Različnosti. Kmet plačaj! Svet se suče, tako pravi navadna prislovica, pa se vendar le suče. — Obernimo to na naše politične razmere. — Kaj tukaj vidimo? — Tisti ljudje, ki se nikdar ne brigajo za kmeta, drugače ne, ako ga je treba žuliti, spominjajo se na enkrat, da je kmet preveč obložen z davki, da tako ne gre naprej. Pa od kod ta ljubezen? Kmeta bi radi nahujskali zoper svoje zagovornike, ki se nahajajo v konservativnem taboru, in ki so uže leta in leta pravili, tako ne gre, kmet je preobložen, in da človek more poprej živeti, potem še le modrovati. — 0 tej stvari beremo v »Vtldu.« zanimiv dopis iz Marskega, ki med drugim pravi: Da se je toliko zanemaril stan, ki vse preživi, temu so tudi krivi poslanci iz nemških volilnih okrajev. Mislili so, da popolnoma zadoste svoji dolžnosti, ako glasujejo z ustavoverci za nemštvo in njega prednost. — Ustavoverna večina v deželnem zboru, je mislila, Bog zna, kako skerbi za deželo, ako je votirala vsako leto 155.000 gl. za dvoje nemških realnih gimnazij in za desetero realnih šol iz deželnega premoženja, a za slovansko realno šolo še ne vsega skupaj 20,000 gl. Po liberalnem številjenji ima 500.000 Nemcev 12 srednjih šol iz deželnih prihodkov, a moravskim Slovanom zadostuje jedna sama deželna realka. V Prostejevem (Prossnitz) v Hanacih je uže dalje časa realna deželna nemška šola. Prostejev je slovensko mesto (cf. Ptuj na Štajarskem), nemški govore tam le judje, a tudi razumo češki. Slovansko prebivalstvo je dolgo, dolgo prosilo za slovansko realko, a zaman! — A slovanska realka je vendar tam iistanovljena s prostovoljnimi darili, a lie z deželnim premoženjem; šola tam je bolj obiskana, kakor nemškojudovska deželna realka. — Leta in leta prosijo vstanovniki te šole, naj jo dežela prevzame na svoje stroške, a še le v poslednji seji je večina v to privolila. To je prav »ustavoverno, da slovanski stanovalci ne morejo dobiti realke na deželne troške, a za jude, ki nemški in češki govore, je uže več let nemška realka, ki stane na leto 20.000 gl.; a vendar je judov le tri odstotke mimo kristjauov. — Kakor v Prostejevem, tako je bilo tudi v zgol slovanskem Kromerižu (Kremsier) nemška deželna realka. Šola je bila draga, veljala 20.000 gl. in je bila le v ta namen, da judovski otroci, ki uže iz doma nemški znajo, nemorejo propasti poleg slovanskih dečkov. A kaj ima kmet od tega, ako se židovski otioci veliko lože in ceneje izšolajo, kakor kmetijski, ali meščanski sinovi. Potreba za nemščino ni bila tukaj nujna, ako je bilo letos v Znojmu na realki v nokem razredu le šest dečkov. In realna šola stane deželo nad 23.000 gl. — Stroški za te šole zadenejo le kmeta, ako pa on lioče talentiranega sina v šolo poslati, recimo na kako deželno realko, ali gimnazijo, ga to mnogo stane, ker ga mora poslati v tuje mesto med tuje ljudi — ni treba tedaj na dolgo razpravljati, da je čedalje več izšolanih judov; kako more taka učenost kmetu, ki je zelo zadolžen, prinesti varstva in blagoslova. — Mestni stanovalci si uže lahko na 8 — 10.000 stanovalcev volijo poslanca v deželni zbor, a kmet še le na 80.000. Dasiravno pa je kmetijski stan tako slabo zastopan, prizadevali so si ustavoverci, da bi bil izvoljen poslanec, ki bi z labkim sercem pozabil koristi kmetov. — Dopis govori dalje o cenitvi zemljišč, koliko miljonov da je stalo vse to reguliranje, in nazadnje pride iz tega le to, da bode mnogo posestnikov zarad zboljšanja