54V. štev.
V Ljubljani, petek dne 4. julija 1913.
Leto II.
sim"«-
posamezna številka 6 vinarjev.
■DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah {n aznlfelh — ob 1. uri zjutraj; v ponde^kih pa ob nri zjutraj. — Naročnina znaSat ▼ IJubljaiii v vnlStvn mesečno K 1*20, s dostavljanjem na K 1*60} s pošto celoletno K 20*—. polletno 10’—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina at Ur	pošilja	upravniStvn.	n
«:	Telefon	Številka 118.	:a
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
IJredni&tvo bi upravništvo:	st
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se poifljajo uredništvu. Nefranldrana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase jte plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n talivale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju >o-stt	pust. Za odgovor je priložiti	ur mP<i.
:::	Telefon številka V’
Velikanske žrtve zadnjih bojev.
Balkanska vojna štev 2.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad, 18. jun. (1, jul.) 1913.
Srbsko-bolgarsko bojišče
razteza se — glasom dosedaj došlih Vesti — od izvora Zletovske reke, t. j. od Črnega Vrha v bližni vasi Zle-tova, pa do Štipa.
Ta bojni front, kjer so izvršili Bolgari prvi napad, znaša v ravni črti več kot 40 km dolžine.
Napram temu so za sedaj izvzeti iz vojnih operacij samo oni kraji, ki se nahajajo med Retke Bukve in Krivo Palanko.
Kot najvažnejša strategična točka je Ovčje polje, ki se s svojim vzhodnim delom dotika bojnega fronta in se spaja pri Štipu z Ježevnim poljem. To je velika m nepregledna ravnina, le tu pa tam posajena z malimi griči in hribi, ki se v raznih smereh zopet izgubljajo. Gornji del bojišča pa je . recei hribovit.
Grško-bolgarsko bojišče
zavzema cel grško-bolgarski front, ©d morske obale pa do Levčelije, kjer so se pojavili prvi in riajhujši spopadi.
V	Čeveliju se bore skupno Grki in Srbi.
Velik napad so Bolgari izvršili tudi na Orfano-Pravišu proti grškim četam.
V	Solunu vlada velika panika in grške oblastnije so pripravljene na vse eventualnosti, da takoj onemogočijo vse izgrede, čim bi se pojavil v mestu kak nered.
Bolgarski vojaki so se v Solunu v svoji vojašnici dobro zabarikadirali in nočejo izročiti orožja, le majhen oddelek bolgarskih vojakov se Je predalo.
Vsled tega so Grki okrog vojašnice postavili topove in pozvali Bolgare na predajo.
Kdo ie kriv?
Sedaj je nesporno, da so Bolgari prvi napadli srbsko-grške čete in s tem izzvali sedanjo vojno, o katere koncu še ni nikakega izgleda.
Bolgari bi lahko prepričali marsikoga, da so Srbi in Grki izzvali napad od strani bolgarske vojske, ako bi belgrajski poslanik bolgarske vlade nekoliko spretnejše opravil svoj posel.
Bolgarska vlada je izdala takoj naredbo svoji vojski, čim je uvidela, da se njene želje v Petrogradu ne upoštevajo v njenem smislu, naj izvrši v nedeljo večer splošen napad na obe zavezniški vojski na celem frontu.
To pa je baje slučajno izvedel srbski prestolonaslednik Aleksander in je s posebnim vlakom prispel v nedeljo ponoči v Belgrad in se takoj napotil h kralju. Včeraj popoldne pa ie zopet odpotoval v Skoplje.
Bolgarska vlada je pa medtem že prej pripravila dve ostri protestni noti, eno za svojega poslanika v Belgradu in drugo za svojega poslanika v Atenah, naj iste izročita do-tičnim vladam, čim bodeta izvedela o spopadih v Macedoniji.
Sočasno pa je pripravila tudi brzojavne vesti, v katerih profestuje proti izzivanju Srbov in Grkov in odklanja vsako odgoyornost za posledice.
