letnik X, številka 2, oktober 2018 45 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek P osebnos ti funkcije v odenja v panogi gradbeništ v a: analiza izb ranega projekt a s priporočili Mih a Je re b 1 , S a n d r a P e n g e r 2 1 e-pošta: mihajereb02@gmail.com 2 e-pošta: sandra.penger@ef.uni-lj.si Povzetek Z a v od e n j e i z v e d b e g r a d b e n i h p r o j e k t o v s o po t r e b n i r a z l i č n a z n a n j a i n k o m p et e n c e . N a m e n p r i s p e v k a j e p r e u č i t i i n r a z š i r i t i v e d e n j a s pod r o č j a v od e n j a i z v e d b e g r a d b e n i h p r o j e k t o v o b d e js t v u , d a j e g r a d n j a o b j e k t o v izpostavljena negotovosti in veliki meri tveganj, skupaj z nepopolnimi informacijami, kjer tako okolje lahko po s t a n e g o j i š č e z a a n t a g o n i s t i č n a r a z m e r j a (L a u & R o w l i n s o n , 2 0 1 1 ) . R a z i s k o v a l n i d e l p r i s p e v k a t e m e l j i n a m u l t i m et od o l o š k i r a z i s k a v i , k i j e s e s t a v l j e n a i z p r e u č e v a n j a č l a n k o v , z n a n s t v e n e l i t e r a t u r e o v od e n j u v gradbeništvu, analize konkretnega primera vodenja gradnje iz prakse v gradbeništvu v Slovenji in intervjuja. N a o s n o v i a n a l i z e z a k l j u č i m o , d a s e s i n e r g i js k i u č i n k i o b v l a d o v a n j a v s e h t r e h pod r o č i j – t e h n i č n e g a pod r o č j a , p r o j e k t n e g a m a n a g e m e n t a i n a v t e n t i č n e g a v od e n j a ‒ i z r a ž a j o v o p t i m a l n e m v od e n j u p r o c e s a g r a d n j e v d a n i h o k o l i š č i n a h , k a r j e p r i v e č j i h p r o j e k t i h š e t o l i k o po m e m b n e j š e z a u s p e š n o d o s e g a n j e c i l j e v . Ključne besede: v od e n j e p r o j e k t o v v p a n o g i g r a d b e n i š t v a , z n a č i l n o s t i v od e n j a g r a d b e n e g a p r o j e k t a 1. Uvod Za vodenje izvedbe gradbenih projektov so potrebni r a z l i č n a z n a n j a i n k o m p et e n c e . O d g o v o r n i v od j a del, vodja gradnje, ima v vlogi izvajalca gradnje j a s e n c i l j , i n s i c e r v d o l o č e n e m ča s o v n e m o b d o b j u s p r o j e k t i r a n i o b j e k t z d o l o č e n o m e r o k a k o v o s t i prenesti s papirja v naravo. Temeljna vprašanja, ki s i j i h v od j a p r i t e m po s t a v l j a , s o : K a j ? K d a j ? K a k o ? K d o ? S č i m ? K a k o d o b r o ? Z a k o l i k o ? ( S l a n a , 2 0 1 0 , s t r . 3 7 ) . P o l e g t e h n i č n i h z n a n j m o r a v od j a g r a d n j e i m et i r a z l i č n e s po s o b n o s t i i n k v a l i t et e z a o p t i m a l n o i z r a bo r a z po l o ž l j i v i h o z i r o m a po t r e b n i h r e s u r s o v med procesom graditve. Med zadnje sodijo dobre v od s t v e n e s po s o b n o s t i , r a v n a n j e s č l o v e š k i m i v i r i , napredne komunikacijske sposobnosti, pogajalske spretnosti, sposobnost planiranja in organiziranja, administrativna znanja, naravnanost k reševanju p r o b l e m o v , s po s o b n o s t r e š e v a n j a k o n fl i k t o v i n kreativno razmišljanje. Med pomembnejše ovire, ki po g o s t o v p l i v a j o n a u č i n k o v i t o i z r a bo g r a d b e n i h v i r o v , s od i j o s l a b a k o m u n i k a c i j a , r a z l i č n a m n e n j a , n e s po r a z u m i , s l a bo v r e m e , s t a v k e i n o s e b n i k o n fl i k t i u d e l e ž e n c e v g r a d i t v e . E d e n i z m e d po g o j e v z a d o s e g a n j e v n a p r e j d o l o č e n e g a u s p e h a p r o j e k t a j e n a d z o r n a d n a s l e d n j i m i š t i r i m i e l e m e n t i : ča s , s t r o š k i , kakovost in obseg del, ki jih je treba opraviti. Zadnje j e m o g o č e d o s e g a t i z r a z l i č n i m i t e h n i k a m i v od e n j a ( F a po h u n d a , 2 0 1 4 , s t r . 3 4 9 ) . G r a d i t e v o b j e k t o v o b s e g a p r o j e k t i r a n j e , g r a d n j o i n v z d r ž e v a n j e ( I v et a , 2 0 1 3 , s t r . 2 9 ) . P r i t e m s od e l u j e v e l i k o š t e v i l o l j u d i z r a z l i č n i m i c i l j i . S k u p e n c i l j v s e m p r e d s t a v l j a z g r a j e n o b j e k t . G l a v n i a k t e r j i p r i gradnji so investitor, projektant, izvajalec, nadzornik i n r e v i d e n t ( I v et a , 2 0 1 3 , s t r . 5 3 ) . Med gradnjo se pod okriljem glavnega izvajalca o b l i k u j e v e č s t r o k o v n i h t i m o v , s e s t a v l j e n i h i z pod i z v a j a l c e v i n k o o p e r a n t o v , k i po k r i v a j o r a z l i č n a pod r o č j a d e l a i n m o r a j o u s k l a j e n o , p r a v o ča s n o i n kakovostno izvajati opravila, za katera so odgovorni. Z a u s k l a j e n o d e l o v a n j e r a z l i č n i h a k t i v n o s t i v k r a t k i h ča s o v n i h o b d o b j i h s o po t r e b n i k o n t i n u i r a n i p r o c e s i planiranja, organiziranja, vodenja in kontroliranja r a z l i č n i h e k o n o m s k i h p a r a m et r o v . V od j a g r a d n j e j e odgovoren za optimalen potek vseh aktivnosti in d e l e ž n i k o v , k i s o po t r e b n i z a d o s e g a n j e k o n č n e g a letnik X, številka 2, oktober 2018 46 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek c i l j a , o z i r o m a v d o l o č e n e m ča s o v n e m o b d o b j u s p r o j e k t i r a n i o b j e k t z d o l o č e n o m e r o k a k o v o s t i p r e n e s t i s p a p i r j a v n a r a v o . K o m po n e n t a , k i j i l a h k o p r i p i š e m o n a j v e č j i po m e n p r i v od e n j u p r o j e k t o v v g r a d b e n i š t v u , j e b r e z d v o m a ča s , v k a t e r e m s e m o r a projekt izvesti. Z a k o n o g r a d i t v i o b j e k t o v ( U r . l . R S , š t . 1 1 0 / 2 0 0 2 , 4 1 / 2 0 0 4 - Z V O - 1 , v n a d a l j e v a n j u Z G O ) d e fi n i r a »odgovornega vodjo del kot posameznika, ki izvajalcu odgovarja za skladnost vseh del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih «. P o l e g i z v a j a l c a j e p r i g r a d n j i po m e m b e n č l e n t u d i odgovorni nadzornik, ki zastopa interese investitorja t a k o , d a s p r e m l j a po t e k g r a d n j e s t e h n i č n e g a i n fi n a n č n e g a s t a l i š ča . G r a d n j a o b j e k t o v j e i z po s t a v l j e n a n e g o t o v o s t i in veliki meri tveganja, skupaj z nepopolnimi i n f o r m a c i j a m i t a k o o k o l j e z l a h k a po s t a n e g o j i š č e z a a n t a g o n i s t i č n a r a z m e r j a (L a u & R o w l i n s o n , 2 0 1 1 , str. 633). Projekt kot aktivnost predstavlja enkratno c e l o v i t o s t m e d s e b o jn o v l o g i č n a z a po r e d j a po v e z a n i h a k t i v n o s t i , k i s o c i l jn o u s m e r j e n e i n ča s o v n o o m e j e n e . Temeljno orodje za vodenje gradnje je znanje tehnike in projektnega managementa. Projektni management je uporaba znanj, spretnosti, orodij in t e h n i k v p r o j e k t n i h d e j a v n o s t i h s c i l j e m d o s e č i i n p r e s e č i po t r e b e i n p r i ča k o v a n j a v s e h z a i n t e r e s i r a n i h p r i r e a l i z a c i j i p r o j e k t a ( P M I , 1 9 9 6 , s t r . 4 ) . Z n a n j a i n s p r et n o s t i s pod r o č j a v od e n j a , m a n a g e m e n t a s t r e s a , v z po s t a v l j a n j a z a u p a n j a , o po l n o m o č e n j a z a po s l e n i h , s po s o b n o s t i e m p a t i j e i n m o t i v i r a n j a u d e l e ž e n c e v s o pri vodenju gradnje velika prednost, ki jo danes v praksi pogosto pogrešamo. C i l j č l a n k a j e od g o v o r i t i n a r a z i s k o v a l n o vprašanje o tem, katera znanja in sposobnosti so potrebni za optimalno vodenje gradbenih projektov. Povzeli bomo proces gradnje od ideje do uporabnega d o v o l j e n j a . O s r e d o t o č i l i s e b o m o n a i z v e d b o kot osrednji del gradnje. Pri tem bomo poseben poudarek namenili vlogi vodje gradnje. Poleg nalog, za katere je vodja gradnje odgovoren, bomo d e fi n i r a l i š e l a s t n o s t i , k i j i h t a m o r a i m et i z a u s p e š n o doseganje postavljenih ciljev, in izzive, s katerimi se n a po t i d o c i l j a s r e č u j e . M et od o l o g i j a r a z i s k o v a l n e g a d e l a č l a n k a t e m e l j i na multimetodološki raziskavi, ki je sestavljena i z p r e u č e v a n j a č l a n k o v , z n a n s t v e n e l i t e r a t u r e o vodenju v gradbeništvu, analize konkretnega primera vodenja gradnje iz prakse v gradbeništvu v Slovenji in intervjuja. V č l a n k u a n a l i z i r a m o p r o b l e m a t i k o v od e n j a v g r a d b e n i š t v u , k i s e v d i n a m i č n e m o k o l j u , k o t j e g r a d n j a , po j a v i i n n i t e h n i č n e n a r a v e , z a t o t u d i n i r e š l j i v a z u po r a b o t e h n i č n i h z n a n j . Nadalje ugotavljamo, katera znanja, spretnosti in l a s t n o s t i s pod r o č j a v od e n j a s o z a r e š e v a n j e t a k š n i h problemov potrebni. Za obvladovanje procesa g r a d i t v e s o po l e g t e h n i č n i h z n a n j po t r e b n i z n a n j a in spretnosti o vodenju, s posebnim poudarkom na obvladovanju stresa, vzpostavljanju zaupanja i n k o m u n i k a c i j i . Z a k l j u č i m o s pod a j o p r i po r o č i l o vlogi vodje gradnje pri izvedbi gradbenih objektov s s m e r n i c a m i , k l j u č n i m i z a v od e n j e v p a n o g i gradbeništva. 2. Opredelite v v ode nja in vloga v odenja v okviru management a Vodenje j e m a n a g e r s k a f u n k c i j a , k i v k l j u č u j e uporabo vpliva za motiviranje zaposlenih, da bi d o s e g l i c i l j e o r g a n i z a c i j e ( D i m o v s k i et a l . , 2 0 1 4 ) . Opredelimo ga kot sposobnost vplivanja na o b n a š a n j e i n d e l o v a n j e č l a n o v v o r g a n i z a c i j i o z i r o m a usmerjanje njihovega delovanja k postavljenim ciljem organizacije. Vodenje pomeni ustvarjanje skupne organizacijske kulture in vrednot, zadeva seznanjanje zaposlenih po celotni organizaciji s cilji in vnašanje volje zaposlenim za doseganje č i m boljših rezultatov . V k l j u č u j e p r o c e s m o t i v i r a n j a tako celotnih organizacijskih enot kot tudi tistih posameznikov, ki delajo neposredno z vodjo. V dobi n e g o t o v o s t i , m e d n a ro d n e k o n k u r e n c e i n n a r a š č a j oče raznovrstnosti dela je sposobnost oblikovanja kulture, seznanjanja s cilji in motiviranja zaposlenih k l j u č n e g a po m e n a z a u s p e h o r g a n i z a c i j e . V od e n j e torej v svojem najširšem smislu zajema aktivnosti s p r o ž a n j a a k c i j , k o m u n i c i r a n j e , m o t i v i r a n j e i n kadrovanje. V e č i n a a v t o r j e v ( D i m o v s k i & P e n g e r , 2 0 0 8 ) opredeljuje proces managementa kot sestav štirih temeljnih funkcij: planiranja, organiziranja, vodenja in kontroliranja. Nekateri avtorji temeljnim f u n k c i j a m d od a j a j o š e f u n k c i j o k a d r o v a n j a ( n p r . F e r r e l l , H i r t v D i m o v s k i & P e n g e r , 2 0 0 8 ) . K l j u b vsemu postavljajo sodobni vidiki v ospredje štiri temeljne funkcije (Dimovski et al., 2014): (1) Planiranje je funkcija managementa, ki se ukvarja z d e fi n i r a n j e m c i l j e v z a p r i h od n j e d o s e g a n j e r e z u l t a t o v i n z a od l o ča n j e , k a t e r e n a l o g e j e t r e b a u r e s n i č i t i i n k a t e r e v i r e , r e s u r s e b o m o z a t a n a m e n po t r e b o v a l i . ( 2 ) Organiziranje je funkcija letnik X, številka 2, oktober 2018 47 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek managementa, ki se ukvarja z dodeljevanjem nalog, z n j i h o v i m z d r u ž e v a n j e m v o r g a n i z a c i js k e e n o t e i n z razporejanjem virov posameznim organizacijskim e not a m. ( 3 ) Vodenje kot tretja managerska funkcija v k l j u č u j e u po r a b o v p l i v a z a m o t i v i r a n j e z a po s l e n i h , d a b i d o s e g l i c i l j e o r g a n i z a c i j e . ( 4 ) Kontroliranje je č et r t a f u n k c i j a v p r o c e s u m a n a g e m e n t a , z a d e v a pa nadziranje aktivnosti zaposlenih, preverjanje, ali je organizacija na pravi poti k svojim ciljem, in i z v a j a n j e po p r a v k o v , č e s o t i po t r e b n i . Slika 1: Grafični prikaz temeljnih funkcij managementa Vir: V. Dimovski & S. Penger, Temelji managementa, 2008, str. 9. K l a s i č n e t e o r i j e o u s p e š n o s t i v od e n j a po u d a r j a j o po m e n i n t e l i g e n č n e g a k v o c i e n t a , n o v e j š e s o b o l j u s m e r j e n e v č u s t v e n o i n t e l i g e n t n o s t . V od j e , k i n i m a j o č u s t v e n e i n t e l i g e n t n o s t i , n e m o r e j o i z v a j a t i č u s t v e n e g a n a d z o r a (L a w r e n c e & O p e n g a r t v H a v e r et a l . , 2 0 1 3 , s t r . 