zemljišč veliko več, a njih malo nekaj manj plačevalo. Znaiuenja bodo ua nebu in na zeinJji. Na Angleškem je 19. p. m. toliko snega padlo, da je prenehal ves promet v Londonu iu po deželi, potem je nastal silen mraz in hud vihar, da morda stoletja ni bilo kaj tacega. (Navadno na Angležkem ne zmerzne, tam ni po zimi mraza, pa tudi po letu ne vročine). Verh tega je že morje strašno kipelo, in po reki Themse so ledene plošče po nekaterih poslopjih butale do pervega nadstropja. V mestu Dover je sila voda kamniten nasip razrušila in kamna bečvo (tonne) težka razmetala. — In vse te nesreče, katerih je posamezna uže dosti strašna, zadele so ubogo deželo isto-časno. ArlbergOV predor. Od sv. Antona na Arl. hribu se piše. Dela pri pre- rovu napredujejo. V spodnjem poraziKmu rovu (štolnji) so prišli s pomočjo mašin 340 metrov daleč, in vsaki dan se pamaknejo za dva metra naprej. Zgorni rov je za 100 metrov zadej, a precej za seboj delajo oblok. — Sedaj dela v predoru nad 200 delavcev, ki se verite pri delu. Angleži imajo v južni Afriki boje s kmeti (Boers), kterim so deželo vzeli, a sedaj pa ti hočejo otresti angležki jarem, ter se vzdigujejo zoper krivične prisvojivnike. — Očitno je, da Angleži delajo krivico kmetom, a če pomislimo djanje in ravnanje obojih s podverženimi zamorci, ne moremo sočutja skazati ne tem, ne unim. Anglež je terd gospod, to kaže Irsko, to kaže Indija, a nič boljši ni Holandež; Angleži usiljujejo podjarjemljevim ljudstvom svoje blago, a spoznajo pa vendar kulturni vpliv kerščanstva na pogane, tedaj so povsod prijazni katoliškim misijonarjem; Holandež pa ne gleda s prijaznim očesom pokristjanjenja; njemu mora biti podveržen, černa živina, katera mu dela noč in dan, a boje se, ko bi se černi zavedli in pokristijanili, bi se zoper svoje tla- čitelje vzdignili. Angležka vlada je bosniškim trapistom veliko zemlje podarila, ter obljubila jim železnico do tje, javolne iz skerbi za zveličanje ubozih murinov, marveč za to, da bi civiliziranim prebivalcem lože prodajala svoje blago. A trapist ne gleda na to, on dela za zveličanje svojega bližnjega. ~ Kar se pa nas tiče, želimo iz vsega serca, da bi se černci ohranili in se pokristijanili. tčitelji, ki niso rojeni Nemci, in so se nemškega jezika naučili še le po šolali, se nemajo umeščati na Dolenje - Avstrijskem. — To kaže, da je dosti učiteljev, in da se lahko zbirajo med. kompetenti. Itelffija. Katoliške in deržavne (brezverske) šole tam. V okrožji Antverpen je hodilo v katoliške začetne šole 32.198, v deržavne 13.587 otrok; — v okr. Meheln v katoli.ške 16.345; v deržavne 5.689; —• v okr. Turnhout v katoliške 14.926, v deržavne 1.636; y katoliške šole je tedaj hodilo 63.469, a v deržavne 20.912. Še ugodneje pa je pri varovalnicah; tam je liodilo v katoliške šole v okrožji Antverpen 7.936, v okr. Meheln 3.662, v okr. Turnhout 1.548, skupaj tedaj 13.146 otrok; v deržavne šole pa v okr. Ant. 1.040, v okr. Meh. 679 in v okr. Turn. 41, skupaj tedaj 1760 otrok. — Deržavne šole vzderžuje in podpira vlada, oziroma davkoplačevalci, ker so tem šolam verski značaj vzeli, napravili so katoliki na prigovarjtinje škofov verske (katoliške) šole, ki tedaj tekmujejo s deržavnimi, a kakor številke kažejo, ne z slabim vspehom. A razdraženost v deželi mora vsekako velika biti in vzrok temu, kaj pa da, katoliki, ki se svojega verskega prepričanja derže. Osrednja školska matica. Do 17. januarija je bilo