD in da bomo na ta način vzgojili strokovne kadre, ki nam bodo v veliko pomoč pri nadaljnji gradnji bodočih tovarniških objektov. Ne samo rudarji v Bosni, temveč tudi mi posnemajmo njihov zgled, saj nam je vsem skupna parola, ki nas vodi pri delu: »Več strojev in več premoga, ki je kri vse nase industrije!«
K®pg§ereiaca za Izvršitev delegatov
I. kongresa E3J
Dne 22. septembra so se zbrali zastopniki 27 Sindikalnih podružnic iz območja KSS-a v Trbovljah v dvorani Delavskega doma na konferenci, na kateri so izvolili delegate za prvi Kongres ESJ, ki se bo vršil dne 24. oktobra v Beogradu. Na tej konferenci so tudi izvedli pregled sedanjih obvez, sprejetih za časa predkongresnih priprav in ugotovili, da člani skoraj vseh podružnic pravilno pojmujejo program KP.I, zadan na V. Kongresu ter ga že dejansko uresničujejo s svojimi izvršitvami obvez.
Na tej konferenci je podal referat predsednik ROZR tovariš Pikel Jože. V njem je prikazal razvoj ESJ, vlogo nekdanjih sindikalnih. organizacij in vlogo današnjih sindikatov v novi ljudski državi, katera gradi socializem.
Po referatu je sledila debata o uspehih in nepravilnostih v sindikalnih organizacijah. o velikem elanu, ki ga kaže delavstvo pri gradnji socializma in o organizacijskih prijemih, ki jih morajo sindikalne organizacije v bodoče uvesti, da bodo uspehi še večji. Temu so sledile volitve delegatov, katere je predlagala kandidacijska komisija. Za območje KSS - Trbovlje so bili izvoljeni 4 delegati in sicer: Škrinjar Vili, član CU Zveze rudarjev Jugoslavije. Zemljak Andrej, predsednik KSS-a, Musar Ema, profesorica gimnazije ter Grmovšek Tine, tajnik podružnice gradbenih delavcev.
Ob zaključku so bile predlagane in sprejete resolucije CO ESJ GO ESS in CK KPS ter poslane na- merodajna mesta
Pr©d valitvami v odtore AFŽ
Se kratkili 14 dni nas loči od volitev. V tem času preglejmo, če smo storile vse, kar je bilo potrebno in odpravimo pomanjkljivosti. Ali imamo v vseh vaseh pripravljene volilne spiske? Ali smo se pogovorile z ženami glede sestave novih odborov, tako da bodo v naših odborih le tovarišice, ki bodo s pravilnim odnosom do vseh žena, ob popolnem razumevanju današnjega razvoja in nalog, ki so postavljene pred nas, znale mobilizirati in pritegniti v naše vrste sleherno ženo? Ali smo vse žene seznanile s pomenom in nalogami naše organizacije, tako da vsaka žena ve, da je Antifašistična fronta žena tista, ki jo bo poučila o vsem, ki ji bo pomagala na vseh področjih kot ženi-materi, ženi delavki in gospodinji, ki jo bo vključila v povezavi z vsemi naprednimi ženami sveta v borbo proti vsem netilcem vojne, v borbo za trajen mir. če vsega tega nismo storile, potem pohitimo, organizirajmo dobro pripravljene predvolilne sestanke, ki bodo naše žene poučili o pomenu volitev in našega dela.
Če analiziramo potek dosedanjih priprav v celotnem okraju, potem dobimo tole sliko:
Vse tehnične priprave so dooro izvršene na sektorjih Trbovlje in Hrastnik, slabše na sektorju Zagorje, naj-slabšc na sektorjih Radeče in v Loki pri Zidanem mostu. Prav tako so organizirani na prvih dveh sektorjih in v Zagorju predvolilni sestanki, na ostalih dveh pa tudi sestanki še niso pripravljeni. Zato naj tovarišice in to-variši-frontni aktivisti nadoknadijo zamujeno in takoj pristopijo resno k delu.