2 8 7 ) . I z h od i š č n a t e z a č u s t v e n e i n t e l i g e n t n o s t i po u d a r j a po m e n l a s t n i h č u s t e v i n č u s t e v d r u g i h k o t r e a l e n i z k a z d o l o č e n e g a s t a n j a . O p r e d e l i t e v č u s t v e n e i n t e l i g e n t n o s t i po m e n i sposobnost razumevanja in vodenja ljudi ter p r e m i š l j e n o d e l o v a n j e v od n o s i h z l j u d m i ( P et r i d e s , Tabela 1: Značilnosti vodenja v panogi gradbeništva v primerjavi s klasično proizvodnjo 1 Gradbeni objekti so kompleksni, sestavljeni iz množice raznih delov, ki morajo skupaj predstavljati neko funkcionalno celoto. 2 Gradbeni objekti se gradijo za dolgotrajno rabo. 3 Potrebna so velika finančna sredstva za izdelavo projektov in gradnjo. 4 Gre za posamezne, unikatne, velike objekte, postopnost graditve včasih ni mogoča ali ni ekonomična. 5 Po končani gradnji lokacije in konstrukcije objektov ne moremo več poljubno spreminjati, vezana je na vplive naravnega in socialnega okolja. 6 Z vsakim zgrajenim objektom posegamo v naravno okolje in življenjske razmere ljudi v okolju. Vir: Reflak et al., Od projekta do objekta, 2009, str. 1. 2011, str. 656). Posameznik, ki ima sposobnost zaznati č u s t v a , l a h k o r a z v i j e e m p a t i j o , k i j e p r i r e š e v a n j u k o n fl i k t o v i n s p l o š n e m r a z u m e v a n j u p r e o s t a l i h k l j u č n e g a po m e n a . Z a t o l a h k o l e v od j a z d o b r i m r a z u m e v a n j e m k o n c e p t a č u s t v e n e i n t e l i g e n t n o s t i pravilno oceni dejansko stanje in sprejme ustrezno r a v n a n j e (M i l i v o j e v i ć , 2 0 0 8 , s t r . 2 4 5 ) . P o z n a m o v e č r a z l i č n i h t e o r i j v od e n j a , č e d a l j e b o l j p r i h a j a v o s p r e d j e a v t e n t i č n o v od e n j e ( D i m o v s k i et a l . , 2 0 0 9 , s t r . 1 06 – 1 0 7 ) . B i s t v e n i e l e m e n t m od e l a a v t e n t i č n e g a v od e n j a p r e d po s t a v l j a v e d e n js k e vzorce, ki temeljijo na zaupanju. Vodje imajo pri zaposlenih sposobnost spodbujanja akcije, m o t i v a c i j e , z a d o v o l js t v a i n po z i t i v n i h č u s t e v , k a r j e po g o j n e p r e s t a n e g a d o l g o r o č n e g a i z b o l j š e v a n j a rezultatov posameznikov in organizacije. 3. Posebnosti vodenja v panogi gradbeništv a 3. 1 Opredelite v deja vnos ti gradbeništv a s posebnos tmi v odenja v panogi gradbeništv a D e j a v n o s t g r a d b e n i š t v a p r e d s t a v l j a v e l i k d e l e ž n a r od n e g a g o s pod a r s t v a , k o n č n i o b j e k t i i n s t o r i t v e gradbeništva pa velik del narodnega bogastva. G r a d b e n i o b j e k t i n a s o b d a j a j o p r o s t o r s k o i n ča s o v n o i n s t e m v p l i v a j o n a n a š e ž i v l j e n j e . K o t n a d r u g i h pod r o č j i h n a p r e d u j e s t a n j e t e h n i k e t u d i v g r a d b e n i š t v u , z a t o n i s m o v e č z a d o v o l jn i z o b s t o j e č i m i c e s t a m i , s t a n o v a n j i i n d r u g i m i g r a d b e n i m i o b j e k t i . Ž e l i m o ž i v et i v k a k o v o s t n i h d o m o v i h , u po r a b l j a t i b o l j š e c e s t e i n ž i v et i b o l j v a r n o . K a k o v o s t l a h k o d e fi n i r a m o k o t s k l a d n o s t z z a h t e v a m i ( R e fl a k et a l . , 2 0 0 9 , s t r . 1 ) . V p r i m e r j a v i s k l a s i č n o p r o i z v od n j o v T a b e l i 1 p r i k a z u j e m o posebnosti vodenja v panogi gradbeništva. letnik X, številka 2, oktober 2018 48 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek N a pod r o č j u g r a d b e n i š t v a p r e v l a d u j e j o po obsegu in po zahtevnosti posredne, normativne z a h t e v e g l e d e t e h n i č n i h l a s t n o s t i o b j e k t a . Z a h t e v e i n karakteristike objekta glede varnosti in zanesljivosti s o n a t a n č n o o p r e d e l j e n e v t e h n i č n i h p r e d p i s i h i n s t a n d a r d i h z a g r a d i t e v o b j e k t o v . B i s t v e n e t e h n i č n e zahteve, ki jih morajo zgrajeni objekti izpolnjevati skladno z Zakonom o graditvi objektov, so prikazane v T a b e l i 2 ( I v et a , 2 0 1 3 , s t r . 4 9 ) . B i s t v e n e t e h n i č n e z a h t e v e s o v z a k o n u opredeljene splošno; podrobneje so opredeljene v t e hni čnih p r e d p i s ih in s t an d ar d ih . K ak o v o s t g r a d b e n e g a o b j e k t a m o r a m o o b r a v n a v a t i v ča s u c e l o t n e g a ž i v l je n j s k e g a k r o g a o b je k t a . Ži v l je n j s k i c i k e l o b j e k t a s e z a č n e z i d e j o o g r a d n j i , k o n ča p a z od s t r a n i t v i j o . G r a d i t e v j e i n v e s t i c i js k i p r o c e s v l a g a n j i n v e s t i t o r j a v g r a d i t e v d o l o č e n e g a o b j e k t a , k i t e m e l j i n a o s e b n e m , d r u ž b e n e m a l i fi n a n č n e m i n t e r e s u , k i g a i n v e s t i t o r po s k uš a d o s e č i . V f a z i p r o j e k t i r a n j a izdelujemo projekte, med fazo izvedbe izdelujemo gradbene proizvode oziroma objekt gradimo, v fazi u po r a b e p a v z d r ž u j e m o z a h t e v a n n i v o t e h n i č n i h i n d r u g i h l a s t n o s t i o b j e k t a ( R e fl a k et a l . , 2 0 0 9 , s t r . 3 ) . 3.2 Pro ces graditv e objek to v Faznost postopkov pri graditvi je odvisna od višine fi n a n č n i h s r e d s t e v , v r s t e g r a d n j e , i n v e s t i t o r j a , zahtevnosti in trajanja gradnje. Obstaja vrstni red aktivnosti v investicijskem procesu, na osnovi k a t e r i h i n v e s t i t o r p r i d o b i v s e t e h n i č n e , e k o n o m s k e i n preostale podatke, na osnovi katerih lahko sprejema p a m et n e od l o č i t v e . S l a n a ( 2 0 1 0 , s t r . 1 2 ) o p r e d e l i n a s l e d n j e osnovne faze v investicijskem procesu. Prva faza j e f a z a n a č r t o v a n j a , k i v k l j u č u j e p r e h od n a d e l a , investicijsko dokumentacijo in izdelavo projektne dokumentacije. Druga faza je faza izvedbe, ki ji sledi faza obratovanja investicije. V fazi načrtovanja s e i z d e l aj o d ok u me n t i d e n t i fi k ac ij e i n v e st i c ij skega projekta, predinvesticijska zasnova, investicijski program, študija izvedbe nameravane investicije. Sledita faza izvedbe in faza obratovanja. G r a d n j a p r e d s t a v l j a i n v e s t i c i js k i p r o c e s . I n v e s t i c i js k i p r o c e s j e u r e s n i č e v a n j e i n v e s t i c i j e . Obsega vse aktivnosti v celotni dobi trajanja procesa: od ideje do normalnega obratovanja investicije. Cilj je d o s e g a n j e n a č r t o v a n i h u č i n k o v . I n v e s t i c i js k i p r o c e s j e ča s o v n o o m e j e n i n i m a s v o j p r o r a č u n . S t r o š k i m o r a j o o s t a t i z n o t r a j p l a n i r a n i h r a z po l o ž l j i v i h s r e d s t e v . K a k o v o s t j e d o l o č e n a . V s a k i n v e s t i c i js k i proces ima nosilce in izvajalce, ki morajo stalno planirati in nadzorovati stroške, roke, denarne t o k o v e i n k a k o v o s t ( S l a n a , 2 0 1 0 , s t r . 8 ) . 3.3 Pro jektna dok ument acija Pred za četkom gradnje je t reba izdela t i projekt no dokumentacijo, ki jo za graditev predpisuje Zakon o gradi t vi objekto v (Uradni list RS št. 1 1 0 /2002, 4 1 /2004- ZV O - 1 , 45 /2004- ZV ZP - A, 47 /2004- ZGO - 1 A, 6 2/2004 ) . Projekt na dokumentacija je osnova za pridobitev gradbenega d o v oljenja, ki nam daje zeleno lu č za za četek gradnje . Projektna dokumentacija se med seboj razlikuje glede na namen. Med temeljno dokumentacijo štejemo idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. 3 . 4 Projektni management pri gradnji objekto v Pojem projekt se nanaša na dokumentacijo, idejo oziroma investicijo. Tudi gradnja objekta predstavlja p r o j e k t . P r o j e c t M a n a g e m e n t I n s t i t u t e ( 1 9 9 6 , s t r . 4 ) o p r e d e l j u j e p r o j e k t k o t z a ča s n o p r i z a d e v a n j e u s t v a r i t i e d i n s t v e n e i z d e l k e a l i s t o r i t v e . Č a s o v n a Tabela 2: Bistvene tehnične zahteve, ki jih morajo zgrajeni objekti izpolnjevati skladno z Zakonom o graditvi objektov Bistvena tehnična zahteva Primer tehnične zahteve Mehanska odpornost in stabilnost Porušitve, deformacije Varnost pred požarom Zmanjšana nevarnost širjenja požara Higienske in zdravstvene zaščite in zaščite okolice Toplotno okolje, osvetlitev, kakovost zraka, vlažnost, oskrba z vodo, odvajanje odpadnih voda in skrb za okolico objekta Varnost pri uporabi Zdrs, padec, električni udar, eksplozija Zaščita pred hrupom Hrup po zraku, zunanji, udarni, hrup naprav Vir: I. Iveta, Zakon o prostorskem načrtovanju; Zakon o graditvi objektov: seminarsko gradivo za strokovne izpite, 2013, str. 49. letnik X, številka 2, oktober 2018 49 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek omejenost projekta poudarja jasno opredelitev z a č et k a i n k o n c a p r o j e k t a , e d i n s t v e n o s t p a s e k a ž e po n e k i po s e b n o s t i , k i s p e c i fi č e n p r o j e k t l o č i od p r e o s t a l i h . S l a n a ( 2 0 1 0 , s t r . 3 7 ) o p r e d e l i p r o j e k t k o t enkraten proces, ki je sestavljen iz koordiniranih i n n a d z o r o v a n i h a k t i v n o s t i z d a t u m i z a č et k o v i n koncev. Pomeni sredstvo za dosego cilja, skladnega s s p e c i fi č n i m i z a h t e v a m i , v k l j u č n o s ča s o v n i m i omejitvami, stroški in viri. Pr i v od enju g r a d ben i h p rojekto v so k l ju č na z na nja p rojekt neg a ma na g em en ta . P MI ( 1 99 6 , st r . 6 ) o p red el i projektni management kot uporabo znanj, spretnosti, o rodi j i n teh n i k v p rojekt n i h d eja v n ost i h s c i l jem d oseč i i n p reseč i pot rebe i n p r i ča k o v a nja v seh za i n teresi r a n i h pri realizaciji projekta. Projektni management je orodje za realizacijo projekta in predstavlja kontinuirano is ka nje r a v n otež ja m ed : obseg o m, st roš k i, časo m i n ka k o v ost jo , d el ežn i k i i n nji h o v i m i r a zl i č n i m i p r i ča k o v a nji i n pot reb a m i, o p red el jen i m i za h tev a m i i n neo p red el jen i m i p r i ča k o v a nji . Čas , k i g a p rojekt n i manager pri svojem delu porabi, je razdeljen, kot sledi: 60 odstotkov uveljavljanju sprememb, 30 odstotkov kontroli stroškov in 10 odstotkov pregledu dela na p rojekt u (P MI , 1 99 6 ) . 3.5 F az e življenjsk ega cik la gradbenih projektov V s a k p r o j e k t i m a v e č f a z , k i s e m e d s e b o jn o p r e c e j razlikujejo. Z vidika investitorja med elementarne f a z e u v r š ča m o n a s l e d n j e ( P M I , 1 9 9 6 , s t r . 1 4 ) . Inicializacija projekta: na osnovi idejnih rešitev se v s t r a t e š k i h n a č r t i h s p r e j m e od l o č i t e v o z a g o n u projekta. Koncepiranje projekta: na osnovi idejne rešitve se izdela idejna zasnova z namenom pridobivanja projektnih pogojev. Izdela se projektna naloga, opredelijo se cilji, izdelajo se predštudija izvedljivosti, grobi plan projekta in ocena stroškov. Definiranje: v tej fazi izdelamo izbor in razvoj metod d e l a . D o l o č i m o o b j e k t n e c i l j e p r o j e k t a , i z d e l a m o izvedbeno dokumentacijo in plan projekta. Izvajanje: v tej fazi poteka gradnja objekta. Obratovanje: v tej fazi po t e k a j o k o n č n i p r e i z k u s i , po s k u s n a o b r a t o v a n j a , p r e d a j a p r o j e k t a v o b r a t o v a n j e i n v z d r ž e v a n j e t e r u g o t a v l j a n j e u č i n k o v i n v e s t i c i j e . Z a po r e d j e v s e h z g o r a j n a v e d e n i h f a z i m e n u j e m o ž i v l j e n js k i cikel projekta, ki je prikazan na Sliki 2. Z vidika projektnega managerja v izvajalski organizaciji se projekt za č ne z od l o č i t v i j o , d a s e i z d e l a po n u d b a , i n s e z a k l j u č i z i z t e k o m g a r a n c i js k e d o b e . 