Bolgarski poslanik Pošev pa je prišel že včeraj ob deseti uri k Pa-šiču s fatalno noto, ki je bolgarsko vlado popolnoma razkrinkala.
Prvi napad se je začel šele okrog 3. ure v noči od nedelje na pondeljek in bolgarska vlada bi napravila rekord v hitrosti, ako bi v sedmih urah celo diplamatično akcijo velike važnosti, ker je absolutno nemogoče odposlati poročilo o spopadu v Sofijo, sklicati ministerski
—	odnosno državni — svet, posvetovati se o korakih, sestaviti protestno noto. odposlati jo poslanikoma v Belgrad in v Atene in jo izročiti Uotičnim vladam, katerim je namenjena.
Tako je tudi ta gnjusna bolgarska igra popolnoma odkrita in odgovornost za bratomorno krvopre-litje na Balkanu pada na bolgarsko vlado in na predstavitelja »alma Germanije«, bolgarskega kralja Ferdinanda von Koburg.
Razburjenje v Srbiji
se pojavlja edinole v zgražanju (oprostite, da rabim ta prononsiran izraz iz naše domače politike, a zdi se mi najbolj primeren) nad nehonetnim postopanjem Bolgarov.
Železniški uradniki, Srbi, v Ca-ribrodu, ki je na srbsko-bolgarski meji, so zapustili postajo in uničili brzojavne aparate. Sicer pa na starih mejah ni nikakega sledu o vojni.
Prve poplašene vesti, da so se srbske trupe morale umakniti iz svojih pozicij pod pritiskom bolgarske premoči, vzbudile so v prebivalstvu nekako pobitost, ki se je danes prelevila v nepopisno navdušenje, ker se je Srbom posrečilo zavzeti iznova vse prejšnje pozicije. Štip so Srbi vzeli z naskokom in pognali Bolgare na deset kilometrov daleč od Štipa proti vzhodu.
lstotako so Bolgari včeraj zasedli tudi Čevčelijo, a združena srbsko-grška vojska je danes zjutraj ponovno zavzela to mesto in pognala sovražnika v beg. Bolgari imajo velikanske zgube.
Tudi v novih krajih vlada veliko veselje nad napredovanjem srbske armade.
Vojne odredbe v Belgradu.
Vsi oni, ki so bodisi kakorkoli sodelovali za časa balkansko-tur-ške vojne, kakor tudi oni obvezniki, ki so bili nameščeni po raznih vojnih in bolniških pisarnah, so pozvani, da takoj nastopijo zopet svojo patriotsko in domoljubno dolžnost.
Včeraj popoldne odpeljali so se trije sanitetski vlaki na mejo, da pripeljejo prve ranjence v bolnišnice po raznih krajih.
Včeraj ob treh se je vršila ministrska seja radi položaja in o tekstu protestne note radi žalostnih dogodkov v Macedoniji. Nota se izroči bolgarski vladi in se istočasno obvesti vse velesile o bolgarski provokaciji.
Min. predsednik Pašič je včeraj dvakrat obiskal kralja. lstotako je tudi vojni minister Božanovič zelo dolgo konferirai s kraljem.
V	skupštini.
Radi toliko splošno zanimivih vesti, mi mi mogoče baviti se natančneje s posameznimi govorniki na skupštinskih sejah, dasi nudijo zelo interesantno sliko o položaju in se hočem dotikati skupštinskih sei le v toliko, v kolikor se dotikajo sedanjih dogodkov na novem — bolje prenovljenem — bojišču.
Danes je skupština nadaljevala debato o katerem sem že včeraj poročal.
Predlog o aneksiji novoosvobo-jenih krajev je dobil samo devetnajst glasov in je — propadel.
Resolucija vladne večine, v kateri se poživlja vlado, naj ostane na stališču, označenem v prvem ekspo-zeju, v obrambo življenjskih interesov kraljevine Srbije in se vspre-jema na znanje tudi drugi vladni eks-poze, v katerem je vlada izjavila, da je pripravljena vsprejeti arbitražo ruskega carja na širši osnovi.