V času od 1. do 10. oktobra bodo na vpogled volilni spiski žena na vseh vaških odborih Fronte odnosno KLO-ih. Odbori naj takoj razglase, kje In ob katerih urah so volilni spiski na ogled. Volitve bodo na volilnih konferencah, kjer bo vsaka žena potrdila svojo udeležbo z oddajo vabila, ki ga bo par dni pred konferenco dostavil vsaki tovarišici odbor. ^
Žene! Z udeležbo na volitvah boste dokazale, da se v polni meri zavedate nalog žena v demokratični državi, da ste trdna opora naši ljudski oblasti, da ste borbe za Izgradnjo socializma, borke za trajen mir In boljšo bodočnost svojih otrok In vsega delovnega človeštva.
Poziv OF na prostovoljno delo pri gradnjah
Osvobodilna fronta poziva vse člane OF- da se zavijo kot prostovoljci za pomoč pri čimprejšnji izgradnji, za leto 1948. plariiranah stanovanjskih objektov.
Z ozirom na to, d aje bilo za leto 1948. planiranih v našem okraju večje število prepotrebnih stanovanjskih objektov ter so bili zato odobreni tudli potrebni krediti, delo pa vsled pomanjkanja poirenc delovne sile ni moglo tako napredovati kot bi bilo potrebno, pozivamo vse dela-voljne člane OF, da s prostovoljnim delom prispevajo po svojih močeh za to občekoristno stvar, ki ie v
interesu vsakega posameznika in tudi skupnosti. Važno pa je tudi, da izvrŠlimo plan kapitalne izgradnje ki smo si ga zadali v cilju naše petletke. To delo bo normalno honorirano in se s tem nudi vsakemu de-lavoljnemu prebivalcu postranski zaslužek. ki bo posebno sedaj pri nabavi žimnice vsakomur dobrodošel. Pogumno na delo, da bomo imeli pri nas čimveč stanovanj na razpolago!
Objava
V nedeljo, dne 3. oktobra 1948 bo Elektrarna Trbovlje odklopila električni tok, radi pregleda visokonapetostnih naprav. Odklop bo traial od 8. do 15. ure.
Ob zaključku
drugega »Tedsia gozdarstva"
zirano na inciativo ZB, tehnično vodstvo pa je bilo v veščih rokah tov. Funkla, drž. gozdarja v Hrastniku. Ljudstvo je razumelo pomen te akcije, zaveda sc kaj pomeni za naše gospodarstvo, če je lesna industrija pod planom, zato ie z vso zavednostjo vložilo sile v delo, ki bo vsaj deloma pripomoglo k izvršitvi plana tudi na tem področju
Trbovlje pa v tem oziru niso zadovoljile. Prvo nedeljo je odpadlo dela zaradi dežja, drugo nedeljo pa ie bilo delo slabo organizirano in nedovoljno pripravljeno. Skupina, ki je šla na Dobovec, je pripravila 30 m3 drv, skupina pa, ki je šla na delo v Zagorje, je sicer izvršila svoje delo. ni pa bila
»Teden gozdarstva« je potekal v trboveljskem okraju v splošnem zadovoljivo, Opazile pa so se napake zlasti v tem, da niso masovne organizacije pravilno pristopile k množični aktivizaciji prostovoljcev. Niso mogle in uspele omasoviti te akcije, ki je v našem državnem gospodarstvu vsekakor važna postavka. Najboljše uspehe je pokazala v tem oziru steklarna v Hrastniku, ki ji je uspelo pridobiti za delo v tem tednu preko 60 ljudi in to ljudi, ki so pri delu dosegli znatne uspehe. Saj so spravili iz doline Boben na postajo v Hrastniku okrog 35 m3 narezanega lesa za celulozo, dalje okoli 25 m3 lesa na hrastniško žago, ogromno lesa pa spravili iz gozda v drčo. Pri vsem tem delu so se zlasti' odlikovali tov. Flis Franc, delavec v steklarni, tov. Knez Alojz, steklar in tov. Martini Peter, steklar. Skupno je