4. Management gra dbenega projekta G r a d n j a n o v e g a o b j e k t a , r e k o n s t r u k c i j a o b j e k t a i n od s t r a n i t e v o b j e k t a s e l a h k o z a č n e j o n a pod l a g i p r a v n o m o č n e g a g r a d b e n e g a d o v o l j e n j a ( Z G O , 2. d e l , 3 . č l e n ) . O b s t a j a j o t u d i r e d n a v z d r ž e v a l n a d e l a , enostavni objekti in podobno, za kar gradbeno d o v o l j e n j e n i po t r e b n o . P r e d z a č et k o m g r a d n j e se na osnovi projektne dokumentacije izdela v obliki standardiziranih opisov popis vseh del s p r i p a d a j o č i m i k o l i č i n a m i , k i s o po t r e b n a z a Slika 2: Grafični prikaz življenjskega cikla gradbenih projektov Vir: PMI, A guide to the project management body of knowledge, 1996, str. 14. letnik X, številka 2, oktober 2018 50 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek i z v e d b o d o l o č e n e g a o b j e k t a . G r a d b e n o pod j et j e , z a i n t e r e s i r a n o z a i z v e d b o d e l , po p r e u č i t v i p r o j e k t n e dokumentacije ponudi cene na enoto mere za vsako postavko posebej iz popisa del. Tako kompletirani po p i s d e l s p r i p a d a j o č i m i c e n a m i p r e d s t a v l j a ponudbo za izvedbo del. V visokih gradnjah je po n u d b a o z i r o m a po n u d b e n i p r e d r a č u n r a z d e l j e n na gradbena dela, obrtniška dela in instalacije, ki se n a p r e j š e r a z d e l i j o ( R e fl a k et a l . , 2 0 0 9 , s t r . 1 ) . Naslednji korak predstavlja pogajanja med n a r o č n i k o m i n po t e n c i a l n i m i i z v a j a l c i , k i s o od d a l i po n u d b e . I z b r a n i i z v a j a l e c i n n a r o č n i k s e za gradnjo objekta dogovorita s pisno pogodbo. G r a d b e n a po g od b a j e pod j e m n a po g od b a , s k a t e r o s e i z v a j a l e c z a v e ž e , d a b o po d o l o č e n e m n a č r t u i n v d o g o v o r j e n e m ča s o v n e m o k v i r u z g r a d i l d o l o č e n o b j e k t n a d o l o č e n e m z e m l j i š č u a l i p a d a b o n a t e m z e m l j i š č u i z v e d e l k a k š n a d r u g a g r a d b e n a d e l a , n a r o č n i k s e z a v e z u j e , d a m u b o z a t o p l a ča l d o l o č e n o c e n o . V g r a d b e n i po g od b i s e po l e g t e m e l jn i h o b v e z n o s t i n a r o č n i k a i n i z v a j a l c a d o l o č i j o še vsi preostali pomembni parametri, ki zadevajo d i n a m i k o p l a č i l , po g od b e n e k a z n i v p r i m e r u ča s o v n e p r e k o r a č i t v e i z v e d b e d e l , z a v a r o v a n j a , g a r a n c i j e , odgovornega vodjo del, odgovornega nadzornika, predstavnike pogodbenikov in podobno. Po podpisu pogodbe sledi uvedba izvajalca v delo. Pri uvedbi v d e l o s e s r e ča j o b i s t v e n i u d e l e ž e n c i p r o c e s a g r a d i t v e . Temeljne aktivnosti, ki se na uvedbi v delo izvedejo, s o n a s l e d n j e ( V l a d a R S , 2 0 1 0 , s t r . 2 0 1 – 2 2 1 ) : i z r o č i t e v g r a dbi šč a i z v aja l c u z o s no v no z a k o l i č b o , z a g oto v i t ev p a r c e l e i n d o s t o p a , i z r o č i t e v t e h n i č n e d o k u m e n t a c i j e i z v a j a l c u , i z r o č i t e v g r a d b e n e g a d o v o l j e n j a i z v a j a l c u , z a g o t o v i t e v s r e d s t e v z a fi n a n c i r a n j e . P o š e n e k a j zakonsko predpisanih aktivnostih so pogoji za z a č et e k g r a d n j e i z po l n j e n i . Z a č et e k i z v a j a n j a o b j e k t a z a h t e v a s i s t e m a t i č e n p r o c e s r a z l i č n i h a k t i v n o s t i i n a k t e r j e v . V p r a š a n j a , ki si jih vodja gradnje postavlja med procesom graditve, so: Kaj? Kdaj? Kako? Kdo? S čim? Kako dobro? Za koliko? ( Sl a n a , 20 1 0 , s t r . 3 7 ) . Z a op t i m a le n proces graditve mora vodja gradnje pri izvedbi konkretnega projekta obvladovati temeljne funkcije managementa, in sicer „planiranje, organiziranje, v od e n j e i n k o n t r o l i r a n j e “ D i m o v s k i i n P e n g e r ( 2 0 0 8 , s t r . 1 0 – 1 1 ) . M e d t e m e l jn e o b j e k t n e c i l j e g r a d b e n e g a projekta u v r š ča m o kvaliteto, pravočasnost in ekonomičnost ( P š u n d e r , 1 9 9 7 , s t r . 4 ) , k a t e r i h r a v n o t e ž j e j e m e d g r a d n j o t r e b a n e p r e s t a n o uravnavati. Pri gradnji so spremembe oziroma odmiki od projektne dokumentacije prej pravilo kot izjema. P r o j e k t a n e b o m o n i k o l i z a k l j u č i l i t a k o , k o t s m o n a č r to va l i. St a l n a pr i s ot no st s pr e me m b pr e d st a v lja velike probleme pri izvedbi, saj jih moramo analizirati, umestiti v delovni proces, ovrednotiti i n v o b l i k i d od a t n e g a n a r o č i l a p r i d o b i t i po t r d i t e v n a r o č n i k a z a n j i h o v o i z v e d b o ( S l a n a , 2 0 1 0 , s t r . 6 1 ) . D e l o v n i p r o c e s m o r a po t e k a t i č i m b o l j n e m o t e n o in brez zastojev kljub uveljavljanju spremembe. Pri gradnji so prisotna velika tveganja. Senaratne in S e x t o n ( 2 0 0 9 , s t r . 1 9 3 ) n a v a j a t a , d a j e ča s o v n i p r i t i s k n a j v e č j a o v i r a z a o p t i m a l n o i z v e d b o g r a d b e n i h p r o j e k t o v . P o m e m b n e j š a t v e g a n j a , z n a č i l n a z a g r a d b e n e p r o j e k t e , s o n a s l e d n j a ( R e fl a k et a l . , 2 0 0 9 , str. 3). T a b e l a 3 p r e d s t a v l j a t i p i č n e d e j a v n i k e t v e g a n j a gradbenih projektov, ki so neodvisni od vodenja. V T a b e l i 4 F a po h u n d a ( 2 0 1 4 , s t r . 3 5 7 ) m e d g l a v n e dejavnike, ki vplivajo na uspešnost vodenja gradnje, u v r š ča n a s l e d n j i h s e d e m d e j a v n i k o v : Tabela 3: Pomembnejša tveganja, značilna za gradbene projekte 1. Tehnološka tveganja Posledica nepreizkušenosti opreme, neustrezna izbira tehnologije gradnje, uvajanje novih postopkov. 2. Tveganja pri gradnji Predstavljajo pomanjkanje projektne dokumentacije, neraziskane geološke pojave, pomanjkljivo ali slabo definirano opremo. Primer: pogodbe na ključ. 3. Organizacijska tveganja Odstopanja od dogovorov v matični organizaciji, zamude pri dodeljevanju virov, zamude pri imenovanju odgovornih, neusklajene delovne skupine zaradi potreb po virih na več projektih, prednost nekaterih projektov na račun drugih, neodzivnost podizvajalcev ob spremembah rokov. 4. Časovna tveganja Prekoračitev pogodbenih rokov. 5. Pogodbena tveganja Kršitve pogodbenih določil. 6. Zunanja tveganja Neodzivnost podizvajalcev, dokumentacija, ki jo mora priskrbeti naročnik, nepredvidene prometne omejitve, napačno ekspertno mnenje, nesreča pri delu, stečaj partnerja. Vir: J. Reflak et al., Od projekta do objekta, 2009, str. 3. letnik X, številka 2, oktober 2018 51 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek P r i p r o c e s u g r a d i t v e s od e l u j e v e l i k o r a z l i č n i h s t r o k o v n j a k o v , pod i z v a j a l c e v i n o b r t n i k o v . G l a v n i izvajalec oziroma nosilec posla je odgovoren za kakovostno izgradnjo objekta v dogovorjenem r o k u . V v e č i n i p r i m e r o v g l a v n i i z v a j a l e c r a z d e l i delo obrtnikom in podizvajalcem, specializiranim z a r a z l i č n a pod r o č j a d e l a , i n o b l i k u j e s e p r o j e k t n i t i m ( R a n g e l o v a , 2 0 1 5 , s t r . 6 3 ) . M e d c e l o t n o g r a d n j o poteka tesno sodelovanje med vodjo gradnje in gradbenim nadzorom. Temeljne obveznosti odgovornega nadzora so nadziranje, ali se gradnja izvaja skladno s projektno dokumentacijo in ali se v s e s p r e m e m b e i z v a j a j o v s o g l a s j u z n a r o č n i k o m , s p r e m l j a n j e ča s o v n i h i n fi n a n č n i h o k v i r o v g r a d n j e ter kakovost izvedbe del in uporabljenih materialov ( V l a d a R S , 2 0 1 0 , s t r . 8 2 ) . K o s o v s a d e l a i z v e d e n a , s e n a pod l a g i po z i t i v n e g a m n e n j a t e h n i č n e g a p r e g l e d a objekta izda uporabno dovoljenje. 4.1 Planiranje gradbenega projekta O planiranju govorimo, ko predvidimo dogodke, ki so potrebni za doseganje opredeljenih ciljev. Operativni oziroma proizvodni plani so le k r a t k o r o č n i p l a n p r o i z v od n i h e n o t , s e k t o r j e v , o b r a t o v i n g r a d b i š č . Z n j i m i o p r e d e l i m o ča s o v n o odvijanje proizvodnje ter uporabe po delovnih s r e d s t v i h , p r e d m et i h d e l a i n d e l a v c i h ( P š u n d e r , 2 0 0 9 , s t r . 7 ) . N a č r t o v a n j e j e z a p r o j e k t n a j po m e m b n e j š e , k e r bomo izvršili nekaj, kar do zdaj še ni bilo izvršeno. K o l i č i n a n a č r t o v a n j a n a j b i b i l a s o r a z m e r n a o b s e g u p r o j e k t a ( P M I , 1 9 9 6 , s t r . 3 0 ) . R e z u l t a t t e g a p r o c e s a j e zagonski elaborat oziroma tehno-ekonomski elaborat ( v n a d a l j e v a n j u TE E ) . D o l o č i s e p r o j e k t n i t i m , k i b o p r i p r o j e k t u s od e l o v a l . T e m e l jn e p r o c e s e n a č r t o v a n j a m o r a m o v e č k r a t po n a v l j a t i m e d t r a j a n j e m p r o j e k t a . P l a n i r a n j e m o r a m o o s v e ž e v a t i i n p r i l a g a j a t i d a n i m okol i šč i n a m. Glede na predmete planiranja l o čim o t e r mi ns k e i n sprem ljajoče p la ne . S prem ljajoč i p la n i i zka z uje jo potrebo po mehanizaciji, delovni sili, delavnicah, m a t e r i a lnih in fi n an č nih s r e d s t v ih . T e r m in s k i p l ani p a se i zd ela jo , k er p r i ka z u jejo časo v n o na p red o v a nje d el i zv ed be g r a d beneg a p rojekta (P šu n d er , 2 0 09 , st r . 9 ) . 4. 1 . 1 T erminski plani Za operativno izvedbo del so terminski plani temeljni in najpomembnejši plani. Predstavljajo o s n o v o z a i z d e l a v o s p r e m l j a j o č i h p l a n o v i n o s n o v o z a o r g a n i z a c i js k e u k r e p e v od e n j a , z a p r a v o ča s n o i z v a j a n j e d e l i n ča s o v n o k o n t r o l o po t e k a p l a n i r a n i h del. Namen terminskega planiranja pri gradnji Tabela 4: Glavni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost vodenja gradnje 1. Čas trajanja gradnje in nujnost za pravočasni zaključek del Izraža se v pomanjkanju časa za ustrezno planiranje projekta na začetku, kar ima precejšen vpliv na gradbeni proces. Kronično pomanjkanje časa je eden temeljnih razlogov za zahtevnost gradbenih projektov. 2. Vremenske razmere Predstavljajo veliko oviro, ki vpliva na učinkovito uporabo delovnih sredstev, določenih naprav in strojev. Primeri so žerjav v močnem vetru, nizke temperature, dež ipd. 3. Pomanjkanje kvalificiranih in izkušenih delavcev Predstavlja enega glavnih problemov, s katerim se sooča gradbena industrija. To se izraža z neučinkovitostjo, odpadkom gradbenih materialov, naprav in opreme; včasih je potrebna celo vnovična izvedba parcialnih delov. 4. Pomanjkanje izkušenih in učenih delovodij Delovodje, ki znajo učinkovito izkoristiti delovna sredstva in delovno silo. 5. Pomanjkanje absolutnega nadzora vodij gradnje nad podizvajalci in dobavitelji Predstavlja veliko oviro pri optimalno planiranih delovnih aktivnostih in časovni izkoriščenosti projekta. 6. Togost projektantov Zaradi neodzivnega oziroma dolgotrajnega projektiranja med izvedbo projekta lahko povzroča zastoje dela, česar si vodja gradnje ne sme privoščiti. Poleg tega je racionaliziranje gradnje zaradi estetskih razlogov pogosto precej oteženo. 