Ta resolucija je bila vsprejeta z majhno večino enajstih glasov in če odštejemo še štiri ministrske glasove, se skrči to število na 7 glasov večine.
»Proti« je glasovalo 69 »za« pa 80 poslancev.
Stojan Profrič, minister notranjih zadev je odgovarjal na interpelacijo posl. Draškoviča, kateri je vprašal vlado, kakšno mnenje ima srbska vlada o vršečih se bojih.
Ker ni bil navzoč Pašič, je Pro-tič odgovoril, da srbska vlada smatra pravkar vršeče se boje za »vojno brez predhodne objave«. Bolgari so prekoračili s sovražnim namenom demarkacijsko linijo in dolžnost srbske vojske je, da brani svoje pozicije in državne meje z vsemi sred-
stvi in proti vsakomur. Spopadi so zavzeli tako obširne mere, da se jih opravičeno smatra za važne vojne komplikacije in ne za navadne praske med predstražami, kakor trdijo bolgarske vesti. Srbija je pripravljena na vse v obrambo svojih interesov.
Cela zbornica je z odobravanjem in s ploskanjem vsprejela na znanje izjavo vlade.
Danes je debata končala.
Mars.
Kako bi izgledal cvetlični dan
Zverinstvo in zahrbtnost Bolgarov.
Bolgari morili srbske ranjence v šotorih z znaki »Rudečega križa«. — Bolgari izrabljali belo zastavo, znak miru in udaje.
To, kar delajo Bolgari v sedanji vojni, presega že vse meje. Posnemajo na svojih krvnih bratih način turškega bojevanja. Koljejo in ubijajo ranjence, poslužujejo se v svrho varanja belih zastav, hinavščujejo prijaznost in prijateljstvo, skratka: izrabljajo vsa sredstva zahrbtnosti. »Edinosti« je došel naslednji telegram iz srbskega tiskovnega urada:
V	svojem napadu tekom včerajšnjega dne so Bolgari razvili silo preko 100 bataljonov pehote s preko 200 poljskih gorskih topov in havbic. Na srbsk] strani je sodelovalo okolo 30 do 40 bataljonov z 80 topovi. Napad je imel značaj iznenadnega istočasnega navala ogromnih sil. Moglo se je sicer pričakovati iznenadnih manjih napadov kakor pri Zletovu, ni se pa mislilo, da pojdejo Bolgari tako daleč, da napadejo s celimi armadami še pred prekinjenjem diplomatskih odnošajev. To iznenadenje, sistematično pripravljeno z najraz-nejšimi načini na vsej fronti in z zavratnimi sredstvi, potrjujejo sledeči primeri: Na pojedinih mestih fronte so bolgarski vojaki pripovedovali našim, da obsojajo bratomorno vojno ki jo žele politiki v Sofiji, ter so se dogovarjali, naj bi ne streljali eni na druge. Naši so te razgovore sprejemali z nezaupanjem. In res so Bolgari tekom napada na par mestih dvignili puške kvišku, kazaje bele zastave, ali mesto predaje je prišel napad z bajoneti. Neki bolgarski bataljon se jc v mraku popolnoma približal neki srbski bateriji. Srbska pehota je začela s streljanjem, a Bolgari so klicali: »Srbi smo! Ne streljajte!« Nastala je zmešnjava in naši so res nehali streljati. Takoj na to pa so Bolgari izvršili napad in si osvojili štiri srbske topove. Ta pre-
na južni železnici. Slovenci! Ne a&lte niti vinarja za cvetlični dan na iužni železnici! Pripravite se za cvetlične dni, ki se vrše prihodnjo nedeljo po slovenskih krajih.
vara je silno razjarila srbske čete. Kot en mož sta se zagnala dva srbska bataljona in sta z baionetnini na» skokom zopet odvzela Bolgarom poprej osvojeno baterijo. Kar ni Bolgarov padlo, je bežalo.
