Naši dopisi. z Dunaja 10. nov. — Slovanska mladež na Dunaji, zastopana v društvih ^^Slovenija", ^^Društvo slavistov", „Akademicky spolek*^, „Bukovina", „Ognisko", ;,Sicz", „Tatran" , „Zora" priredi 20. t. m. v lokalu „Garten-baugesellschaft" I. Parkring, na čast gospoda dvornega svetovalca prof. Fran j a viteza Miklošiča slavnost, obstoječo iz akademije in komersa. Pri akademiji sodelujejo najboljše moči dunajske, kakor dvorne opere pevec g. Broulik, violinist g. KochanowsKi, pianistinja gdč. Zwieržina, slovansko pevsko društvo itd. Slovenci! Z Miklošičevim slavnim imenom je naše ime združeno nerazločljivo. Velikan znanosti slovanskih jezikov in jezikoslovstva sploh, kateremu se klanja ves učeni svet, je našega naroda sin! Mi se smemo ž njim ponašati, zategadel pa mu bomo gotovo v prvi vrsti Slovenci o njegovi sedemdesetletnici trudapolnega življenja in štiridesetletnici neumornega znanstvenega delovanja pokazali naše spoštovanje in še bolj utrdili ono naravno vez, ki obstoja med slavljencem in nami. Deputacije in gostje, ki pridejo na Dunaj, naj se blagovolijo oglasiti pri odboru akademičnega društva „Slovenija^. Iz Gorice 12. nov. (Izv. dopis.) Včeraj zjutraj, dan sv. Martina, je sneg po hribih trnovskega gozda napovedal zimo našim goram, naši planjavi pa mraz, potem ko se je bila todi istega jutra med gromom in dežjem vsula močna toča. Nebo se je potem zvedrilo, in imamo danes zopet lep dan. — Naše bralno in podporno društvo je praznovalo sv. Martina s petjem in podučnimi govori, po katerih se je množica zbranih udov izrekla za to, da bo rada zahajala poslušat raznotere nauke, ako se jej bodo tu pa tam podajali ob nedeljah in praznikih , in je torej upati, da dobe hvaležne poslušalce in poslušalke oni gospodje, ki hočejo društvu koristiti z govori in nauki v zmislu, kakor smo jih zadnjič omenili. Pohvalno je omeniti, da je priprost društveni ud ravno včeraj uže dal zgled drugim udom s primernim berilom, kako naj bi društvene spretniše moči iz lastne srede začele podučevati in kratkočasiti celo društvo. Vendar pa ni pozabiti, da začeti in nauke med društvom razširjati in utrjevati morajo oni razumniki, ki imajo v veči meri duševnih sil in snovi na razpolago. Pri včerajšnji veselici smo izvedeli, da šteje društvo zdaj nad 300 udov in pa okoli 1000 gold. glavnice, in to tudi potem, ko so se podelile uže znatne podpore potrebnim in obolelim udom. Tudi so naznanili, da se 19. t. m. odpre prvi slovenski otroški vrt v Gorici, vrt, kateremu bo učiteljica prav spretna in nadarjena ženska moč. Nadejati se je, da pogosta pojasnila na to stran izdajo toliko, da se kmalu oglasi primerno število otrok za ta novi zavod, ki se je ustanovil po tolikih zaprekah in naporih. Bog daj dober začetek! V velikem nasprotji z žrtvami za ta del pa je stanje tukajšnje dekliške vadniceza slovenske in italijanske učenke. Ta šola ima tako majhne prostore, da ne more sprejemati v vsak razred po več ko 24 deklic, tako da mora vsled tega veliko slovenskih deklic ali doma ostajati ali zahajati — v italijanske šole. To se godi uže več let zaporedoma, in še sedaj ni slišati, da bi se skrbelo za veče in primerniše prostore. Ce se ne predrugači, doživimo, da slovenske deklice, ki se kolikor toliko odslej odgoje v otroškem vrtu v maternem jeziku, bodo morale potem, prisiljene, vpisavati se v italijanske šole I Tako bomo zopet tam, kjer smo bili doslej. Ali ni to žalostno? Za slovenske dečke je preskrbljeno vsaj na c. k. deški vadnici, ki šteje letos 287 Slovencev in 289 Lahov. Iz dosedanjih poročil pa