7. Kratko izobraževanje sodelavcev Premalo znanja o specifičnem delu, kar se lahko izraža v nekakovostnih storitvah ter časovnih izgubah in stroških. Vir: J. A. Fapohunda, Evaluation of site managers’ hindrances towards optimal utilisation of construction resources, 2014, str. 357. letnik X, številka 2, oktober 2018 52 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek o b j e k t o v j e , d a o b i ča jn o v g r a fi č n i o b l i k i n a j po g o s t e j e z uporabo gantogramov predvidimo zaporedje posameznih aktivnosti ter njihovo trajanje. Terminski plan predstavlja osnovno vodilo za vodenje, organiziranje in kontroliranje planiranih a k t i v n o s t i i n n a p r e d o v a n j a d e l n a p r o j e k t u . K e r so odstopanja od planiranega terminskega plana z e l o po g o s t a , j e po t r e b n o k o n t i n u i r a n o o s v e ž e v a n j e oziroma prilagajanje danim razmeram. Na osnovi o p e r a t i v n e g a t e r m i n s k e g a p l a n a , k i v k l j u č u j e v s e potrebne aktivnosti za izgradnjo nekega objekta, la h k o z a č n em o i z d e la v o s p r em l j a j oč i h p la n o v ( P š u n d e r , 2 0 0 9 , s t r . 1 1 ) . 4. 1 .2 Spremljajoči plani Med p omembne jš e eleme nte spr em ljajoč i h p la n o v u v rš ča m o (P šu n d e r , 2 0 09 , s t r . 1 1 ) p la n i r a n o k o l i č i n o d e l , p la n d e l o v ne si l e , p la n m eha n i za c i je , p la n ma te r ia l o v i n p la n fi na n č n i h s reds te v . Ze l o po m em bna f a za p la n i r a n j a je v k l ju č i te v o b r t n i k o v i n podizvajalcev v proces graditve. To pomeni, da mora glavni terminski plan vsebovati tudi aktivnosti vseh z u na n j i h u d e l e žen ce v , k i s e m o r a jo s p red v i d en i m za čet k o m d e l v na p re j s t r i n j a t i i n o p red e l i t i ča s t r a j a n j a i n za po red j a n j i h o v i h a k t i v n os t i . Z w i k a e l ( 2 0 09 , s t r . 3 75 ) me d n ajveč j e pr e d no st i pro c e s a p la n i ra nja uv ršč a odpravo ali reduciranje negotovosti, izboljšanje efektivnosti delovnega procesa, boljše razumevanje ciljev projekta in vzpostavitev osnove za spremljanje i n k on t ro l i r a n je d e la . K l ju b v s em p red n os t i m p r a v i l ne g a p la n i r a n j a s e za r a d i po ma n jk a n j a ča sa ne morejo izvesti vsi postopki planiranja. Zaradi tega s e po g os t o i z be re po en os t a v l jen na č i n p la n i r a n j a ( Z w i k a e l , 2 0 09 , s t r . 3 7 6 ) . 4.2 Org aniziranje gradben ega projekt a 4.2. 1 P ogoji za v arno delo v gradbeništvu Prve aktivnosti, ki zadevajo posebnosti vodenja v gradbeništvu, so namenjene ureditvi ustreznega in v a r n e g a d e l o v n e g a o k o l j a . U č i n k o v i t o o r g a n i z i r a n o g r a d b i š č e l a h k o b i s t v e n o p r i po m o r e k s k r a j š a n j u ča s a i n z n i ž a n j u s t r o š k o v g r a d n j e , s a j n e po s r e d n o vpliva na optimalno razporeditev transportnih po t i , v a r n o s t p r i d e l u i n u č i n k o v i t o u po r a b o d e l o v n i h s r e d s t e v ( R e fl a k et a l . , 2 0 0 9 , s t r . 1 ) . K e r j e varnost pri delu na prvem mestu, je temu treba posvetiti ustrezno pozornost. V primeru nastopa v e č i z v a j a l c e v j e o b v e z n o s t i n v e s t i t o r j a , d a i m e n u j e koordinatorja za varnost in zdravje pri delu. K o o r d i n a t o r v f a z i i z v e d b e i z v a j a k o o r d i n a c i j o i n nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo, p r i č e m e r n a r o č n i k o z i r o m a n a d z o r n i k s v o j i h odgovornosti ne more prenesti na koordinatorja ali izvajalca. Temeljni ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu so prikazani na Sliki 3. Slika 3: Grafični prikaz temeljnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu v gradbeništvu Vir: P. Henčič, Varnost na gradbiščih: seminarsko gradivo za strokovne izpite, 2008, str. 13. Med temeljne dokumente, ki morajo biti prisotni na g r a d b iš č u s pod roč j a v a r n os t i i n zd r a v j a p r i d e l u , sodi knjiga ukrepov; vanjo se sproti glede na stanje na g r a d b iš č u v p i su je jo a k t i v n os t i , k i j i h je t re b a o p r a v i t i za zagotavljanje varnega dela. Naslednji pomemben dokument je pisni sporazum, kjer vsi predstavniki r a zl i č n i h u d e l e žen ce v g r a d n je o zi ro ma v sa k o pod jet je s sv oj i m pod p i so m i n i zroč i t v i jo e v i d en č ne l i s t i ne sv oj i h u d e l e žen ce v sp re j m e s k u pne u k repe za v a r n os t i n zd r a v je p r i d e l u . K oo r d i na t o r m o r a p red za čet k o m g r a d n je i zd e la t i v a r n os t n i na č r t ; za izdelavo tega mora vodja gradnje priskrbeti veliko podatkov. V a r n os t n i na č r t m o r a v s e bo v a t i (H en č i č , 2 0 08 , s t r . 43 ) : o p i s i n na č r t o r g a n i za c i je g r a d b iš ča , k i v s e bu je g r a fi č n i i n tek s t ua l n i d e l pod a t k o v o : i n s t a la c i j a h i n d r u g i h v p l i v i h g r a d b iš ča na o k o l i co i n v a r n os t d e la v ce v , za v a ro v a n ju g r a d b iš ča p ro t i o k o l i c i , g r a d b iš č n i h p ro v i zo r i j i h, p i sa r n a h, g a r d erob a h, sanitarijah, jedilnicah, laboratorijih, prometnih k o m u n i k a c i j a h, za si l n i h po teh i n i z h od i h, d o l oč i t v i k r a j a , p ros t o r a i n na č i na s k la d iš čen j a g r a d bene g a materiala, prostorih za hrambo nevarnih snovi, na č i n u p re v a ž a n j a i n ma n i pu la c i je te žk e g a ma te r ia la za po t re be g r a d n je , na č i n u o z na č be i n za v a ro v a n j a ne v a r n i h con na g r a d b iš č u , na č i n u d e la , k je r la h k o p r i d e d o ek sp l o zi je , po ž a r a , ne v a r n i h h la po v , u red i t v i za ča sn i h e l ek t r i č n i h na pe l j a v za po g on na p r a v , s t roje v i n r a zsv et l j a v e , m es t i h za pos t a v i te v fi k sn i h gradbenih strojev in naprav ter zavarovanju proti o k o l i c i , v rs t i , i z v ed b i i n na č i n i h p re gl ed a p r i u po r a b i g r a d ben i h od ro v , u k rep i h v a rs t v a p red po ž a ro m i n r a v na n ju v p r i m e r u po ž a r a , o r g a n i zi r a n ju p r v e p o m o č i , o r g aniz i r an j u p r e hr an e in p r e v o z a gr a d b e nih delavcev; opisu in seznamu uporabljenih tehnologij gradnje; seznamu nevarnih snovi; navedbi nevarnih letnik X, številka 2, oktober 2018 53 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek d e l ; d o l oč i t v i d e l o v n i h m es t s po v eča n o ne v a r n os t jo p r i d e l u i n na č i n u d e la ; sm e r n i c a h za u s k la je v a n je z i n d u s t r i js k i m i a k t i v n os t m i v nepos red n i b l i ži n i ; terminskem planu; skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu; obveznostih vodij posa m ez n i h d e l o m eds e bojnem o b v eš ča n ju ; g r a d b iš č nem red u , k i je i z v l eček u k repo v i n p r a v i l za za g o t a v l j a n je v a r n os t i na g r a d b iš č u ; po p i su d e l z ocen o s t roš k o v u red i t v e g r a d b iš ča . 4.2.2 Dok ument acija za gradnjo M e d p r o c e s o m g r a d i t v e s e u po r a b l j a v e l i k o r a z l i č n e d o k u m e n t a c i j e , k i j o j e t r e b a h r a n i t i n a g r a d b i š č u . V nadaljevanju bomo na kratko opisali samo najpomembnejšo, ki je v glavnem predpisana z zakonom. Med pomembnejše dokumente vsekakor sodi pisni sporazum s pod r o č j a v a r s t v a i n z d r a v j a p r i d e l u z e v i d e n c o v s e h u d e l e ž e n c e v p r o c e s a graditve. S podpisom tega posameznik potrjuje, da je seznanjen z vsemi ukrepi za zagotavljanje varstva pri delu. Gradbeno dovoljenje j e od l o č b a , s k a t e r o pristojni upravni organ ugotovi, da je nameravana gradnja skladna z izvedbenim prostorskim aktom, da bo zgrajeni ali rekonstruirani objekt izpolnjeval bistvene zahteve in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih oseb in javna korist, dovoli gradnjo in predpiše konkretne pogoje, ki jih je t r e b a p r i g r a d n j i u po š t e v a t i ( Z G O - 1 , 2. č l . , t č . 6 ) . P r a v n a a l i fi z i č n a o s e b a , k i n i m a registrirane dejavnosti g r a d b e n i š t v a k o t g o s pod a r s k a d r u ž b a v s od n e m r e g i s t r u , g r a d n j e n e s m e i z v a j a t i ( Z G O - 1 , 2 9 . č l . , t č . 1 ) . I z v a j a l e c , k i p r e v z e m a c e l o t n o g r a d n j o , m o r a z od l o č b o i m e n o v a t i odgovornega vodjo del, č e p a p r e v z e m a l e d o l o č e n a d e l a , m o r a imenovati odgovornega vodjo posameznih del za tista dela, ki jih s p r e j e m a v i z v e d b o . V p r i m e r u n a s t o p a v e č i z v a j a l c e v mora investitor imenovati odgovornega vodjo gradbišča, k i od g o v a r j a z a v s e od g o v o r n e v od j e d e l ( Z G O - 1 , 7 6 . č l . , t č . 1 , 2 ) . I n v e s t i t o r i n i z v a j a l e c s k l e n et a gradbeno pogodbo z a d o l o č e n o b j e k t , k i m o r a b i t i v e d n o p r i s o t n a n a g r a d b i š č u . D o l ž n o s t i n v e s t i t o r j a j e m e d drugim tudi, da zagotovi strokovno usposobljen n a d z o r n a d g r a d b e n i m p r o c e s o m . N a g r a d b i š č u mora biti tudi pogodba o nadzoru. P r e d z a č et k o m i z v a j a n j a g r a d n j e s e i z v e d e u r a d n a z a k o l i č b a z u n a n j i h g a b a r i t o v o b j e k t a z zapisnikom o zakoličbi, ki predstavlja uraden d o k u m e n t , d a j e o b j e k t u m e š č e n n a t i s t o l o k a c i j o , k i je skladna z gradbenim dovoljenjem. Od projektne dokumentacije je zakonsko predpisana hramba na g r a d b i š č u n a j m a n j e n e g a izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in vsaj tistega projekta za izvedbo, po k a t e r e m s e t r e n u t n o i z v a j a g r a d n j a ( V l a d a R S , 2 0 1 0 , s t r . 1 3 5 – 1 3 6 ) . Naslednji zelo pomemben dokument je gradbeni dnevnik, katerega oblika je predpisana. Sestavljen je iz uvodnih listov in dnevnih listov. Na uvodne liste se zapišejo osnovni podatki o investitorju, izvajalcu, n a d z o r u , p r o j e k t a n t u i n g r a d n j i . G r a d b e n i d n e v n i k vodi izvajalec del, ki ga imenuje investitor. Vanj se dnevno vpisujejo podatki o vremenu, številu u d e l e ž e n c e v n a g r a d b i š č u , m e h a n i z a c i j i i n v s e h delih, ki se tisti dan izvajajo. V dnevnik se vpisujejo t u d i v s e i z r e d n e o k o l i š č i n e , po m e m b n e z a g r a d n j o s s t r a n i n a d z o r a i n i z v a j a l c a d e l . B e l e ž i j o s e v s i od m i k i od projektne dokumentacije in preostale opombe. Dnevnik se vodi v dvojniku in dnevno podpisuje s strani sestavljavca, odgovornega vodje del in od g o v o r n e g a n a d z o r n i k a . E n i z v od d n e v n i k a o b d r ž i i n v e s t i t o r , d r u g e g a p a i z v a j a l e c ; o b a s t a g a d o l ž n a h r a n i t i 1 0 l et ( V l a d a R S , 2 0 1 0 , s t r . 1 3 5 – 1 3 6 ) . Č e s o c e n e v g r a d b e n i po g od b i d o l o č e n e z a mersko enoto posameznih del oziroma kadar v po g od b i n i k l a v z u l e » k l j u č v r o k e «, se poleg gradbenega dnevnika vodi še knjiga obračunskih izmer. K n j i g a j e s e s t a v l j e n a i z u v od n e g a l i s t a , o b r a č u n s k i h l i s t o v i n p r i l o g k o b r a č u n s k i m l i s t o m v o b l i k i s k i c , n a č r t o v , o p i s o v i n i z r a č u n o v . Z a v s a k o po s t a v k o , k i v g r a d b e n i po g od b i o p i s u j e d o l o č e n o d e l o oziroma aktivnost, s e i z v e d e s v o j o b r a č u n s k i l i s t , k i v s e b u j e o p i s d o l o č e n e g a d e l a , e n o t o o b r a č u n s k e m e r e , p r e d v i d e n o k o n č n o k o l i č i n o i n po g od b e n o dogovorjeno ceno. I z v a j a l e c n a o b r a č u n s k e l i s t e o b r a č u n a k o l i č i n e , ki so se izvedle. Vsak mesec izvajalec pred nadzorom z a g o v a r j a s k o m p l et i r a n o k n j i g o o b r a č u n s k i h i z m e r . N a d z o r s s v o j i m pod p i s o m po t r d i m e s e č n e k o l i č i n e , lahko jih tudi korigira. V knjigo se vnašajo tudi nepredvidena in dodatna dela, ki se med gradnjo pojavijo, in sklene se dogovor, da se izvedejo. Na o s n o v i po t r j e n e k n j i g e o b r a č u n s k i h i z m e r i z v a j a l e c izdaja mesečne situacije, ki v gradbeništvu pomenijo r a č u n z a d e l a , k i s o s e m i n u l i m e s e c i z v e d l a . K o s e o b r a č u n z a k l j u č i , s e k n j i g a i z r o č i i n v e s t i t o r j u , k i j o j e d o l ž a n h r a n i t i 1 0 l et po p r i m o p r e d a j i o b j e k t a . Naslednji pomembnejši dokument je dokazilo o zanesljivosti objekta, ki ga izdela izvajalec. Izvajalec del lahko vgrajuje samo proizvode, ki izpolnjujejo predpisane zahteve. Dokazilo je elaborat, s katerim se dokazuje, da je zgrajeni objekt, ki je predmet t e h n i č n e g a p r e g l e d a , z a n e s l j i v i n i z po l n j u j e b i s t v e n e zahteve. Oblika dokazila je predpisana; sestavljena je iz vodilne mape in mape s prilogami. V vodilni mapi so vsi pomembnejši podatki o objektu in podatki o v s e h u d e l e ž e n c i h g r a d i t v e . N a t o s o l i s t i , k j e r letnik X, številka 2, oktober 2018 54 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega d o v o l j e n j a , od g o v o r n i v od j a g r a d b i š ča , v s i od g o v o r n i vodje posameznih del, odgovorni nadzornik in vsi odgovorni nadzorniki posameznih del podpišejo izjave, da je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem, da je zanesljiv in da izpolnjuje bistvene z a h t e v e ( I v et a , 2 0 1 3 , s t r . 