Na mostu preko Bregalnice pri Štipu sta stala vedno po dva bolgarska in srbska stražarja. V nedeljo popoldne je poveljnik bolgarske straže povabil srbske oficirje s pred-straže, da bi se skupno fotografirali, ker so nesoglasja poravnana in n« bo vojne. In res so se fotografirali. A Bolgari so tega dne najprecizneje izmerili razdaljo do srbskih rovov ter dirigirali tajno na pozicijo cel ar-trljerijski polk s tridesetimi topovi in pripravili vse za napad. Skupno slikanje je bilo v nedeljo popoldne, r že v pondeljek zjutraj so Bolgari iznenada uprizorili silen napad na naše predstraže. V istem trenotku ie 36 topov začelo sipati ogenj. Ves prostor med rovi in bivaki je bil oosul s šrapneli in mitraljezami. Kdor je skušal priti za ok0pe je — padel. Med četami, ki niso mogle priti za okope In so morale zasesti odprte pozicije, se je razvil krvav boj. Bolgari so pritiskaj! vedno huie. ali Srbom je prišla pomoč. Bolgarski na. pad je bil odbit na vsej črti z ogromnimi izgubami. Grmade mrtvih na. padalcev so pokrile polje. AH tudi na srbski strani so bile težke izgube. Iz čete, ki je bila na predsfraži na mostu pri Stipu. so ranien? v?i ofi-
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Ti hudič,« je godrnjal, krileč z rokami, »kadar se napijem, mi sili sablja vedno med noge... Ne boš, satan; nočem pasti .. Prelepa noč je nocoj... Kvišku glavo... da vidimo zvezde! Da, da, lep kraj... lepa vojna ... lepe babe... ej. to se bomo še imeli m Francoskem!«
X.
Pijan
na sinrt!
S težavo je prilezel fon Hinten po stopnicah.- ki so vodil« k vratom. Nehote se je popravil, kolikor je ve-(del m znal, nategnil pas in vzravnal Svojo postavo.
Vrata so se odprla nemudoma; pojavil se ie sluga visoke rasti in z gostimi zalisci. ki je dejal z ledenim hladom, ne čakaje njegovega nagovora:
»Jaz sem tisti, ki vas naj odvede v vašo sobo, gospod.«
Odšel ie naprej, sveteč pijancu |S svečo, ki io je držal v desnici. Do-spevši v prvo nadstropje, se je ustavil in počakal podporočnika, ki je lezel trudoma za njim.
»Na desno.« je dejal sluga in zavil po širokem hodniku; kmalu )e
obstal pred enimi izmed vrat in jih odprl.
»To je moja soba?« je vprašal fon Hinten z usmevom. ki ga je delal zavžiti šampanjec skoraj Ijubez-njivega.
Mož se je naklonil brez odgovora.
»Eh, zlomka,« je dejal podporočnik sam pri sebi. »z besedami so bol) skopi kakor z buteljkami.«
Zasmejal se je svoji lastni misli, tako smešna se mu je zdela. Služabnik je bil med tem prižgal svečo na kaminu.
»Ah,« ie mrmral, »tu je prijetno, tu je prijetno.«
Sluga se je oglasil ledeno, skoraj rovražno:.
»Gospa markiza mi je ukazala poprašati gospoda, kakšne so njegove želje za jutri.«
»Ali je zvonec tu?«
Sluga mu je pokazal vrvico v kotu za kaminom.
»Dobro, dobro ... Kadar vas bom potreboval, vam pozvonim, prijatelj ...«
Mož je namršil obrvi in zgentt ustnice, kakor da hoče reči:
»Nisem vaš prijatelj, ne!«
Toda premagal se je. obrnil se vojaško in odšel iz sobe. Podporočnik je ostal sam.
Začel si je ogledovati novo bivališče. Da. soba je bila udobna — kne-ževska Je bila v primeri z brlogom, ki ga je imel doma. To krasno pohištvo. te debele, rožasto preproge!