naredila steklarna 240 prostovoljnih ur. Delo je bilo opravljeno z namenom, da se pridobljena vsota uporabi za postavitev spomenika padlim junakom. Slabše sta se odzvala v tem pogledu kemična tovarna in hrastniški rudnik. Kemična tovarna je mobilizirala le 25 udeležencev s 102 urama prostovoljnega dela. Hrastniški rudnik pa se je odzval le s 6 udeleženci, ki so skupno opravili 36 prostovoljnih ur dela. Opravičuje pa jih dejstvo, da so morali vložiti vse svoje sile za dosego plana, vsled česar se niso mogli v večjem številu udeležiti prostovoljnega dela. Skupno je bilo opravljenih na hrastniškem sektorju 378 delovnih ur. Upoštevati pa je tudi uvidevnost ste-klarniške in kemične uprave, ki sta. prispevali vsa prevozna sredstva, katerimi se je prevažal les.
Vse opravljeno delo je bilo organi
dovolj izkoriščena. Opravila bi lahko vse delo, ki je bilo določeno zanjo, če bi organizatorji zanjo pravočasno predvideli dodatno delo.
Tudi v Zagorju so se organizatorji slabo izkazali. Kakor strokovna, taki) tudi tehnična stran ni bila organizirana, kot bi morala biti. Tudi gozdna uprava ni izvršila zadane ji naloge, to pa vsled tega, ker ni bila po iastril krivdi povezana z okrajnim štabom »Tedna gozdarstva«.
Vse napake v organizaciji pa nas opozarjajo, da jih bomo morali v podobnih akcijah na osnovi dosedanjih izkušenj pravočasno odpraviti, akcije pa izvesti, kakor pričakuje to od nas skupnost.
IM® tastafsSsah zadrug v zveif z afe
Odkup žita je bil zaključen s 125% uspehom. Odkupljeno žito je bilo od-premljcno v mline« kjer bo zmleto, nato pa oddano v prodajo za garanti-rano- preskrbo. Trenotno se zaključujejo obračuni za odkupljeno žito. Tudi semenska pšenica je bila odkupljena. Del tega žita je bil povrnjen kmetom za jesensko setev, ostalo Pa se čisti in razkužuje. Ves odkup je bil izvršen brezhibno, največ radi dobre kvalitete in kvantitete žita.
Tudi kontrahaža krompirja je Pila izvedena, vendar samo 86%. Pri odkupu krompirja so nastajale težave, ker je bil krompir nagnit in nažrt, pridelek pa količinsko slab. Vseeno pa bo plan dosežen, če upoštevamo, da oddajajo kmetje večje količine, kot bi jih morali, ld bodo pripomogle, da. bodo dosežene zahteve, ki so bile predpisane. Nepravilnosti so nastale v glavnem radi nepravilnega razreza in slabega tolmačenja uredbe o odkupu. KLO-ji niso imeli v vidu prehrane vsega ljudstva, marveč so Hoteli ščititi kmeta, da bi mu ostalo dovolj krompirja za njegovo lastno prehrano. ^V tem pogledu so bili najslabši KLO St. Lambert, Čeče, Izlake, Dobovec, Ko-tredež, Zagorje, Hrastnik, Cemšenik, Sv. Urh, Dol pri Hrastniku, Marno m Turje, dočim ie treba pohvaliti Radeče. Loko pri Zidanem mostu in St. Go-
“'.H iViTI
tard, da so pravilno razumeli in izpolnili svojo nalogo. V vseh krajih pa je krompir znatno boljše kvalitete, kot bi bilo pričakovati radi vremenskih neprilik. ki smo jih imeli v letošnjem letu.