je bralcem „Novic" znano, da se tudi tem dobro ne godi, ker na škodo drugih realnih predmetov morajo se po največ truditi za nemščino. Naj se torej ogledamo, kakor hočemo, za slovenski naraščaj je v Gorici po dosedanjih naredbah jako neugodno stanje. Ravno zato in pa iz vsega je razvidno, koliko hvaležnega dela še čaka naše rodoljube na narodnem polji v Gorici. Zatorej krepko naprej po poti, katero so nastopili poslednjih dveh let. Stoletna starost, kakoršno je doživela te dni mati tukajšnjega gimnazijskega ravnatelja v pokoji, gosp. F. Schaffenbauerja , je tudi pri nas redka prikazen, dasi-ravno v našem mestu živi domačinov in tujcev, ki do-sezajo do 90 in še po več let. 4. dne t, m. so slovesno pokopali č. o. Frid. Hoe-nigmann-a, dolgoletnega frančiškanskega provincijala v pokrajini sv. Križa, ki je bil rojen 1823. 1. v Stari Cerkvi na Kočevskem. Grofinja Chambord pride menda še ta teden prezimit v Gorico. Laški listi, pa tudi tetka graška „Tagespost" se jako boje, da bi ne prišel kak Slovan za škofa v Poreč in Pulj, in se ne zmenijo za to, kako nenarodno je, če viši pastir ne zna jezika ovčic, katere mu je pasti. Ti politiki predobro vedo ,. da so v Istri vse šole italijanske in pod italijanskim gospostvom. in da je edino še kak kaplanček, ki v čisto slovanskih občinah tu pa tam še občuje z občinarji v njin jeziku. — Kdor bere poreški lahonski list „L' Istria" , dobro razume, kako se slovanskim duhovnikom godi v zares tužni Istriji. Pač pa mora ali hoče biti vlada slepa, če ne vidi, kam jo lahonska politika tira tudi na cerkvenem polji. — Da bi narod le ne onemogel in vselej nevoljo pokazal, tako, kakor jo je odločno pokazal proti popotnemu učitelju kmetijstva, ki je umel samo lasčino. Iz gorenjega Krasa v dan sv. Božidara 9. nov. — Z letošnjim jesenskim časom smo bili jako zadovoljni, nenavadno toplo lepo vreme je bilo. Vsa žitna semena smo materi zemlji veselo izročili v sladki nadi, da prihodnje leto zamore po taki ugodni setvi bogato obroditi. Tri dni imamo silne deževne nalive od juga, danes počne mrzlo vreme z deževno burjo. Bati se je, da nam rahlo zemljo voda preveč odnese v kraške rupe; povodenj se ne bojimo, ker nimamo ne potokov ne rek, vsa deževnica se zgubi po kraških razpoklinah. — Vino črno, kraški „teran" , kojega Tržačani meseca julija in avgusta (ob času kolere) po 40 gld. kvinč plačujejo, tolikanj posrkajo, se uže prodaja po 24 do 25, celo 28 gld. ga cenijo kvinč. — Dozdaj se je v mali množini dobil po 17, 18, 19 gold. kvinč, a sedaj se ono dobi v vsaki občini komaj pri 5—6 posestnikih, ker bolj revni so prodali grozdje. Kakost „terana" je pol boljša od lanskega, a množina je jako pičla. V krčmah se toči po 44—48 kr. liter. — Brinje kraško, kojega se je na ti-suče polovnikov na Kranjsko odposlalo, se je letos posebno dobro obneslo. Navadno se ceni po 80 do 85 kr. 370 — 371 v Sežano stavljen. En polovnjak da 2 litra sladkega brinjevca. Tropinjevec (vinsko žganje) se dobi po 63 do 70 kr., posebno fino 80 kr. do 1 gold. liter. Bog daj siromašnim, sicer pridnim Kraševcem obilo zaslužka! A. K. Postojina 12. nov. (Zahvala,) Vsem predragim mi Logačanom izrekam tem potom svojo najtoplejšo , naj-presrčnejšo zahvalo za vso prijaznost in nezasluženo zaupanje, katero so mi skazovali pri slehrni priliki za mojega enoletnega službovanja v nepozabljivem mi Lo-gatci, ter posebej onim p. u. gg., ki so me o odhodu mojem v Postojino blagovoljno spremili na kolodvor lo-škiga. Ivan Lavrenčič. Z Šenturške gore 6. nov. (Prirodoslovno.) „Kedor išče, najde" — zapisal je