In taim, glej, priprta vrata. Vzel je svečo in stopil v razkošen toaletni kabinet z opravo od angleškega porcelana; nehote se ie spomnil male, smrekove mizice, na kateri ie stal njegov umivalnik.
»Ah, ti Francozi! Koliko zmisla imajo za razkošje... in za udobnost! O Francija... krasna dežela!«
Mašinalno je odprl okno, da pogleda še enkrat v mehko, svetlo, dišečo avgustovo noč. ki ga je navdajala s poetično nežnim hrepenenjem.
S tem pa se mu je odprla pot na široki kameniti balkon, ki je tekel ob vsem osrednjem grajskem pročelju. Na desni strani Je zagledal razsvetljena okna stranskega krila, kjer je pravkar tako dobro jedel in pil na zmago nemških armad. In ravno ta hip se je odprlo v prvem nadstropju okno; zagledal je senco moške postave, ki jo je delala luč izza hrbta še nerazločnejšo. Videl je samo. da puši pipo. zakaj ob slehernem dimu se je obdala nje glavica z rdečkasto zarjo. Pušilec se je bil naslonil na široko podoknico; bil je očividno nemški oficir — a kdo, tega fon Hinten ni mogel dognati, zakaj bilo Je predaleč in tema pregosta.
»Prijatelj je, ki gleda zvezde, kakor jas.« si je dejal podporočnik. »Pojdem ga pozdravit z balkona.«
To rekši se Je napotH ob pročelju, da dospe do tega tovariša, ki se mu še vedno ni hotelo spati. Ko pa je dospel fon Hinten do konca bal-
kona, je potegnil pušilec krepkeje, in ogenj mu je obsijal ves obraz.
»Ohe!« je zamrmral, spoznavši nagubano obličje generala fon Hercoga. »Stari hladi svoio pijanost. In jaz. budalo, sem ga že hotel nagovoriti. Hvala Bogu. ni me videl. Popihajmo jo naglo in pustimo ga samega z njegovo pipo ... drugače poreče, da vohunim za njim.«
Naglo se je obrnil nazaj.
Toda. ko je prišel do sredi balkona. je iskal zaman razsvetljenega okna svoje spalnice... Veter je bil planil v sobo in upihnil luč... Odprto pa ni bilo samo njegovo okno. marveč še nekaj drugih... In podporočnik fon Hinten se ni več spomin-nial, skozi katero ie prišel na balkon.
»Vraga!« Je zamrmral, iztikaje po žepih. »Nobene užigalice nimam več. Ah. vraga, poizkusimo svojo srečo... zdi se mi, da je bilo tu ...«
In zajahal je najbližje okno.
V	sobi je bilo tema; iztegnil je roke okrog sebe in potipal. Sredi sobe je stala miza. Torej ni bilo tu? Kaj mu je storiti? Ali naj tava dafle po tej temi? Ali naj pokliče ljudi? Zdajci pa Je zapazil pri tleh tenak pas hi«.
»To so vrata!« Krenil Je proti njim otipal kljuko in pritisnil nanjo rahlo in previdno.
Stal je v nekakšni predsobi. ra»-svetljeni z medlo lučjo nočne svetilke, ki je gorela v sosednjem prostoru; vrata so bMa napol odprta ...
»Ah. nai bo. kar bočeU ie
mral fon Hinten. nejevoljen nad svo jo smolo in čimdalje boli niian od za-vžitega šampanjca. »Poglejmo, kam me vodi pot.«
Tiho se ie splazil n&prei: toda ustavil se je mahoma in se stresel od strmenja... od vzhičenosti.
Prišel je bil v spalnico, ki jo je oblivala spalna ampola pod stropom z rahlo, nežno svetlobo. V spalnici je stala velika postelja... na postelji j« spala ženska ...