1 0 0 – 1 0 1 ) . Dokazilo o zanesljivosti objekta skupaj s projektom izvedenih del, gradbenimi dnevniki in n a č r t o m z a k o l i č b e n o v e g a s t a n j a p r e d s t a v l j a po g o j z a t e h n i č n i p r e g l e d o b j e k t a . O b i ča jn o i z v a j a l e c i z d e l a t u d i p r o j e k t z a o b r a t o v a n j e i n v z d r ž e v a n j e o b j e k t a , skupaj z vsemi garancijami. Dokazilo o zanesljivosti o b j e k t a i n p r o j e k t z a o b r a t o v a n j e i n v z d r ž e v a n j e i z v a j a l e c i z r o č i i n v e s t i t o r j u ( I v et a , 2 0 1 3 , s t r . 1 0 0 – 1 0 1 ) . 4.2.3 Oskrba gradbenega projekt a Organiziranje gradbenega projekta odgovarja na v p r aša n je , k a k o d os eč i c i l je , k i sm o j i h p re j p la n i r a l i , t e r k a j i n kd a j z a t o p o t r e b u j e mo ( PM I, 2013, s t r. 3 0 – 31 ). Med gradnjo poteka stalen proces spremljanja dela in zagotavljanja vseh potrebnih resursov za nemoteno na p red o v a n je d e l . U s k la je v a t i i n k oo r d i n i r a t i je t re b a d e l o r a zl i č n i h pod i z v a j a l ce v i n o b t r n i k o v z g r a d ben i m i d e l i . S p re jema n je v s eh od l oč i te v na s t a j a na osnovi informacij, pridobljenih s komunikacijo m ed posa m ez n i m i u d e l e žen c i g r a d n je . G r a d b iš ča so i n f o r ma c i js k o ze l o i n ten zi v na o k o l j a , sa j r a zl i č n i u d e l e žen c i po t re bu je jo v e l i k e k o l i č i ne i n f o r ma c i j ( Y ua n & Ka ma r a , 2 0 08 ) . G la v ne k a te g o r i je i n f o r ma c i j , ki jih pri gradnji potrebujemo, se nanašajo na upravljanje materiala, upravljanje opreme, upravljanje stroškov, razporejanje aktivnosti, zagotavljanje sredstev in opredeljevanje metod dela, spremljavo i n d o k u m en t i r a n je po tek a g r a d n je , spec i fi k a c i je i n zahteve projekta, varnost pri delu ter zagotavljanje kakovosti in kontrolo kakovosti. 4.2.4 Ob vlado v anje sprememb N e p r i ča k o v a n e s p r e m e m b e , k i s e po j a v l j a j o p r i gradnji, imajo velik vpliv na uspešnost projekta. T a k š n e s p r e m e m b e l a h k o v od i j o v ča s o v n e p r e k o r a č i t v e r o k a , p r e k o r a č i t v e s t r o š k o v i n s l a b š o k a k o v o s t . U po š t e v a t i j e t r e b a t u d i i n d i r e k t e n v p l i v s p r e m e m b p r o j e k t a , k i s e k a ž e j o k o t i z g u b e produktivnosti, prekinitev vpeljanega poteka del, motnje denarnih tokov , kar lahko vodi v slabo moralo i n d o s po r o v m e d u d e l e ž e n c i g r a d n j e . U s t r e z n o obvladovanje sprememb je torej bistvenega pomena z a z m an j š e v an j e r az d ir alnih u čink o v s p r e m e m b g r a d b e n i h p r o j e k t o v ( S e n e r a t n e & S e x t o n , 2 0 0 9 , s t r . 1 8 6 ) . Z d r u ž e n j e g r a d b e n e i n d u s t r i j e z a r a z i s k a v e i n i n for m ac ij sk o t e h no l og ij o ( a ng l. Construction industry research and information association – CIRIA) opredeli spremembe gradbenih projektov kot spremembo ali m od i fi k a c i j o o b s t o j e č i h po g o j e v o z i r o m a z a h t e v . T e spremembe projekta so dodatki, izbrisi ali popravki v o k v i r u po g od b e , k i po v z r o ča j o p r i l a g od i t e v po g od b e n e c e n e , ča s a i n / a l i k a k o v o s t i i z v e d b e . G l e d e n a t o , d a j e r e š e v a n j e s p r o t n i h p r o b l e m o v m e d p r o c e s o m g r a d n j e t i m s k o d e l o , u č i n k o v i t o obvladovanje in uveljavljanje sprememb ne zadeva le v od j e g r a d n j e , t e m v e č c e l t i m . P r i v od e n j u g r a d b e n i h p r o j e k t o v i m a u s p e š n o s t t i m s k e g a d e l a n a m r e č neposreden vpliv na uspešnost projekta. Splošni vidik obvladovanja sprememb na osnovi dobre p r a k s e n a v a j a p et s m e r n i c ( S e n e r a t n e & S e x t o n , 2 0 0 9 , s t r . 1 8 6 – 1 8 7 ) : p r e d v i d e v a n j e s p r e m e m b , s po z n a v a n j e sprememb, ocenjevanje sprememb, reševanje in u v e l j a v l j a n j e s p r e m e m b t e r u č e n j e i z p r et e k l i h s p r e m e m b . E m p i r i č n e r a z i s k a v e s o po k a z a l e , d a procesiranje sprememb znotraj meja podjetja samega p r e d s t a v l j a n e z a n e m a r l j i v o o v i r o , s a j z a h t e v a p r e v e č ča s a , d a po s a m e z n i k i od i g r a j o s v o j o v l o g o , k a r v od j i g r a d n j e z m a n j š u j e u č i n k o v i t o s t p r o j e k t a ( S e n e r a t n e & S e x t o n , 2 0 0 9 , s t r . 1 8 8 ) . 4.2.5 Ukrepi za zmanjše v anje o vir pri organiziranju gradnje O b s t a j a j o r a z l i č n i p r i j e m i i n n i v o j i z a o p t i m i z i r a n j e p r o c e s a g r a d n j e . Č e s e o m e j i m o n a s a m o g r a d b i š č e in izpostavimo samo nekatere temeljne parametre, s o t o pra v o č a s no pl a n i ra n j e i n i zb olj š a no n ač r t ova n j e potrebnih gradbenih virov pred in med izvajanjem p r o j e k t a . N a č r t o v a n j e po t r e b po r e s u r s i h s e m o r a i z v e s t i č i m n a t a n č n e j e i n č i m b o l j d o l g o r o č n o . Potrebna je alokacija ustreznega trga dela, preden s e g r a d n j a z a č n e , d a b i s e i z o g n i l i n e k v a l i fi c i r a n i d e l o v n i s i l i i n z n a m e n o m č i m v e č j e i z k o r i š č e n o s t i d e l o v n i h s r e d s t e v . P o g o j z a u č i n k o v i t d e l o v n i p r o c e s je zaposlovanje izkušenih delavcev. Za projekt je treba sestaviti kompatibilen in strokoven tim ljudi, katerih sodelovanje je efektivno. Med gradnjo je t r e b a s t a l n o p a z i t i n a š i r j e n j e k l j u č n i h i n f o r m a c i j , k i p r i po m o r e j o k u č i n k o v i t e m u i n p a m et n e m u d e l o v a n j u p r o j e k t n e g a t i m a ( F a po h u n d a , 2 0 1 4 , s t r . 3 5 9 ) . K l j u b s l a b i m r e z u l t a t o m š t u d i j e k a ž e j o , d a imajo gradbene organizacije višjo raven zrelosti in sposobnosti projektne organiziranosti kot organizacije v drugih industrijskih panogah ( Z w i k a e l , 2 0 0 9 , s t r . 3 7 5 ) . letnik X, številka 2, oktober 2018 55 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 4.3 Vodenje gradbenega projekta Pr i p rocesu g r a di t v e je v od ja g r a d nje v središč u d og a ja nja, k i se na pot i d o c i l ja u kv a r ja z r a zl i č n i m i i zzi v i . N jeg o v a na l og a v k l ju č u je v od enje i n k oo rdi na c i jo u d el ežen cev g r a d nje . P o m embn o je , da v odi i n i ma avtoriteto ter da se do podizvajalcev in obrtnikov vede spoš t l ji v o i n poš ten o . U spešn o v od enje i ma v el i k v p l i v na izid projekta, saj posameznike spodbuja in usmerja k žel enem u c i l ju s po zi t i v n o na r a v na n ost jo . Pr i g r a d nji so na vzoč i r a zl i č ne i n teresne s ku pi ne , p redsta v n i k i i n vest i tor ja, obč i ne , i n špektor ji i n preost a l i udeleženc i, zato sta medsebojno spoštovanje in sposobnost t i ms k eg a d ela k l ju č neg a po m ena (Li n g & T a n, 2 0 1 5 , st r . 408 – 4 1 0 ) . U spešn o v od enje g r a d nje za h tev a neneh n o vzpostavljanje ravnovesja med vsemi relevantnimi p a r a m et r i istočasn o . Del o v ne i zkušnje po m en i jo , da so se posa m ez n i k i že v el i k o na u č i l i na podla g i m i n u l eg a d ela i n na p a k, k i ji h na čel o ma ne pona v l ja jo (Li n g & Tan, 2015, str. 420). 4.4 Kontroliranje gradbenega projekta U s p e h g r a d b e n i h p r o j e k t o v s e m e r i n a o s n o v i t r e h k a z a l n i k o v , k i s o : s t r o š k i , ča s i z v e d b e i n k a k o v o s t . Ob tem je seveda pomembno poudariti, da ne gre zanemariti faktorja varnega dela. V f a zi p la n i r a nja p rojekta se d o l oč i ter m i n s k i p la n na p red o v a nja d el, i n ed en od sp rem l ja joč i h p la n o v je p red v i d ev a nje nasta l i h st roš k o v . Časo v n o i n stroškovno kontroliranje izvajamo tako, da primerjamo d eja n s k o i zv ed ena d ela i n p r i p a da joče st roš k e s predhodno planiranimi. V primeru odstopanja moramo sprejeti ukrepe in izvesti rebalans plana. Poleg tega se mora med gradnjo izvajati tudi sprotna kontrola izvajanja celotne gradnje tako, da se preverja, ali bo objekt izpolnjeval vse predpisane bistvene za h tev e . I zv a ja l ec d el ob v ešča na d zo r o poteku d el ter m u o m og oč i v pogl ed na d i zv a ja njem d el (Pr a v i l n i k o g r a d bišč i h, U r . l . RS , š t. 5 5 / 2 0 08 , 1 7 . čl en ) . Med gradnjo je treba izvajati tudi kontrolo kakovosti in pravilnosti izvedbe. V objekte se lahko vgrajujejo samo gradbeni proizvodi, ki so bili dani v promet skladno s predpisi o gradbenih p ro i zv odi h o zi ro ma teh n i č n i m i za h tev a m i, če je bila njihova skladnost utemeljena s predpisanim posto p k o m i n če so o z na čen i s k la d n o s p red pisi (B u ta la, 2 0 09 , st r . 30 ) . P o l eg teg a je t reb a k on t ro l i r a t i t u di sp l ošn i potek d el i n z u d el ežen c i gradnje izvajati redne operativne sestanke, kjer se ugotavlja uspešnost projekta in sprejemajo ukrepi za izboljšave. 5. K om petence usp ešnega v odje gradbenih projekto v Pregled literature nam za potrebne lastnosti, znanja i n v e š č i n e v od j e g r a d n j e o p r e d e l j u j e d v a v i d i k a . Prvi se nanaša na osebnostne lastnosti posameznika, drugi opredeljuje strokovno znanje. Prvi vidik uspešnega vodje gradbenih projektov: osebnostne lastnosti. Komu n i k ac ija, t a ko verbalna kot pisna, lahko bistveno vpliva na izid p rojek t a . K o m u n i k a c i js k e sposo bn os t i so po m em bne za k o m u n i k a c i jo z v s em i u d e l e žen c i p rocesa g r a d i t v e na vseh nivojih tako znotraj kot zunaj organizacije. Slaba komunikacija lahko vodi v slabo produktivnost gr a dn j e . P ri gr a dn j i j e v e l i k o r az l i čnih u d e l e ž e n c e v , ki morajo v kratkih rokih usklajeno delovati in izvajati svoje delo. Za optimalno delovanje in sodelovanje r a zl i č n i h s k u p i n p a je po t re bna k oo r d i na c i j a , k i jo izvajamo prek komunikacije. Vodja mora med gradnjo t u d i n a d nev n i r a v n i i zd el o v a t i r a z ne d o p i s e , po roč i la in zapisnike, za kar potrebuje komunikacijske sposo bn os t i (Li n g & T a n, 2 0 1 5 , s t r . 409 ) . Poleg strokovnega znanja so zelo pomembne t u di soc i o l oš k e sp ret n ost i, sa j m ed g r a d njo čla n i t i ma sodelujejo pri skupnih nalogah. Nekatera merila za ocenjevanje sociološke sposobnosti so vestnost, sa m o i n i c ia t i v n ost , v odl ji v ost i n p reda n ost. G r a d ben i p rojekt i v k l ju č u jejo r a zl i č ne i n teresne s ku pi ne in soodvisnost med njimi, zato so spoštovanje, sod el o v a nje i n sposobn ost t i ms k eg a d ela k l ju č neg a pomena. Vodja z dobrimi sociološkimi spretnostmi i ma ha r m on i čen od n os s podrejen i m i, na drejen i m i i n v sem i p reosta l i m i u d el ežen c i . Ka k o v ost m edsebojneg a sod el o v a nja m oč n o v p l i v a na potek p rojekta . Tudi d o l g o roč na za v eza n ost g r a dben i m p rojektom i ma po m emben v p l i v . V eč i n o ma so v od je g r a d nje na sv oje d el o pon osn i, k er ji m v sa k z g r a jen i objekt da je obč u tek d osežka, za to so obi ča jn o t u di za v eza n i i n i ma jo v iso k o stopnjo pripadnosti projektu, kar predstavlja pogoj, da se v p rojekt v ži v i jo i n g a pos l edi č n o uspešn o v odi jo (Li n g & T a n, 2 0 1 5 , st r . 