dohodkov 9912 gl. 8 kr. — Pri »Politiki« je prišlo 1650 gl. 20 kr. ]Va Narskem se tudi zelo za njo zanimivajo. Iz Prerovega (Prerav) so poslali nabranih 452 gl. Dvoje novili piramid so našli blizo Sagarah na sever od Memfisa. Piramidi ste od 2 kraljev iz 6. dinastije in polni napisov. IVarodni učitelji pozor! Pri sliodu konservativnih Nemcev m. oktobra v Lincu na Zgorenjem Avstrijskem so nad predsednikovpm stolom stale z zlatimi čerkami zapisane besede svitlega cesarja, »naredite mir medMojimi narodi«. In Nemci tam in tudi drugod so javno izrekli, da hočejo s svojimi slovanskimi soderžavljani živeti v miru in spravi; kar je njim prav, to tudi drugim privošfiijo. Ministerski predsednik je svoje dni javno izrekel: tudi Slovanov ne pustim na steno pritiskati. — Kes, da si je grof Taafe skušal pridobiti prijaznost ustavovercev, a njih brezobzirnosti in nšabnosti se imajo zahvaliti, da se kriza hitreje razvija, kakor smo ne mara mUlili. — Odstopila sta dva ministra, katera so ustavoverci svojim prištevali, in deset konservativnih odličnjakov, kateri se avtonomistom prištevajo, poklicanih je v gosposko zbornico. — Slovanstvo dobiva tal, pomikamo se naprej, dasiravno počasi, a vendarle ide naprej; pridobili smo zopet pozicijo, in ko bi bil tudi sedaj preobrat, kar ni verjetno, stojimo vendar terdneje kakor prej. Uže s tem je veliko veliko pridobljenega, da nas Slovane ne smatrajo za podanike, deržavi nevarne. Led se tajati začne, a po hladni zimi ne more nastopiti kar na hipoma topla vigred. — Kaj pa mi narodni učitelji, spali menda ne bomo, ko se vse okoli nas budi. Kdo nam sedaj brani, narodnim biti, vbda ne; ugoden veter piha iz najviših krogov, ako nam kdo brani narodnim biti, tako drugi ne more biti, kakor naša apatija ali zložnost. — Mar liočemo čakati postave, katera bo ukazala učiteljem, pobrinuti se za narod, pristopati narodnim učiteljskim društvom, delavnim biti na polji narodne prosvete. Vlada ne bode nikdar in nikoli silila, biti zaveden Slovenec, tega, kateri sam noče biti. — Kdor si ničesa ne upa, tudi nikamor ne pride. — V izgled naj nam bodo naši protivniki, vzlasti Nemci; oni uže vpijejo na pomagaj, ko se jim ničesa hudega ne godi, samo ko se kaže, da bodo tudi Slovani prišli do svojih pravic. — Ne vem pa česa rai čakamo, da se ne zdramimo in javno ne pokažemo. — Vam narodni učitelji na Kranjskem ni treba snovati novih društev, ni treba posebnega časopisa. Slovensko učiteljsko društvo hrani še zrniraj ogenj domoljubja, nad vami je tedaj, da se ogenj na novo oživi, in s svojimi dobredejnimi žarki merzla serca ogreva. Pa kaj nam če koristiti slovensko učiteljsko društvo? me boste vprašali. Materielno nič, narodna stvar zahteva le darežljivosti. Pa vendar tudi slovensko učiteljsko društvo tu in tam svojim udom kaj naklone; p. 1. so dobili udje Ciperle.: »Pedagogični pogovori« in Lavtar.: »Nekaj o načertu za prirodoslovje na srednji stopinji 3., 4., 5. šolsko leto«. Perve knjige smo dali napraviti le malo ponatisov, in je uže pošla, a druge knjige toliko, da bi ž njo lahko postregli vsem slovenskim šolam; tudi cena 30 kr. je tako nizka, da nikogar ne more strašiti. — Slobodno smemo reči, ko bi bila taka knjiga izišla v Gradcu ali na Dunaji, priporočila bi ne bilo ne konca ne kraja, a ker je izšla po uredništvu »Tovariša«, ni uredna, da bi se kje omenila. — Zapiši mi ime Aristida na črepinjo, rekel je atenski deržavljan, ki še pisati ni znal, Aristidu, katerega ni poznal. 