To žensko je spoznal... z utripajočim srcem..-. Bila ie modrooka črnolaska z rdečimi ustnicami... ki ga je nje slika preganiala ves ča? med popivanjem, odkar jo je bil videl ob strani stare markize! Ah. kako krasna je bila ta Francozinla ...
Obstal ie kakor vkopan ...
Ali je sanjala krasotica težke moreče sanje? Ali jo je težil nogled, ki ni imel pravice počivati na njej. jn jo je žalil v njenem spanju? ...
Mahoma je odprla oči!
Zagledala je moškega ... dvignila se na postelji... pograbila rjuhe z obema rokama, da skrije svoio razgaljeno sramežljivost.
»Cesa iščete? Spravite se od tod... spravite *e, ako nočete, da vas 'dam vreči te sobe! Vi podli ta pov! Spravite se, sicer pokličem!«
»Tak ne.« ie ugovarjal on s pilami vsiljivostjo, »tak ne... Veter je kriv... Naj vam razložim... PriM jate)) sem... Ne bojte se me!«
(DaljoJ
cirii, naredniki ln sedem podnared-nikov. Sedal pa prihaja najstrašneje.
Bolgari koljejo srbske ranjence.
Ko so prišli naši prednji deli prisiljeni umakniti se pred nenadnim napadom veliko večje sile v ožadje, in so ostavill svoje najtežje ranjence pod šotori z znaki ženevske konvencije !Rdeči križ), so Bolgari z bajoneti pobili vse one ranjence ln kot žr-te v tega je padel eden naj večjih srbskih Junakov tega dne: major Milan Vasič. Bolgarski napad je bil končno odbit na vsej črti. S srbske strani so se šele angažovatl večje sile. Čete se bojujejo ogorčeno. Naše izgube so znatne, bolgarske ogromne.
Tako poročilo! Ni čudno, da je takšno zverinstvo navdalo Srbe s takšno besno odločnostjo, da jih ni ustavila nobena sila pri naskoku na Štip iti da je štip tudi padel v njihove roke. Bolgari in njihovi švab-ski prijatelji bi radi zmanjšali pomen te zmage in že govore, da uspeh ni bil popolen — toda kdo veruje lažni-kom izza balkansko - turške vojne?
Srbski boi in zmaga
Dne 2. julija na vse zgodaj se je začela krvava bitka na celi fronti Retke bukve, Uletovo, Rečani, Štip, Ljubotrn. Bolgari so bili v začetku v ofenzivi, a ko so naleteli na silen srbski odpor, so prešli takoj v defenzivo. Srbska armada je nato na celi tej liniji stopila v energično ofenzivo in sicer v smeri Štipa in Kočane in prisila Bolgare, da so se morali umakniti. Ponovno je prišlo do Jju-tih bajonetnih spopadov, v katerem so se posebno odlikovali srbski polki št. 19. 11 in 6.
Nova srbska havbiška artiljerija je prizadejala Bolgarom ogromne izgube. Šumadijski polk, pri katerem je bil ves dan prestolonaslednik, je z bajonetnim naskokom zavzel četo pehote in dve bolgarski bateriji.
Belgrad, 3. julija. Spopad med Bolgari in Srbi ori Redki bukvi, Južno od Krive Palanke, je končal z velikim srbskim uspehom. Srbi so vjeli 70 bolgarskih častnikov in 4000 vojakov. Zaplenili so 30 bolgarskih topov. Včeraj je prišel v Belgrad prvi transport ranjencev. Bilo jih je 500. Ranjencem so priredili slavnosten sprejem. V kratkem prispe v Belgrad še 100U ranjencev.
Bolgarski ujetniki. Kaj pripovedujejo? — Ferdinand, kralj bolgarski. Je že pred par dnevi izdal na vojaštvo vojno proklamacijo.
Do sedaj so Srbi vjeli skupno 30 oficirjev, 120 podoficirjev, 1100 vojakov. zaplenili deset poljskih topov in 12 municijskih vozov.