sv. Luka v svojem blago-vestji. In zaisto! vsak iskavec najde kaj, bodi si uže v srečo ali pa v nesrečo svojo. Tako se je tudi meni zgodilo pri mojem iskanji; toda v srečo in ne v nesrečo mojo. Uže lansko leto zasledil sem na naših krasnih planinah, in sicer na Mokrici polžka iz skupka slinar-jev, ki se je na prvi pogled mi kazal nov v primeri z drugimi doslej meni znanimi slinarji. Pošljem ga tedaj svojemu prijatelju, veščemu polžarju gosp. Clessinu na ogled, prosivši ga , naj mi pove, kaj on sodi o tem polžku. On mi odgovori: Poslani mi polžek je brez vsega dvoma nov, in sicer bo, brž ko ne, spadal k družbi slinarjev (Limax); naj se potrudim, kaj več jih dobiti in mu vsaj dvojico, če ne več, živih poslati. Vsled tega stopim zopet na Mokrico, iščem, brskam, prevračam kamenje, da sem imel uže prste opraskane, poberem marsikaterega žužka in polžka, a zgoraj imenovane baze pa nobenega. Ko pa letos vspomladi grem nabirat v Suhadolnikovo dolino, zasledim v znožji Grintovca več teh mičnih živalic, samo da so bile nekoliko manjše od one na Mokrici zasačene. Ročno pobiraje jih smukam žive v kositarsko škatlo, v katero denem malo vlažnega mahu in nekaj zelenja okoli kamenja rastočih cvetlic za potrebni živež. V kratkem času imel sem jih kakih 14 v škatli. Vesel svojega obilnega plena povraćam se popoludan popevaje na dom, kamor še le z nočjo do-spem. Po dolgem, celih 16 ur trajajočem popotovanji bil je počitek kaj zaželjen in sladek. Vso božjo noč sem trdo prespal. Zbudivši se zjutra brž ustanem in po opravljenih duhovnikovih dolžnostih koj vzamem škatlo v roko, da bi, kolikor mogoče, opazoval vedenje svojih jetnikov. Pa kaj zagledam, ko jo odprem!? Petero njejuh bilo je mrtvih, a ne samo mrtvih, marveč dvoje čez polovico snedenih, troje pa načetih. Ti besoglavci so se med seboj zgrabili in močnejši si odbrali slabejše za pojedino. Mrcine grde sem jih zmerjal in kar je bilo še živih, del sem jih brez vsega pardona v steklenico se špiritom napolnjeno. Od teh pošljem še taisti daa dvojico g. Clessinu, ki je potem, kakor mi je sporočil, odposlal enega g. dr. Simrothu, naj anatomično preišče to živalico. V drugi polovici minulega mesecj. pa pisal mi je g. Clessin memo druzega tudi to-le: Častiti prijatelj ! Danes dobil sem od dr. Simrotha prezanimivo sporočilo, da slinar (Limax) iz SubadolniKove doline je brezgredeljnasta (ungekielte) Amalia, kakoršne so sedaj le na otoku Kreta opazovali. To novo pasem (specij) bo on v kratkem anatomično popisal v svoji obširni obravnavi trebuhaaožcev. Poročili so to Amalijo z nekim polžerjem, ki se ne sme ženiti. Razloči se pa uže po zunanjem ta Amalija od svojih doslej v Nemcih znanih sestric v tem , da je ona samo konec repka malo gre-deljnasta, oni dve pa sredi hrbtišča po vsem životu. Vsem Amalijam pa je lastno, da imajo zadnji konec za-vratnika šobastega in sredi nekoliko zadrgnjenega. Kranjci smemo ponosni biti, da imamo v svoji lepi domovini take zanimivosti. * S. Robič. Iz Ljubljane. {Veliko in krasno češko narodno gledališče), katero je pred dobrim letom ravno dodelano skoraj popolnem pogorelo, vzdignilo se je po radodarnosti bogatega češkega naroda iz pepela in zopet stoji krasno dodelano. — Slovesno otvorilo se bode gledališče prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. z velikimi svečanostmi, sijajnimi predstavami, banketom itd., katere se ponavljajo tri dni. Iz srca čestita tudi ves slovenski narod bratom Čehom k temu krasnemu delu, s katerim se po pravici smejo ponašati pred vsem omikanim svetom! Kakor čujemo, nameravajo