Odkup prašičev poteka po planu in bo predpisana količina po vsej verjetnosti dosežena.
Prihodnji mesec bo končan odkup ajde. Ker niso količine za naše kraje pretirane, pričakujemo, da bomo plan ne samo dosegli, marveč ga tudi presegli.
Tudi kontrahaža zimske zelenjave, tako repe, korenja, pese in zelja poteka ugodno in smo prepričani, da bomo zbrali predpisane količine.
Ves potek odkupa pa temelji na rednem in objektivnem poročanju, če nam KLO-ji ne poročajo točno in pravočasno, je razumljivo, da je delo Okrajne Zveze kmetijskih zadrug prav tako otežkočeno in da zastaja bolj, kot bi bilo potrebno.
Omenimo naj še, da nimajo KZ dovolj petroleja po vezanih cenah. Potrebna bi bila tudi večja izbira vseh vrst čevljev, ki jih potrebuje kmečko liudstvo. Manuiakturnega blaga in konfekcije je v prodaji dovolj, težko pričakovani sladkor pa je že peti dan na poti in ga bodo prejele KZ te dni.
^oielt iesensbe se*»«
v trboveljskem okrer
Zaradi neugodnih vremenskih prilik se je v trboveljskem okraju jesenska setev nekoliko zakasnila. Vsled nedozorelih kultur kmetje še čakajo s spravljanjem in zato se setev še ne more vršiti v takem razmahu, kot bi sc sicer lahko, če bi bilo vreme ugodnejše. Iz poročil je razvidno, pa tudi na samem terenu je videti, da sc kmetje v glavnem bavijo s spravljanjem krompirja, seveda pa se istočasno te površine posajajo z ozimino. — Edina ovira za pospešeno setev je, po mnogih predelili, še nedozorela koruza in fižol. Po dobljenih podatkih in po ogledu na terenu je dosedaj opravljene povprečno četrtino setve. Ker pa sc vreme vidno zboljšuje, bo v te-tega tedna procent posejanih površin znatno dvignjen.
Delovni elan, s katerim opravljajo
s ku
naši kmetje jesenska dela, nam je vsem najlepši dokaz, da ne bo primera, da bi kakršna koli pomembna površina ostala neposejana. Že sedaj se vrši tudi propaganda za globoko oranje za pomladansko setev. Tudi ta nasvet večina naših kmetov odobrava, ker jih je že mnogo, ki so že, ali pa šc bodo vsako jesen na ta način pripravili svoje njive za spomladansko setev, ker so uvideli, da bo ta način setve le njim v korist.
V Št. Juriju pod Kumom gradimo zadružni dom
V Št. Juriju pod Kumom smo končno pričeli graditi zadružni dom. Vse pridno dela. Dolgo časa se niso zedinili zaradi prostora, kjer naj bi stal zadružni doni, zato je delo zastajalo. Sedaj imamo lep in primeren prostor. Pripravljenega je precej gramoza, kamenja in lesa. Ljudi je razgibala de>

na brigada »Lklijc Sentjurčcvc«, ki tri dni pred odhodom na avtostrado pala temelje za zadružni dom. Ljudje so se navdušili, ko so videli velik delovni polet revirske mladine in Sedaj delo lepo napreduje. Vsako ne-iVjo pridejo udarniki iz revirjev in pomagajo pri gradnji. Prejšnjo nedeljo
so prišli na naše gradilišče tovariši Iz Radeč. Tu je gostovala radeška LMS z igro »Mostovi«. Igralcem, ki so nam prinesli nekaj razvedrila se iskreno zahvaljujemo.
S pridnim delom in skupno z ramo ob rami si gradimo tudi v naši gorski vasici pot v socializem.
Teden gasilstva je za nami
Industrijka gasilska četa Trbovlje-jndnik se je na »Teden gasilstva« te-ihcljito pripravila. Vodstvo čete je že pravočasno izdelalo detajlni program za ves teden, ki se je točno tudi iz-Jpodel.