4 1 0 ) . Drugi vidik uspešnega vodje gradbenih projektov: strokovno znanje in sposobnosti. Strokovno znanje pomaga posameznikom, da uspešno opravijo svoje naloge. Merila za ocenjevanje s po s o b n o s t i o p r a v l j a n j a n a l o g s o o b i ča jn o m e n t a l n e sposobnosti, znanje in delovne izkušnje. Študije k a ž e j o , d a j e s p l o š n a m e n t a l n a s po s o b n o s t znana tudi kot kognitivna sposobnost, linearno korelirana s sposobnostjo izvedbe posameznih n a l o g n a d e l o v n e m m e s t u . R a z i s k a v e k a ž e j o t u d i , da je pomanjkanje ustrezne izobrazbe eden izmed vzrokov, ki zmanjšuje uspešnost pri vodenju letnik X, številka 2, oktober 2018 56 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek projektov. Poleg tega izobrazbena struktura nakazuje na nivo in kakovost opravljanja dela. Potrebno z n a n j e z a g r a d n j o o b s e g a t e h n i č n o z n a n j e s pod r o č j a gradbeništva in ustrezna znanja za sprejemanje p r a v i h od l o č i t e v n a pod l a g i p r o c e s i r a n j a p r a v i h i n f o r m a c i j (L i n g & T a n , 2 0 1 5 , s t r . 4 0 8 ) . Vodja gradnje mora imeti širok spekter znanja: od poznavanja metod dela in izvedbe t e h n i č n i h pod r o b n o s t i d o t e h n i č n i h p r e d p i s o v , standardov in gradbene zakonodaje. Pomanjkljiva t e h n i č n a u s po s o b l j e n o s t i n z n a n j e t e r po m a n j k l j i v o po z n a v a n j e m et od d e l a l a h k o po v z r o ča j o t e ž a v e zaradi nedoseganja ustrezne kakovosti. Pomembno j e t u d i , d a i m a v od j a z n a n j a s pod r o č j a s p e c i fi č n i h r a č u n a l n i š k i h p r o g r a m o v , k i m u o m o g o ča j o t e h n i č n o i n ča s o v n o s p r e m l j a v o t e r k o n t r o l o g r a d n j e . P o l e g t e g a m o r a z n a t i p r e p r e č e v a t i i n u m i r j a t i k o n fl i k t e , k i se pojavljajo v stresnem okolju, ter se hitro odzivati n a z a h t e v e o k o l j a (L i n g & T a n , 2 0 1 5 , s t r . 4 0 8 ) . Za uspešno vodenje gradnje so po Fapohundaju ( 2 0 1 4 , st r . 35 2 ) pot rebna nas l ed nja z na nja i n v ešč i ne : socialne spretnosti, sposobnost sprejemanja pametnih odl oč i tev , sposobn ost h i t reg a rešev a nja p rob l em o v , sposobn ost p repo z na v a nja p r i l o žn ost i, sposobn ost obvladovanja sprememb, doseganje ustrezne kakovosti ob prvem poskusu, sprejemanje odgovornosti, sposobnost obvladovanja stresa, pametna interpretacija informacij, vodenje dokumentacijske evidence, vzposta v i tev v a r neg a d el o v neg a o k o l ja, u č i n k o v i ta i zr ab a r a zpo l o žl ji v i h v i ro v , na ta n č n ost p r i p resoji i n organizacijske spretnosti, ki so enako pomembne kot teh n i č n o z na nje . Visoka pozitivna korelacija je bila ugotovljena med emocionalnim kvocientom in izvedbo velikih gradbenih projektov. Dejavniki, kot so s a m o z a v e d a n j e , o b v l a d o v a n j e č u s t e v , e m p a t i j a , organizacijsko zavedanje, kulturno razumevanje in komuniciranje, vplivajo na izvedbo velikih gradbenih projektov. Vodenje projekta s strani posameznika s sposobnostjo empatije se precej r a z l i k u j e od d r u g i h ( I u sc u et a l . , 2 0 1 2 , s t r . 2 0 1 – 2 0 5 ) . 6. Zasno v a razisk o v anja in metodologija V r a zis k o v a l nem d el u sm o s po m oč jo m u l t i m etod o l oš k e raziskave konkretnega projekta izgradnje proizvodno- s k la dišč ne ha l e p r i d obi l i poda t k e o k on k ret nem projektu in procesu gradnje. Podatke smo zbirali iz primarnih in sekundarnih virov podatkov ter s po m oč jo a na l i ze v sebi n d o ku m en to v i z pod jet ja, k i je gradnjo izvajalo. Primarne podatke smo pridobili na osnovi lastnega opazovanja, izkušenj in intervjuja, seku n da r ne v i re poda t k o v sm o p r i d obi l i s po m oč jo interne dokumentacije projekta, pravilnikov, navodil i n sp l et ne st r a n i pod jet ja . Ra zis ka v a je bi la o p r a v l jena v enoti visoke gradnje na primeru izgradnje proizvodno- s k la dišč neg a objekta . P osta v i l i sm o si nas l ed nja raziskovalna vprašanja: Raziskovalno vprašanje 1: K a k o po t e k a p r o c e s g r a d i t v e oziroma vodenja gradnje? Raziskovalno vprašanje 2: K at e r i s o bi s t ve n i ude le ž e nc i gradnje in kako sodelujejo? Raziskovalno vprašanje 3: K a t e r e s o z a d o l ž i t v e v od i j g r a d n j e i n k a j s e od n j i h p r i ča k u j e ? Raziskovalno vprašanje 4: De fi n i r a n j e k on c ept ua l ne g a modela pri gradnji objekta. Raziskovalno vprašanje 5: K a k o s e v pod j et j u i z o b r a ž u j e k a d e r z a v od e n j e o b j e k t o v ? Raziskovalno vprašanje 6: Postopek prenosa znanj med zaposlenimi, motiviranje in obvladovanje stresa. Omejitve raziskave so vsebinske in metodološke narave. Vsebinske omejitve so povezane s s e k u n d a r n i m i pod a t k i , k i s m o j i h po s k uš a l i i z n i č i t i z u po r a b o v e č j e g a š t e v i l a s e k u n d a r n i h v i r o v . Metodološke omejitve se nanašajo na morebitni l a s t e n s u b j e k t i v n i po g l e d n a t e m a t i k o t e r n a s p e c i fi k o in obseg konkretnega projekta, saj se projekti med seboj lahko zelo razlikujejo. 6. 1 Analiza Z a o b l i k o v a n j e k o n č n e s l i k e o s p e c i fi k a h v od e n j a gradbenih projektov in vlogi vodje gradnje v procesu graditve je bilo treba analizirati lasten opis p r o c e s a g r a d n j e p r o i z v od n o - s k l a d i š č n e g a o b j e k t a ter polstrukturirani globinski intervju z vodjo enote v i s o k e g r a d n j e , k i i m a n a t e m pod r o č j u v e l i k o z n a n j a i n i z k uš e n j . N a pod l a g i t e o r et i č n e g a d e l a , l a s t n i h izkušenj na konkretnem projektu in intervjuja smo analizirali podatke, oblikovali ugotovitve in p r i po r o č i l a z a g r a d b e n a pod j et j a . P r i a n a l i z i s m o z namenom doseganja višje stopnje objektivnosti uporabili metodo triangulacije pridobljenih podatkov. Namen je ugotoviti vlogo vodje del ter znanja in lastnosti, ki jih mora imeti za uspešno doseganje ciljev. V nadaljevanju so predstavljeni podatki in interpretacija rezultatov. letnik X, številka 2, oktober 2018 57 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 6.2 Zaključne ugoto vitv e in analiza razisk o v alnih vprašanj G r a d n j a j e p r o c e s , k i z a h t e v a v e l i k o š t e v i l o u d e l e ž e n c e v , v e l i k a fi n a n č n a s r e d s t v a i n predstavlja trajen poseg v prostor. Za vodenje i z v e d b e g r a d b e n e g a o b j e k t a s o po t r e b n e r a z l i č n e s po s o b n o s t i i n z n a n j a s t e h n i č n e g a , e k o n o m s k e g a pod r o č j a t e r pod r o č j a m e d o s e b n i h od n o s o v . M e d po m e m b n e j š e s p e c i fi k e v od e n j a g r a d n j e z a g o t o v o š t e j e d e js t v o , d a j e k o n č n i c i l j z g r a j e n o b j e k t , k i i z po l n j u j e b i s t v e n e z a h t e v e v d o l o č e n e m ča s o v n e m in stroškovnem okviru. Vodenje gradnje poteka v projektni obliki, saj gre za enkraten proces, ki je ča s o v n o o m e j e n i n j e s e s t a v l j e n i z k o o r d i n i r a n i h a k t i v n o s t i v s e h u d e l e ž e n c e v , p r i č e m e r s o z a h t e v e znane. Tako kot pri vsakem projektu se tudi pri p r o c e s u g r a d i t v e d e fi n i r a j o k a z a l n i k i u s p e h a , k i s e med gradnjo konstantno nadzorujejo in izboljšujejo. M e d e l e m e n t a r n e k a z a l n i k e u v r š ča m o ča s g r a d n j e , kakovost izvedbe, obseg del, stroške in varnost. R e a l i z a c i j a p r o j e k t a i n v z po r e d n o i s k a n j e r a v n o t e ž j a med elementarnimi kazalniki uspešnosti se izvajata z u po r a b o z n a n j , t e h n i k i n o r od i j s pod r o č j a projektnega managementa, kar je pri vodenju g r a d n j e k l j u č n e g a po m e n a . V p r a š a n j a , k i s i j i h v od j a o b j e k t a p r i g r a d n j i po s t a v l j a , s o K a j ? K d a j ? K a k o ? K d o ? S č i m ? K a k o d o b r o ? Z a k o l i k o ? . Za uspešno koordinacijo in sodelovanje z vsemi pod i z v a j a l c i , k o o p e r a n t i i n d r u g i m i u d e l e ž e n c i j e t i m s k o d e l o po g o j z a u s p e h . V o k o l j u k r o n i č n e g a po m a n j k a n j a ča s a , d o l g i h d e l o v n i k o v , o b po g o s t e m pojavljanju novih problemov in sprememb je treba od po s a m e z n i k o v z a h t e v a t i n a d po v p r e č n e a n g a žm a j e , fl e k s i b i l n o s t i n k o m p et e n t n o s t . Z a d o s e g a n j e ž e l e n i h ciljev projekta prek vplivanja na druge ljudi v stresnem okolju, kot je gradnja, predstavlja ustrezno vodenje veliko prednost. Potrebna je popolna integracija v projekt, okolje in seveda posamezne ude le ž e nc e. M a n a g e m e n t č l o v e š k i h v i r o v po s t a n e z e l o pomemben in zahteven proces. Med najpogostejše v z r o k e z a n a s t o p t e ž a v p r i g r a d n j i s od i j o s l a b a komunikacija, nesoglasja, nesporazumi, slabo v r e m e , s t a v k e i n o s e b n i k o n fl i k t i u d e l e ž e n c e v g r a d n j e . V e č i n o m a s o t o r e j v z r o k i z a t e ž a v e po s l e d i c a m e d o s e b n i h od n o s o v , i n n e t e h n i č n e n a r a v e . Z a t o so dobre komunikacijske sposobnosti, sposobnost r e š e v a n j a k o n fl i k t o v , po g a j a l s k e s p r et n o s t i , e m p a t i j a i n č u s t v e n i n a d z o r l a s t n o s t i , k i s o p r i g r a d n j i nepogrešljive. Vodja mora ustvarjati pozitivno d e l o v n o o z r a č j e , p r i č e m e r m o r a po s a m e z n i k o m zaupati, jih motivirati, poslušati, razumeti in o po l n o m o č i t i . T o j e e d i n i p r a v i l e n n a č i n , s k a t e r i m lahko od posameznikov pridobimo dobre rezultate i n d o l g o r o č n o bo l j š i p r o j e k t n i i z i d . Zaključimo, da so elementi avtentičnega vodenja in znanja s področja projektnega managementa pri gradnji objektov prav tako pomembni kot poznavanje tehničnega področja gradnje. Sinergijski učinki obvladovanja vseh treh področij se izražajo v optimalnem vodenju procesa gradnje v danih okoliščinah, kar je pri večjih projektih še toliko pomembnejše. V nadaljevanju predstavljamo odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo jih pridobili v procesu izvedene multimetodološke raziskave. RV 1: Kako poteka proces graditve oziroma vodenja gradnje? P r o c e s v od e n j a g r a d n j e s e z a č n e po pod p i s u gradbene pogodbe. Imenujejo se vodja objekta, d e l o v od j a i n po po t r e b i t u d i o b r a č u n s k i t e h n i k , odvisno od obsega projekta. Vodja objekta je o b i ča jn o i m e n o v a n t u d i k o t od g o v o r n i v od j a d e l . Naslednji korak predstavlja uvedba izvajalca v delo z i n v e s t i t o r j e m i n n a d z o r o m . P o u r e d i t v i g r a d b i š ča i z v a j a l e c z a č n e po s t o p e k g r a d n j e , k i s e i z v a j a po predhodno nastavljenem terminskem planu. G l a v n i i z v a j a l e c d e l p r i d o b l j e n a d e l a r a z d e l i t u d i na podizvajalce, ki jih mora pri delu koordinirati in n a d z i r a t i . G r a d n j a s e i z v a j a po p r o j e k t u z a i z v e d b o , vendar je kljub temu vedno prisotnih veliko sprememb, ki jih je treba umestiti v delovni proces t a k o , d a n e po v z r o ča j o v e l i k i h m o t e n j u t e č e n e g a i n predhodno planiranega poteka del. Zgrajeni objekt mora izpolnjevati bistvene zahteve glede varnosti i n s t a b i l n o s t i . I z v a j a l e c d o b i p l a č i l o z a s v o j e d e l o n a o s n o v i m e s e č n o po t r j e n e g r a d b e n e k n j i g e , k i jo zagovarja pred nadzornim organom, ki zastopa interese investitorja. Izvajalec med gradnjo vodi gradbeni dnevnik in še mnogo druge