skoraj vsa narodna društva iz Ljubljane poslati deputacijo k tej veliki narodni svečanosti. — Odboru, ki je to veliko in lepo delo dovršil, na čelu stoji vodja češkega naroda, modri dr. Fr. R i e g e r. — (Iz mestnega odbora ljubljanskega) dohaja za kmetovalce ljubljanske in okolice veselo poročilo, da se bode vendar enkrat tudi pri nas začelo spravljati iz mesta dragoceni gnoj tako, kakor ga, na pr. v Gorici uže veliko let spravljajo z najboljšim zdravstvenim in gospodarskim vspehom, namreč pnevmatično. — Pri nas ima se sicer to pričeti za zdaj samo pri onih hišah, katerih gospodarji so se za to prostovoljno oglasila, upamo pa, da bode to ravnanje z mestnim gnojem postalo v prav kratkem času splošno po vsi Ljubljani. Dotični sklep mestnega odbora, sprejet po nasvetu policijskega odseka, pa se glasi: ,;Izpraznovanje stranišč ima se v tistih hišah, ki so se oglasile, odslej za poskušnjo vršiti po pnevmatičnem načinu in se naroči v ta namen iz Knaust-ove tovarne na Dunaji potreben stroj." Pri vseh teh naredbah opozorujemo mestni zastop, da ne prezira nikdar vsaj sledečega: a) Naprava jam za guoj iz stranišč naj se osnuje tako , da bode brez velikih zaprek in pretežkih bremen za hišnike mogoče vpeljati jih v vseh (strogo mestnih) hišah; b) hišnikom ljubljanskim, kateri gnoj potrebujejo za lastna gospodarstva, naj se uže zdaj zagotovijo primerne prednosti za prejemanje mestnega gnoja; c) skladišča za gnoj zunaj mesta naj se vredijo tako, da bode kmetovalcem vse okolice z mi raj mogoče gnoja po potrebi dobivati po nizki ceni. — (Grof Blagaj), izvoljenec velikih posestnikov za deželni zbor kranjski, odložil je, kakor poročajo dunajski listi, tudi svoje poslanstvo. Sedel je veliko let v deželnem zboru, toda ne speminjamo se, da bi bil kdaj zinil besedico. — (f Gospod Josip Novak), dekan kočevski, šolski nadzornik, škofijski svetovalec, umrl je preteklo nedelju še le 50 let star. Naj v miru počiva zaslužni dušni pastir, zvest rodoljub! — t Včeraj pa je umrl v Kranji gosp. Franc Ska-berne, gimnazijski profesor, po dolgem bolehanji. — Bodi zemljica lahka veliko prezgodaj umrlemu rodi>-Ijubu! — („Slovenski Narod''') v št. 256. prijavlja na prvi strani spis, v katerem brce deli na vse strani; najprej se vojskuje zoper uradno „Laibacher Zeitung" , kateri očita, da „ima za prebivalstvo v deželi večinoma le to liko srca, kolikor kaže njen Anzeigeblatt''. Memogrede dobi brco tudi ^brezuplivni naš tednik^^ in konečno polemizira zoper „list, ki jako rai stavlja svojo luč na polovnik". Nam ni treba braniti ne uradnega in ne zadnje omenjenega lista, ker narod naš pokazal je uže dejansko in dosti jasno, kako sodi o možeh, ki kažejo srce svoje za narod v omenjenih listih izrekoma v uradnem listu. Ako pa „Slov. Narod" mogočno obsoja uplivost našega tednika, mu tudi o tem nočemo odgovarjati z 372 lastno sodbo. Tudi o vplivnosti našega tednika sodi naš narod in dostikrat ne po željah tiskanega „Naroda". Vendar pa se nam zdi, da listu tako obsojevanje na vse strani domačega tabora ne pristaja posebno dobro, listu, ki je vzlasti zadnji čas imel zabiležiti marsikatero dogodbo ^ katera ne služi ravno v dokaz njegovega posebnega vpliva. — Naj za danes toliko zadostuje. — (Slovensko gledališče.) Druga letošnja redna predstava bode 19. dan novembra. Predstavljalo se bode „Alfons", igrokaz v 3 dejanjih, in to po šestletnem prestanku. Ker je ta igrokaz takrat občinstvu izredno ugajal in se tudi letos igra marljivo študira, nadejati se je prav zabavnega večera in da se gledališče dobro napolni.