Prvi dan v »Gasilskem tednu« se 'Je pričel z razstavo v rudniškem gasilskem domu, na kateri so si obiskovalci lahko ogledali vse orodje in pribor. Tolmačila se jim je svrha in delovanje posameznega orodja. Poleg gasilskega oroefja je bila razstavljena tudi kompletna oprema reševalnega moštva, z vsemi modernimi aparati za reševanje v jami ali zunaj, v primeru nastopajočih plinov. Iz gasilske literature in nebroj razstavljenih slik je bito razvidno delo čete. od postanka iste, do današnjega dneva.
Med tednom so se vršile vaje na objektih, ki so najbolj ogroženi oziro tna ki bi biii v primeru ognja velika izguba za naš industrijski kraj. Večja vaja se je vršila v četrtek ponoči Skupno s četo Trbovlje II. Vršila se je na vseh objektih CRD ter pokazala vso hitrost in udarno silo v primeru potrebe. Zaključna vaja je bila v nedeljo popoldne na rudniške objekte na Gvidu, ki je prikazala delo po even
bombnem napadu, kjer so bile poieg rušilnil, vržene tudi plinske bombe. Pri tej akciji ie uspešno nastopilo jamsko reševalno moštvo, ki ie svojo nalogo vestno izvršilo. Vse vaje, ki so bile izvršene pod vodstvom preizkušenega poveljnika tov. Rozmana, so bile izvršene v splošno zadovoljstvo.
Razen tega sta bili podani dve važni predavanji o rokovanju z ročnimi gasilskimi aparati, kateri je vodil tov Ule in sicer eno pred celokupnim delovnim aktivom CRD, drugo pa v ga silskem domu, ki so se ga udeležili tudi člani sosednjih gas. društev ter ono osebje rudnika, ki pride prvenstveno v poštev za gašenje z ročnimi aparati. Ob tej priliki je imel važno predavanje tudi tov. inž. Žolnir o pomenu jamskih reševalnih aparatov za reševanje v jami. Prikazal je vso prednost teli aparatov, brez katerih si danes rudarstva sploh ne moremo predstavljati.
Poleg vaj so se vršili ogledi podstrešnih prostorov, kontrolirali hidranti in ročni aparati.
Med tednom je nastal tudi požar, pri katerem se je vžgalo ostrešje CRD. S pomočjo slučajno zaposlenih delavcev — predvsem gasilcev in ta koj nastopivše rudniške čete je uspelo požar, ki bi sicer lahko zavzel velike dimenzije, v kali zadušiti. Napaden je bil z vrha strehe z vodnimi curki, od spodaj v delavnici sami pa z odlično delujočimi ročnimi aparati.
Ob zaključku »Tedna gasilstva« ni pozabila četa na svoje preminule to variše. Bronasto ploščo, vzidano na gasilskem domu, v kateri so imena še stih, v NOV padlih gasilcev-borcev so vso noč razsvetljevale bakle. Po-‘ožen je bil tudi venec na pokopališču, v spomin vseh preminulih članov dobrotnikov gasilstva.