zakonsko d o l o č e n e d o k u m e n t a c i j e . O b i ča jn o s e i z v a j a j o t e d e n s k i o p e r a t i v n i s e s t a n k i , k j e r s e r e š u j e t e k o ča problematika. Na osnovi pozitivno opravljenega t e h n i č n e g a p r e g l e d a o b j e k t p r i d o b i u po r a b n o dovoljenje. Izvajalec preda objekt in dokazila o zanesljivosti objekta investitorju. Pogodbeno r a z m e r j e s e z a k l j u č i z z a p i s n i k o m o p r e d a j i . RV 2: Kateri so bistveni udeleženci gradnje in kako sodelujejo? G r a d n j a s e z a č n e s p r o j e k t i r a n j e m i n z a k l j u č i z obratovanjem objekta. Proces gradnje lahko torej letnik X, številka 2, oktober 2018 58 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek razdelimo na fazo projektiranja, fazo izvedbe in fazo obratovanja. V fazi projektiranja sodelujejo investitor in odgovorni projektanti. Po pridobljenem gradbenem dovoljenju sledi faza izvedbe, kjer se v p r o c e s v k l j u č i t a š e i z v a j a l e c o z i r o m a od g o v o r n i v od j a del in odgovorni nadzornik. V tej fazi poteka izvedba p r e d h od n o n a č r t o v a n e g a o b j e k t a . T o j e n a j d a l j š a f a z a z n a j v e č j i m š t e v i l o m u d e l e ž e n c e v , k i z a h t e v a v e č i n o po t r e b n i h fi n a n č n i h s r e d s t e v . P o p r i m o p r e d a j i objekta sledi faza obratovanja. V procesu graditve s od e l u j e š e v e l i k o r a z l i č n i h u d e l e ž e n c e v i n r a z l i č n i h strok. Zgoraj so opisani le najpomembnejši. RV 3: Katere so zadolžitve vodje gradnje oziroma kaj se od njih pričakuje? P o l e g za d o l ži te v , k i j i h od g o v o r nem u v od j i d el nalaga zakonodaja, je vodja objekta odgovoren za planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje procesa gradnje. Sodeluje in komunicira z vsemi u d e l e žen c i g r a d n je . Od g o v o ren je za i z v ed bo objekta, skladno s projektom za izvedbo in g r ad b e n i m i p r e d p i s i , t e r z a va r n o s t p r i de lu. G l a v n i parametri, ki jih mora med gradnjo obvladovati, so ča s , k a k o v os t , s t roš k i , o bs e g d el i n v a r n os t . V sodelovanju s podjetjem mora poskrbeti za oddajo posameznih segmentov del podizvajalcem in kooperantom ter za poznejšo koordinacijo in o pt i ma l n o sod e l o v a n je v s eh u d e l e žen ce v g r a d n je . P os k r bet i m o r a za i z v ed bo k n j i g e o b r a č u n s k i h izmer, dokazila o zanesljivosti objekta, gradbenega dnevnika ter vse preostale dokumentacije, ki je predpisana tudi z zakonom o graditvi objektov. S p om o č j o g l o b a l n e ga t e r m i n s ke ga p l a n a i n d n e v n i m planiranjem prihodnjih del mora skrbeti za nemoten potek del tako, da zagotavlja vse potrebne resurse za delo. G r a d ben i d el o v od j a , k i je od g o v o ren v od j i objekta, razpolaga z mehanizacijo, delovno silo in materialom na zalogi. Delovodja izvaja dela po sm e r n i c a h, k i m u j i h d o l oč i v od j a o bjek t a . V od j a v sod e l o v a n ju z d el o v od jo d e fi n i r a teh n o l o g i jo g r a d n je , po k a te r i po tek a i z v ed b a . P reu č i t i m o r a teh n i č n o i n po g od ben o d o k u m en t a c i jo za d o l očen projekt ter med celotnim postopkom gradnje sledi teh n i č n i m d et a j l o m i n sp rem l j a k a k o v os t i z v ed be . V od j a m o r a o fi na n č nem , ča so v nem i n teh n i č nem po tek u g r a d n je po roča t i na d re jen i m v pod jet ju . Organizirati mora operativne sestanke in pisati zapisnike, kjer se obravnava aktualna problematika gradnje. Sposoben mora biti uveljavljati spremembe s č i m ma n jš i m i m o ž n i m i m o t n j a m i za po tek d el . V stresnih razmerah mora biti vodja z ustreznim k o m u n i c i r a n jem , pos l u h o m za soč l o v ek a i n individualno obravnavo posameznikov sposoben voditi proces gradnje in slediti postavljenim c i l jem . P r i sv ojem d el u po t re bu je z na n j a s pod roč j a projektnega managementa. RV 4: Definiranje konceptualnega modela pri gradnji objekta. U d e l e ž e n c i g r a d n j e m e d s e b o jn o s od e l u j e j o po d o l o č e n i h i e r a r h i j i , s k l a d n o z z a h t e v a m i z a k o n od a j e , v p e l j a n e p r a k s e i n s p e c i fi k a m i o r g a n i z a c i j e pod j et j a . G r a d b e n o pod j et j e p r i d o b l j e n po s e l d od e l i u s t r e z n i enoti. Vodja enote sestavi delovni tim vodje objekta i n d e l o v od j e , p r i č e m e r j e d e l o v od j a od g o v o r e n vodji objekta, ki je odgovoren vodji enote. Vodja objekta oziroma odgovorni vodja del sodeluje s p r e d s t a vnik o m in v e s ti t o rj a , n a dz o rnim inž e nirj e m in projektantom. Vodja objekta koordinira tudi vse podizvajalce in kooperante pri gradnji. RV 5: Kako se v podjetju izobražuje kader za vodenje objektov? P o k o n ča n i f a k u l t et i i n o p r a v l j e n e m s t r o k o v n e m izpitu za odgovorno vodenje del se formalna i z o b r a z b a z a k l j u č i . N a d a l jn j e i z o b r a ž e v a n j e v od j e objekta poteka s postopnim vpeljevanjem v delo. N a j p r e j v v l o g i po m o č n i k a i z k uš e n e m u i n ž e n i r j u , v k o n č n i f a z i p a s a m o s t o jn o v od e n j e p r o c e s a g r a d n j e , s k l a d n o z z a h t e v a m i pod j et j a , n a r o č n i k a i n z a k o n od a j e . S ča s o m a s e z a h t e v n o s t i n o b s e g objektov stopnjujeta, kar lahko predstavlja bistveno razliko v zahtevnosti vodenja gradnje. RV 6: Postopek prenosa znanj med zaposlenimi, motiviranje in obvladovanje stresa. Prenos znanja poteka predvsem prek s t a l n e g a n a d z o r a n a d d e l o m m l a d i h i n ž e n i r j e v i n komunikacije. Dodatno pa se izvaja še mentorstvo ali o b ča s n a po m o č p r i v od e n j u g r a d n j e . O s a m o s v a j a n j e i n u č e n j e m l a d i h i n ž e n i r j e v s t a v v e l i k i m e r i odvisni tudi od mentorjev in nadrejenih, ki so p r i s o t n i p r i p r o c e s u pod a j a n j a p r a k t i č n e g a z n a n j a . L a h k o s e n a m r e č z g od i , d a s e m e n t o r i r a n e c k m a l u s p r e v r ž e v po m o č n i k a , k a r j e z a s t r o k o v n o r a s t i n napredovanje posameznika zelo destimulativno i n z a v i r a j o č e . P o l e g t e g a pod j et j e o r g a n i z i r a t u d i s t r o k o v n e i z o b r a ž e v a l n e s e m i n a r j e z a s p e c i fi č n a pod r o č j a . S t r e s p r i g r a d n j i j e od v i s e n od i z k uš e n o s t i i n k o m p et e n t n o s t i v od j e , pod i z v a j a l c e v , l o g i s t i č n e pod po r e pod j et j a i n p r e o s t a l i h u d e l e ž e n c e v . N a j bo l j š i n a č i n o b v l a d o v a n j a s t r e s a p r e d s t a v l j a p r a v o ča s n o in kakovostno planiranje prihodnjih aktivnosti. Motiviranje v podjetju trenutno ni najbolje o r g a n i z i r a n o , p r e p uš č e n o j e po s a m e z n i k o m . letnik X, številka 2, oktober 2018 59 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 6.3 Disk usija s priporočili Na osnovi izvedene raziskave podajamo naslednja z b i r n a p r i po r o č i l a z a p r a k s o z v i d i k a po s e b n o s t i vodenja v panogi gradbeništva: 1. Opolnomočenje zaposlenih in participativno, k zaposlenim usmerjeno vodenje. Vsako podjetje predstavljajo ljudje, ki so v njem zaposleni. Š t e j e č i s t o v s a k po s a m e z n i k . Z a t o j e z a d o l g o r o č n o u s p e š n o po s l o v a n j e v r a z l i č n i h e k o n o m s k i h r a z m e r a h po t r e b n a fi n a n č n a i n n e fi n a n č n a i n v e s t i c i j a v k a d e r . Z a z a g o t a v l j a n j e d o l g o r o č n e k o n t i n u i t et e k o n k u r e n č n e p r e d n o s t i pod j et j a i n z n a m e n o m č i m m a n j š e c i k l i č n o s t i poslovanja je zadovoljen delavec temeljni pogoj. V nasprotnem primeru sta uspešno po s l o v a n j e i n p r o s p e r i t et a ča s o v n o o m e j e n i spremenljivki. Na osnovi individualnega pristopa mora vrhnji management ugotoviti ž e l j e i n po t r e b e z a po s l e n i h t e r j i m s k l a d n o z z m o ž n o s t m i t u d i e n a k o p r a v n o u g od i t i . S a m o t a k š e n p r i s t o p v od i k h v a l e ž n o s t i , p r i p a d n o s t i , motiviranosti in postavitvi posameznikov n a p r a v o d e l o v n o m e s t o . I z r a z i t o h i e r a r h i č n i n a č i n i v od e n j a p r e d s t a v l j a j o n a js t a r e j š e o b l i k e , k i t e m e l j i j o p r et e ž n o n a a v t o r i t et i i n s o z a t o t u d i n a j e n o s t a v n e j š i n a č i n i v od e n j a . C i l j j e , d a po s a m e z n i k o p r a v i d o l o č e n o a k t i v n o s t z a t o , k e r s i t o ž e l i , n e p a z a t o , k e r m o r a . D o s e g a n j e ž e l j e za delo pri posameznikih predstavlja umetnost v od e n j a o z i r o m a b i s t v e n o k o m p l e k s n e j š e n a č i n e k o t u po r a b a a v t o r i t a t i v n e m o č i . 2. Razvoj koncepta avtentičnega vodenja v učeči se organizaciji. D a n a š n j i ča s i p r o m o v i r a j o a v t e n t i č n i s t i l v od e n j a i n u č e č o s e o r g a n i z a c i j o , k i d a j e po s a m e z n i k o m u s t r e z n o z n a n j e , s po m o č j o katerega lahko pri sledilcih zamenjajo pojem m o r a m z a ž e l i m . S e v e d a j e p r i t e m po m e m b n a t u d i p r i m e r n a fi n a n č n a s t i m u l a c i j a , s a j t a n e po s r e d n o v p l i v a n a k a k o v o s t ž i v l j e n j a posameznika. Dejstvo je, da podjetje predstavlja s e s t a v n a j r a z l i č n e j š i h po s a m e z n i k o v , p r i k a t e r i h s e z n a n j a i n n a č i n i v od e n j a p r e c e j r a z l i k u j e j o , seveda tudi glede na delovno mesto, ki ga z a s e d a j o . G l e d e n a t o , d a ž i v i m o v ča s i h , k j e r po v p r e č n o s t n e z a d o s t u j e , t e m v e č j e po t r e b n a v s e s t r a n s k a od l i č n o s t c e l o t n e g a s i s t e m a , j e treba veliko pozornosti nameniti potencialno n a j v e č j e m u s t r o š k u pod j et j a , k i m u p r a v i m o d e m o t i v a c i j a , o z i r o m a n a j v e č j e m u p r i h r a n k u , k i mu pravimo motivacija. 3. Razvoj znanj in kompetenc projektnega managementa. P r i po r o č i l o s e n a n a š a n a po v i š a n j e n i v o j a z n a n j s pod r o č j a p r o j e k t n e g a m a n a g e m e n t a , novih materialov in metod dela. Menimo, d a b i pod j et j e z i z o b r a ž e v a n j e m n a pod r o č j u planiranja, organiziranja, nadziranja in vodenja projekta ter uporabe novih materialov in m et od d e l a po v e ča l o k o m p et e n t n o s t s v o j i h s t r o k o v n j a k o v . P o s a m e z n a i z o b r a ž e v a n j a i z r a z l i č n i h r a č u n a l n i š k i h p r o g r a m o v , k o t n a p r i m e r p r i m a v e r a t e a m p l a y , M i c r o s o f t o ffi c e project, e-Proj, ki se uporabljajo za projektno vodenje, ali acad, allplan, BIM, ki se uporabljajo z a t e h n i č n o pod po r o , i n s e m i n a r j i s pod r o č j a novih materialov, zakonodaje in drugih tematik s o od l i č n i n a č i n i d v i g a n j a s t r o k o v n o s t i . T r e b a b i b i l o v z po s t a v i t i d od a t e n n a č i n p r e n o s a z n a n j znotraj samega podjetja s predstavitvenimi seminarji posameznih projektov, ki jih je podjetje izvedlo. Tako bi se znanje znotraj podjetja bistveno hitreje širilo. 