1 kaj pa ti ,je naredil Aristid, da ga sovražiš. — Človeka (Aristida) ne poznam, a meni ne dopada, da ga zovejo pravičnega, odgovoril je Atenec Aristidu, ki je mogel zapustiti svojo domovino. Jednako se godi nekaterim listom tudi dandanes: svet jih obsojuje, dasiravno še ne ve, kaj pišejo; ljudje nočejo šlišati, da bi jih kdo budil in dramil, in le tisto radi bero, kar jim ušesa šegeta. Narodna šola — uže ime kaže njen značaj — želi koristiti šolam in učiteljem; kakor kaže račun 15. septembra p. 1. je izdala 78 deležnikom skupaj 332 gl., in ti so ji vplačali 178 gl. 29 kr. — Tedaj je iz tega razvidno, da tudi Narodna šola neče drugega, nego koristiti šolam in posrednje učiteljem. Kdor se noče vdeležiti, slobodno mu, siliti ga nihče ne more, a kakor videti, učiteljem ni v škodo, ako dobe vsak vloženi goldinar, če ne več, vsaj dvakrat povernjen. V Ljubljani je 3. učiteljsko društvo, narareč vdovsko, kateremu je uže od 1. 1871 predsednik prošt dr. Anton Jarec, upokojeni c. k. deželni nadzornik. Društvo to je izplačalo p. 1. učiteljskim vdovam in sirotam 1.004 gl. 16 kr. a. t. in ima vsega skupaj premoženja 37.850 gl., večidel v deržavnih zaveznicah. — L. 1873 je pisala »L. Schlztg.«: učitelji nemarajo za to društvo, ker preveč po kadilu diši, in so pri njemu razupiti Slovenci. No, smo si mislili, ako učitelji tudi ne marajo za to društvo, vendar so vdove in sirote zadovoljne, ako dobodo kaj podpore. Tako ima n. p. vdova r. B. iz J. vsako leto 200 gl. podpore. Vodstvo tega društva je gojilo zmirom načelo: pomagaj si sam sebi, potern ti bo Bog pomagal. Med tem, ko so učitelji najraje poslušali te, kateri so jim obečali višo plačo, in za take peticije navduševali, je to društvo nabiralo doneske posameznih udov in delalo, kakti bučele, katere sladčico nanašajo za — druge. Društvo to šteje sedaj 64 udov, res še polovice ne kranjskih učiteljev, a to nas nikakor ne bega, da bi nehali delovati in štediti tem, ki podpore in pomoči prosijo. Društvu more pristopiti vsak učitelj, ako plača toliko goldinarjev, kolikor šteje let, in še vsako leto plača letnine — oženjeni po šest, a samci po štir goldinarje na leto. S tem versticami podaje »Učit. Tov.« svojira tovarišem sliko družbinskih razmer pri učiteljih na Kranjskem. Te verstice sem napisal na mnoga vpra- šanja »pod kakšnimi pogoji morem stopiti vučiteljsko društvo, v »Narodno šolo« i. t. d. Sedaj sem v kratkera razložil smer imenovanih društev. Komur ugajajo pogoji, naj stopi v naše kolo, kdor je v sercu naroden, naj pokaže to v dejanji, za lase pa še Bog nikoga v nebesa ne vleče, tudi naši razlogi apatičnega in zaspanca ne bodo probudili, niti plašljivcu poguma navdilinili. Te verstice sem pa napisal, prijateljem in neprijateljem v premišljevanje in kritikovanje. Slovensko nčiteljsko društvo se je zbralo k odborovej seji 13. p. m. Obravnavale so se društvene razmere, o katerih sta poročala tajnik in blagajnik. Društvo napreduje in pristopajo mu novi udje, neučitelji. — Prihodnja odborova seja bode v četertek 3. t. m. ob navadni uri. — Pri tej pnliki vabimo vljudno diuštvenike na vplaoevanje letnine, ki ne znaša višej od jednega goldinarja na leto. Iz Vinice na Dolenjskem se nam poroča, da ondu koze otroke hudo more. 10. p. m. so jih pokopali 5 na jeden pot, 15. p. m. pa 4, dva večja in dva manjša. Tudi v okolici Ljubljanski so mogli v 3 krajih s šolo prenehati.