Izvedimo priprave m knjižničarski tečaj
V našem okraiu ima sedaj vsak KI.O Or. njegov prosvetni svet svojo knjižnico. Manjka pa sposobnih knjižničarjev, ki hi vodili tc knjižnice. V tem pogledu so zlasti šibke podeželske knjižnice. Nujna potreba narekuje usposobitev dovoljnega štcvi'a novih knjižničarjev, ki t rdo uredili knjižnice po enotnem načinu, vodili delo v knjižnicah in se še nadalje Izpopolnjevali v knjižničarskih vprašanjih. Da bi se to doseglo čimpreje In temeljito, bo organizirala Ljudska prosveta Slovenije tritedenski knjižničarski tečaj, ki se bo vršil za vso Slovenijo skupaj V mesecu novembru. Posamezni okraji pa moralo tedaj pripraviti vse potrdbno. da se bo tečaj vršil nemo-
teno In da bo dosegel namen, zaradi katerega bo prirejen. Do sedaj se prijavilo v trboveljskem okraju 21 te čajnikov, vsi s podeželja. Pričakujemo pa še prijav Iz Brega. Lok pri Za gorju. Mlinš In Sv. Urha nad Zagor icm, poleg sindikalnih knjižničarjev centrov, ki se bodo tudi udeležili te1 čaja. Vsi tečajniki so prejeli navodila, katere knjige naj prečltajo do pričetka tečaja, da »im bo olajšano delo na tečaju. Ker bodo do tedaj končana najnujnejša kmetska dela na podeželju, mora biti obisk Iz našega okraja polnoštevilen. Vsa nadaljnja navodila pa bodo prejeli tečajniki še naknadno potom okrajnega ljudsko-prosvetnega sveta.
Okrapi irJadfraki fizkisltomi festival
Zaradi poživitve fizkulture v naših tnladinskih aktivih se bo vršil v nedeljo dne 10. oktobra od 9. ure dop. naprej okrajni mladinski fizkulturni fe-čšival v Trbovljah. Cilj tega festivala je, da prikaže uspehe fizkulturnega dela v mladinski organizaciji. Naloga mladinskih aktivov pa je, da izvedejo 2lm večjo agitacijo za masovno udeležbo mladine na tem festivalu.
Tekmovalci bodo razdeljeni v sta rostne in spolne skupine. Mladinci od M. do 18. leta in od 18. do 25. leta.
Mladinci bodo tekmovali v peteroboju, mladinke pa v troboju.
Peteroboj za mladince obsega: Tek na 100 m, met krogle in bombe, skok v višino in v daljavo z zaletom.
Troboj za mladinke pa: tek na 60 m, met bombe in skok v daljino z zaletom.
Pole? tega bodo organizirane štafete: 4a100, 4X60, tek za moške na
FD Rudar
FD železničar (Maribor) 3:1 (2:o)
V nedeljo dne 2b. septembra 194Č
bila odigrana tretja prvenstvena nogometna tekma med Rudarjem in mariborskim Železničarjem.
Sodniku Dorčecu iz Ljubljane sta
predstavili moštvi ob 15. uri \ sledečih postavah:
FD Železničar: Svajhofer, Kajšler Itobinšek, Sliftar, Rajninger, Križan Ledinek, Kovačič, Krasnik, Frangeš Moravs.
FI3 Rudar; Tauš, Butkovec, Žaubi. Polc, Vodišek, Blatnik, Iludarin, Florjane, Kos, Koncilija in Opresnik.
Začetni udarec je imel FD Železničar, vendar je takoj nato pričel Rudar z napadom in v 19. minuti izsilil kot, ki pa je ostal neizkoriščen. Opaziti je bilo očitno premoč Rudarja. V 20. minuti je uspelo v gneči pred golom, da je poslal Florjane žogo v mrežo ter s tem povedel v vodstvo svoje moštvo. V 22. minuti je uspelo Konciliji zvišati rezultat iz neposredne bližine na 2:0. V 29. minuti izsili Rudar zopet kot, ki pa je ostal neizrabljen.