4. Sistem preliminarne kontrole in nadzora vodenja gradbenega projekta. Tako iz opisa problematike i z g r a d n j e p r o i z v od n o - s k l a d i š č n e g a o b j e k t a k o t t u d i i z p r e d l o g a v od j e e n o t e l a h k o z a k l j u č i m o , d a j e po t r e b n a v k l j u č i t e v v od j e o b j e k t a v po s a m e z e n p r o j e k t ž e p r e d z a č et k o m d e l . T o b i o m o g o ča l o p r a v o ča s n o s e z n a n i t e v v od j e s projektno dokumentacijo, sodelovanje s komercialo pri izbiri podizvajalcev, pripravo merodajnega terminskega plana, alokacijo k r i t i č n i h po t i i n po t e n c i a l n i h p r e d n o s t i t e r sodelovanje pri izvedbi zagonskega elaborata g r a d b i š ča . T r e b a j e d o l o č i t i fi n a n č n e i n n e fi n a n č n e k a z a l n i k e , n a o s n o v i k a t e r i h s e potem nadzira uspešnost projekta med izvedbo. Problematike, ki pogosto nastajajo zaradi zamud podizvajalcev in dolgih dobavnih rokov, bi bile b i s t v e n o m a n j š e . M o ž n o s t s i s t e m a t i č n e p r e u č i t v e p r o j e k t a p r e d z a č et k o m d e l b i v od j i o m o g o ča l a p r e m i š l j e n z a č et e k g r a d n j e , n e p a h i t r o r e š e v a n j e n a jn u jn e j š i h a k t i v n o s t i pod p r i t i s k o m ča s o v n e s t i s k e , k a r b i v k o n č n i f a z i z a g o t o v o po m e n i l o pozitiven prispevek k izidu projekta. 5. Organizacija tehnološke podpore. Vodja enote v intervjuju omeni tudi tehnološko pripravo dela t e r p r i s o t n o s t e l e k t r o - i n s t r o jn e g a i n ž e n i r j a v podjetju. Tehnološka podpora priprave dela je še e n a a k t i v n o s t , k i j o d a n e s v e č i n o m a i z v a j a v od j a objekta. Tukaj predlagamo organizacijo, kot je b i l a p r i s o t n a v ča s i h o z i r o m a k o t j e p r i d o l o č e n i h letnik X, številka 2, oktober 2018 60 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek gradbenih podjetjih prisotna še danes. Poleg tega bi s prisotnostjo strokovnjakov z elektro- in s t r o jn e g a pod r o č j a v od j a o b j e k t a l a h k o n a s l a v l j a l d o l o č e n a v p r a š a n j a n a o s e b o z n o t r a j pod j et j a , k a r b i o m o g o ča l o v e č j i n a d z o r n a d pod i z v a j a l c i m e d i z v e d b o i n po m o č k o m e r c i a l i p r i od d a j a n j u po n u d b . P o s l e d i č n o b i s e z m a n j š a l d e j a v n i k p r e s e n e č e n j a m e d i z v e d b o p r o j e k t a . 6. Optimizacija in organizacija administrativnih procesov. K o t z a d n j e p r i po r o č i l o p r e d l a g a m o po e n o s t a v i t e v i n k r č e n j e a d m i n i s t r a t i v n o nepotrebnih aktivnosti. Podjetje posluje skladno s s t a n d a r d o m I SO 90 0 1 i n I SO 1 4 0 0 0 , k a r j e zagotovo prednost, o tem ni nobenega dvoma. K l j u b t e m u o p a ž a m o d o l o č e n e po s t o p k e i n s i t u a c i j e , k i z a h t e v a j o b i s t v e n o p r e v e č ča s a in predstavljajo motilni dejavnik pri izvedbi projektov. 7 . Zaključek Od podpisa gradbene pogodbe med investitorjem i n i z v a j a l c e m s e z a č n e i z v a j a t i g r a d n j a o b j e k t a n a o s no v i pra v nom o č n ega g radb e n ega d o v olj e nja. Izvajalec gradnje imenuje vodjo objekta, ki je v vlogi odgovornega vodje del skupaj s timom podizvajalcev i n l o g i s t i č n e pod po r e pod j et j a od g o v o r e n z a k a k o v o s t n o i z v e d b o p r o j e k t a v d o l o č e n e m ča s u i n v d o l o č e n i h s t r o š k o v n i h o k v i r i h . V od j a o b j e k t a j e po v e z o v a l n i č l e n m e d v s e m i u d e l e ž e n c i g r a d n j e i n s k r b i , d a v s e a k t i v n o s t i po t e k a j o t a k o , d a n i o g r o ž e n postavljeni cilj. Med izvedbo sodeluje z veliko r a z l i č n i m i u d e l e ž e n c i , m e d po m e m b n e j š e s od i j o n a d z o r n i i n ž e n i r , i n v e s t i t o r , v od s t v o pod j et j a i n p r o j e k t a n t . E n a i z m e d po m e m b n i h z a h t e v j e ča s o v n a p r a v o ča s n o s t i z v e d b e , k a r po g o s t o p r e d s t a v l j a v e l i k i z z i v , k i o b s p r e m l j a j o č i p r o b l e m a t i k i g r a d n j e vodi v stresno delovno okolje. Na osnovi analize z a k l j u č i m o , d a s e s i n e r g i js k i u č i n k i o b v l a d o v a n j a v s e h t r e h pod r o č i j – a v t e n t i č n e g a v od e n j a ( D i m o v s k i et a l . , 2 0 1 3 ; G r o š e l j , 2 0 1 6 ) , p r o j e k t n e g a m a n a g e m e n t a i n po z n a v a n j a t e h n i č n e g a pod r o č j a ‒ i z r a ž a j o v optimalnem vodenju procesa gradnje v danih o k o l i š č i n a h , k a r j e p r i v e č j i h p r o j e k t i h š e t o l i k o pomembnejše za uspešno doseganje postavljenih ciljev. E l e m e n t i a v t e n t i č n e g a v od e n j a i n z n a n j a s pod r o č j a p r o j e k t n e g a m a n a g e m e n t a s o p r i g r a d n j i objektov prav tako pomembni kot poznavanje t e h n i č n e g a pod r o č j a g r a d n j e . Literatura in viri 1 . B u t a l a , V . ( 2 0 0 9 ) . Standardi in tehnični predpisi v inženirski praksi: seminarsko gradivo za strokovne izpite. L j u b l j a n a : I n ž e n i r s k a z b o r n i c a S l o v e n i j e . 2. D i m o v s k i , V . , & P e n g e r , S . ( 2 0 0 8 ) . Temelji managementa. H a r l o w ( E s s e x): Pe a r s o n E d u c a t i o n . 3 . D i m o v s k i , V . , P e n g e r , S . , & P et e r l i n , J . ( 2 0 0 9 ) . Avtentično vodenje v učeči se organizaciji. Ljubljana: P l a n et G V , po s l o v n o i z o b r a ž e v a n j e . 4 . D i m o v s k i , V . , P e n g e r , S . , P et e r l i n , J . , U h a n , M . , Č e r n e , M . , & M a r i č , M . ( 2 0 1 3 ) . Napredni management. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 5 . F a po h u n d a , J . A . ( 2 0 1 4 ) . E v a l ua t i on o f si te managers’ hindrances towards optimal utilisation of construction resources. Journal of Engineering, Design and Technology, 12 ( 3 ) , 3 48 – 3 63 . 6 . G r o š e l j , M . ( 2 0 1 6 ) . Neposredna in posredna povezava avtentičnega in transformacijskega vodenja z inovativnostjo: večnivojska analiza (d o k t o r s k a disertacija). Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 7 . H a v e r , A . , A k e r j o r d et , K . , & F u r u n e s , T . ( 2 0 1 3 ) . E m o t i o n R e g u l a t i o n a n d I t s I m p l i c a t i o n s f o r L e a d e r s h i p : A n I n t e g r a t i v e R e v i e w a n d F u t u r e Re s e a r c h . Journal of Leadership & Organizational Studies, 20 ( 3 ) , 2 8 7 – 3 0 3 . 8 . H e n č i č , P . ( 2 0 0 8 ) . Varnost na gradbiščih: seminarsko gradivo za strokovne izpite. L j u b l j a n a : I n ž e n i r s k a zbornica Slovenije. 9 . I u sc u , S . , N e a g u , C . , & N e a g u , L . ( 2 0 1 2 ) . Emotional intelligence essential component of leadership. Global Conference on Business and Finance Proceedings, 7 (2 ), 213 –21 6 . 1 0 . I v et a , I . ( 2 0 1 3 ) . Zakon o prostorskem načrtovanju; Zakon o graditvi objektov: seminarsko gradivo za strokovne izpite. L j u b l j a n a : I n ž e n i r s k a z b o r n i c a Slovenije. 1 1 . L a u , E . & R o w l i n s o n , S . ( 2 0 1 1 ) . T h e i m p l i c a t i o n s o f trust in relationships in managing construction projects. International Journal of Managing Projects in Business, 4 ( 4 ) , 6 3 3 – 6 5 9 . 1 2. L i n g , Y . , & T a n , F . ( 2 0 1 5 ) . S e l e c t i o n o f s i t e supervisors to optimize construction project outcomes. Structural Survey, 33 ( 4 – 5 ) , 4 0 7 – 4 2 2. 1 3 . M i l i v o j e v i ć , Z . ( 2 0 0 8 ) . Emocije: Razumevanja čustev v psihoterapiji. Novi Sad: Psihopolis institut. 1 4 . P et r i d e s , K . V . ( 2 0 1 1 ) . A b i l i t y a n d T r a i t E m o t i o n a l Intelligence. V T. Chamorro-Premuzic, S. von S t u m m , & A . F u r n h a m ( u r . ) , The Wiley-Blackwell Handbook of Individual Differences ( s t r . 6 5 6 – 6 7 8 ) . Chichester: Blackwell Publishing. letnik X, številka 2, oktober 2018 61 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 1 5 . P r a v i l n i k o g r a d b i š č i h . Uradni list RS št. 55/2008. 1 6 . P r o j e c t M a n a g e m e n t I n s t i t u t e . ( 1 9 9 6 ) . A Guide To The Project Management Body of Knowledge. Pennsylvania: Project Management Institute. 1 7 . P r o j e c t M a n a g e m e n t I n s t i t u t e . ( 2 0 1 3 ) . A guide to the project management body of knowledge ( 5 t h e d . ) . Pennsylvania: Project Management Institute. 1 8 . P šu n d er , M. ( 1 99 7) . Vodenje gradbenih projektov: študijsko gradivo. Maribor: Fakulteta za gradbeništvo. 1 9 . P šu n d e r , M . ( 2 0 09 ) . Operativno planiranje. Maribor: Fakulteta za gradbeništvo. 20 . Ra ngelo va, F . ( 20 1 5 ) . Basic aspects of ad va nced construction project’ s organization and management. N ajdeno 1 8. maja 20 1 6 na sp let nem naslo v u h ttp : / / uacg.bg/fileba n k/ att_ 8857 .pdf 2 1 . Reflak, J . , Keri n, A. , P šunder , I. , P a v či č, M. , V odla n, T . , Mari n ko , M. , Henči č, P . , Rebronja, V . , V olk, D . , Šija nec- Za vr l, M. , B ra tož, E. , Hei n zer , A. , J a v or n ik, R. , Dobn ik, C. , Šeli h, J . , Žn i dari č, J . , V elko vrh, A. , Žem va, Š . , Bohl Ul čar , T . , B u dja, A. , Proda n, I. , J ug, A. ( 2009 ) . Od projekta do objekta. Ljubljana: Verlag Dashoefer. 2 2. S e n e r a t n e , S . , & S e x t o n , M . ( 2 0 0 9 ) . R o l e o f knowledge in managing construction project change. Engineering, Construction and Architectural Management, 16 ( 2 ) , 1 8 6 – 2 0 0 . 2 3 . S l a n a , M . ( 2 0 1 0 ) . Investicijski procesi in vodenje projektov: seminarsko gradivo za strokovne izpite ( 2. d o p . i z d . ) . L j u b l j a n a : I n ž e n i r s k a z b o r n i c a Slovenije. 2 4 . V l a d a R e p u b l i k e S l o v e n i j e . ( 2 0 1 0 ) . Predpisi o graditvi objektov. L j u b l j a n a : U r a d n i l i s t R e p u b l i k e Slovenije. 25. Zakon o graditvi objektov. Uradni list R S š t . 110/2002, 41/2004-ZVO-1, 45/2004-ZVZP-A, 47 /20 0 4 - ZG O - 1A, 6 2 /20 0 4, Odl. 62/2004-238, 102/2004, 14/2005 popr. 2 6 . Z w i k a e l , O . ( 2 0 0 9 ) . C r i t i c a l p l a n n i n g p r o c e s s e s in construction projects. Construction Miha Jereb, mag. posl. ved , j e m a g i s t e r s pod r o č j a pod i p l o m s k e g a p r o g r a m a m a n a g e m e n t . V o k v i r u m a g i s t r s k e r a z i s k a v e j e p r o u č e v a l po s e b n o s t i v od e n j a v p a n o g i g r a d b e n i š t v a , s po s e b n i m po u d a r k o m n a posebnostih vodenja na ravni panoge gradbeništva, na ravni projekta in na ravni vodje. Magistra Miho Jereba, m a g . po s l . v e d , od l i k u j e j o v i s o k a i n ž e n i r s k a i n t e h n i č n a s t r o k o v n a z n a n j a i n i z k uš n j e i z g r a d b e n i š t v a i n v od e n j e g r a d b e n i h p r o j e k t o v , po s l o v n o - v od s t v e n a z n a n j a o s od o b n i h t e o r i j a h i n p r i s t o p i h v od e n j a , a n a l i t i č n o s t t e r v i s o k a s t o p n j a s a m o s t o jn o s t i i n s a m o i n i c i a t i v n o s t i . P o s l o v n o po t v g r a d b e n i š t v u j e z a č e l z r a z v o j e m , n a t o n a d a l j e v a l s p r o j e k t i r a n j e m , v e l i k o v e č i n o d e l o v n i h i z k uš e n j p a n a t o p r i d o b i l s pod r o č j a g r a d b e n e o p e r a t i v e oziroma izvedbene faze projektov. Prof. dr. Sandra Penger j e i z r e d n a p r o f e s o r i c a z a pod r o č j e m a n a g e m e n t a i n o r g a n i z a c i j e n a K a t e d r i z a m a n a g e m e n t i n o r g a n i z a c i j o n a E k o n o m s k i f a k u l t et i U n i v e r z e v L j u b l j a n i . N j e n r a z i s k o v a l n i i n t e r e s j e v p r o u č e v a n j u m a n a g e m e n t a i n v od e n j a s po s e b n i m po u d a r k o m n a a v t e n t i č n e m v od e n j u , po z i t i v n i p s i h o l o g i j i v v od e n j u , po z i t i v n e m o r g a n i z a c i js k e m v e d e n j u t e r r a z v o j u u č e č e s e o r g a n i z a c i j e . N a pod r o č j u p e d a g o š k e d e j a v n o s t i j e b i l a m e n t o r i c a s k u p a j p r i v e č k o t 4 0 0 d i p l o m s k i h i n 2 0 0 m a g i s t r s k i h d e l i h t e r 1 d o k t o r s k e m d e l u . J e a v t o r i c a 1 4 u č b e n i k o v i n z n a n s t v e n i h m o n o g r a fi j v s o a v t o r s t v u t e r 3 3 i z v i r n i h z n a n s t v e n i h č l a n k o v , rangiranih tudi v revijah SSCi. Za svoje študijsko in raziskovalno delo je prejela številne nagrade. S prispevki s e r e d n o u d e l e ž u j e m e d n a r od n i h k o n f e r e n c s pod r o č j a v od e n j a i n m a n a g e m e n t a t e r r e d n o s od e l u j e s po s l o v n o prakso prek izvedbe akademij za vodilne managerje v poslovni praksi.