V drugem polčasu se je FD Železničar osvobodil pritiska Rudarja ter pričel z resnimi napadi pritiskati na njegova vrata. Rudar se ni mogel znajti in povezati igre. Rudarjeva obramba je imela precej posla, ker so gostje hoteli za vsako ceno znižati rezultat. V 4. minuti izsili Ru-dur kot, katerega pa je iz opasne situacije vratar Železničarja odbil v sredino igrišča. V 7. minuti so gostje izsilili kot, toda brez uspeha. V 9. minuti drugega polčasa je vedarle uspelo desni zvezi, iz bližine, v ostrem zaokretu poslano žogo, od desnega krilca, poslati v mrežo Rudarja ter s tem znižati rezultat na 2:1. V 17. minuti je Opresnik ostro streljal, toda žoga je^šla preko gola. Tudi Iludarin je imel v 20. minuti zrelo situacijo za nov zgoditek, zastrcljal pa je mimo gola Rudar se je osvobodil pritiska, igra je valovala iz polja v polje, v 25. minuti pa napadalec Železničarja starta na vratarja Tauša in ga namenoma sune z roko v glavo Sodnik Dorčec prisodi faul; ki pa ostane neizkoriščen. V 28. minuti izsili zopet Rudar kot — tudi neizkoriščen. V 36. minuti prisodi sodnik proti Rudarju 16 metrovko. Domačini postavijo zid in žoga postane plen vratarja. V 38. minuti je bil napaden
1500 in 400 m ter za ženske 1000 200 metrov. Za mladince 1000 m. za mladinke pa 500 metrov.
Poleg mladincev in mladink bodo tekmovali tudi pionirji, in sicer: v tc ku na 60 m, 400 in 200 m, 4X60 m, skoku v višino in daljavo z zaletom, metu bombe in krogle.
Tekmovalci, mladinci In mladinke, bodo po doseženih rezultatih razde 1 jeni v III. skupine. Tekmovalci, ki ne bodo izpolnili norm, predvidenih za bronasto fizkulturno značko bodo uvrščeni v III. skupino, vsi. ki bodo izpolnili norme, predvidene za bronasto ali mladinsko značko, v II. skupino, tekmovalci pa, ki bodo Izpolnili norme, predvidene za srebrno fizkulturno značko bodo uvrščeni v I. skupino.
Vsi mladinski aktivi naj pošljejo prijave tekmovalcev na Okrajni odbor mladine do 8. oktobra 1948.
Zaključek prvenstvenih nogometnih tekem sindikalnih aktivov v Trbovljah
Na prvenstvu sindikalnih aktivov v Trbovljah je sodelovalo šest akti vov. S tem so bili vključeni v tek movanje vsi trboveljski obrati. Tek movanje se je vršilo preko vsega poletja. Posamezni aktivi so pridobil že v tem tekmovanju toliko znanja da bi lahko prvo in drugo plasirani aktiv igral v prvenstvu drugega razreda.
Lestvica prvenstvenih tekem je sledeča:
CRD	5	4	0	1	25:6	8
Vzhodni	5	4	0	1	13:5	8
Cementarna 5	3	0	2	17:12	6
Elektrarna 5 2	12	16:14 5
Dobrna	5	1	0	4	8:28	2
Zapadni	5	0	1	4	6:14	1
Da bi se zainteresiralo še ostalo mladino na obratih, se bodo pričele v jeseni zopet prvenstvene tekme. V tem tekmovanju pa ne bodo nasto pali več aktivi, temveč grupe.
igrač Rudarja. Butkovec poda na daljavo 25 m Iludurinu, ki ostro strelja, toda vratar Železničarja odbije nevarno žogo v kot. V 40. minuti je Florjane z lepim strelom zvišal rezultat na 3:1 za Rudarja, ki ostane do konca igre ueizpremenjcn.
Igra je bila na lepi višini, vseskozi ostra, v posameznih trenutkih pa je prehajala v grobo igro s strani Železničarja. Sodnik Dorčec jc sodil dobro, kar je dobro vplivalo na publiko, ki je bila mestoma razburjena vsled grobe igre gostov. Tekmi je prisostvovalo okoli 1700 ljudi, ki so vnemo navijali za svoje moštvo. Pred glavno, tekmo se je vršila tudi prvenstvena tekma med FD It udar jem I proti FD Bratstvu, Hrastnik, katero je odločil Rudar v svojo korist z rezultatom 3:2 (2:1).
Dopoldne ob desetih so se tudi juniorji FD Rudarja pomerili z ju-niorji Proletarca iz Zagorja in zmagali z rezultatom 4:2.
IDne 23. t. m. je imelo ligaško moštvo v gosteh FD Lokomotivo iz Sunja, odigralo z njo jmjateljsko tekmo in jo po nezanimivi igri odločilo v svojo korist z visokim rezultatom 8:1 (3:1)
Trbovlje, 29. septembra. V mariborskem »Vestniku« z dne 29. septembra 1948 M. 87. je bil objavljen članek o tekmi Rudar : Železničar (Maribor). Članek jc ne-resničen In tedeuriozen in mn jc cilj ustvariti sovraštvo med tizkullurniki, blati trboveljsko delavstvo ter ustvarja mnenje v javnosti, da v Trbovljah ustvarja delavstvo same pretepe ob priliki športnih prireditev. Blah' tudi sodnika Dorčcca iz Ljubljane, da je bil pristranski in da je s tem oškodoval goste. Resnici na ljubo pa moramo pripomniti, da so se baš igrahl Železničarja ponašali nepošteno ter s svojimi pretnjami in ugovori sodniku pokazali, kako sc ne sme vesti’ pravi fizkulturnik. Višek nešportnega obnašanja pa je bil postopek igralca Krasnika (Zelczrulčar), ki je v 21. minuti drugega polčasa, prod golom Rudarja, udaril namenoma z roko po glavi vratarja. Občinstvo je bilo vseskori disciplinirano. Ne dovoljujemo, da se na tako nesramen način blati Igralce Rudarja, ki so se pokazali disciplinirane kljub grobi in surovi igri igralcev Železničarja. Tekmi so prisostvovali tudi člani oblasti, ki so bali priča nešportnemu ponašanju gostov proti igralcem Rudarja in sodniku. Cas jc že, da se z gonjo proti tkzv- nešportno vzgojenemu delavstvu v Trbovljah preneha, kajti objektiven opazovalec lahko samo ugotovi, da je ob tovariškem ponašanju gostov in objektivnem sojenju tekme, trboveljska publika vodno dala priznanje boljšemu Proti piscu tega tendencioznega članka, ki zavaja javnost v napačno mnenje, pa se naj uvede disciplinski postopek. Uredništvu mariborskega »Vestnika« pa priporočamo, da se pred objavo tkzv. opazovalcev preje prepriča o resnica' na merodajnih forumih.	Š. S.
DNEVNE VESTI
V	času od 19. do 25. septembra so sc poročili sledeči pari:
V	Hrastniku:	Dolanc Stanislav
Franulovič-Tripica Danico.
V	Zagorju: Mlakar jožeL rudar z Livk Jožefino. trg. pomočnico; Rus jan Ivan, miličnik s Potočnik Karolino, šiviljo.
ALI ŽE VESTE?
... da se gradi »Dom igre in dela« v Trbovljah pod parolo: Kar človek zida. lahko tudi [»odira.
... da se je pri nas že izvršil jesenski cross planincev ob priliki otvoritve koče na Kumu.
... da bi bila cesta v Trbovljah že davno gotova, če bi se našel nekdo, ki bi znal spremeniti energijo, porabljeno v pretepih v udarniško delo.
... da stojiš v Trbovljah lahko trikrat po 4 ure za krompir, ko pa prideš na vrsto ga zmanjka.
... da rabi pismo od tukajšnje sodnije, do UZP, odnosno do rudniške uprave natanko 51 dna, kar predstavlja v primeri z razdaljo, hitrost 15.68 m na dan;
da so na Lokah-Kisovec taki ljudje, ki jih je sram iti na prostovoljno delo na štadion. Ni jih pa sram iti na hribček Sv. Martina in gledati na prostovoljce.
Uredništvo Trbovlje Uprav« Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Šuštar Stane