Vsi bolgarski vjetniki so bili takoj odvedeni v Skoplje in nastanjeni v trdnjavi. Pri zasliševanju so vsi izjavili. da Jim je bila že pred par dnevi prečitana proklamacija kraija Ferdinanda, ki napoveduje Srbiji in Grški vojno.
Armada bolgarskega Napoleona v stiskah.
Armada generala Ratka Dimitrijeva je popolnoma potisnjena k planinam in se obupno brani pred KoČano. Odrezana je popolnoma od ostalih bolgarskih armad. Boji se z ,vso silo in neumornostjo nadaljujejo.
Vesti iz Rmnunije javljajo, da Je nastala v Sofiji velika panika ln se je že pričelo Izseljevanje Iz mesta, katero pa skušajo oblasti preprečiti. Med tem pa se že preseljujejo državni uradi. Dvajset zdravnikov, med njim! nekateri, ki so bili v Jeseni v službi bolgarskega Rdečega križa, ie že naznanilo svoj prihod v Rumu-nijo.
Slovenska zemlja.
Iz Iga.
V	nedeljo, dne 6. t. m. se vrši pri nas birma. Lansko leto je bilo po vsi ižanski fari huda vihra proti sedanjemu župniku Kochlerju, ki je svoje znane prednike na ižanskem farovškem prestolu kolikor je sploh mogoče še prekosil. Ljubljanski škof je dobival od vseh strani pritožbe
o	župnikovem oderuštvu, o nemoralnosti in o dogodkih, ki jih je imel s svojimi deklami in drugimi dekleti, pa v škofiji imajo menda za take pritožbe en velik koš, ki nima dna. Sedaj bo imel Prevzvišeni priliko, da se sam prepriča, kako svetega moža le nam poslal. O uspehu bo že »Dan« poročal.
Iz Zagorja
Cvetlični dan v Zagorju ob Savi,
se vrši dne 6. t. m. kot Cirilova nedelja. Zanimanje raste od dne do dne. Gospodične načelnice se prav marljivo pripravljajo. Razdeljeno bode na devet okrožij. Poživljamo vse gospe, da nam priskočio na pomoč s cvetlicami, ter blagovolijo oddati cvetlice kakor jim je prikladnejše gospodičnam: Berti Miillerjevi, Veri Weinbergerjevi, Lenčki Škodovi, Minki Weinbergerjevi, (gostilna Ma-
rija Weinberger), Poldki Jerinovi, na Lokah in Kisovcu pa gospodični Angeli Robavsov.i in gostilna Ašič. Pokažimo Zagorčani, da smo zavedni Slovenci, ter naj vsak po svojih močeh pomaga v nedeljo, da tem večjo svotj naberemo za na§o prepotrebno šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Pričetek bode ob 7. uri zjutraj in zaključek ob polu 8. uri zvečer. Potrkalo se bode na vsaka vrata, upamo. da bodemo pri vsakateremu dobili radodarno roko, povdarjanio pa, da tudi vsak vinar bode hvaležno spiejct. Po zaključku bode družabni večer, na vrtu g. Marije Weinber-gftr in tern potom vabimo vse prijatelja Ciril-Metodove družbe, da se ga v mnogobrojnem številu udeleže. Se enkrat vas poživljamo, ter prosimo podpirajte nas! Pri vseh .vlakih se bodo prodajale cvetke, na kar opc-zarjamo potujočo občinstvo.
Iz Gorice.
Bliža se Ciril Metodov praznik.
Družba sv. Cirila in Metoda prireja ta dan širom slovenske domovine po svojih podružnicah cvetlične dneve in veselice v korist slovenskemu obmejnemu šolstvu. Enako drugim podružnicam priredita moška in ženska podružnica v Gorici v soboto, dne 5. julija zvečer ob S. uri Ciril Metodov večer, veselica s petjem in glasbo, cvetličnim semnjem in prosto zabavo. Veselica bode v edinem slovenskem hotelu »Zlati Jelen« v Gorici. Vstopnina 50 vin. dopušča vsem slojem goriških Slovencev udeležbo. Ker družba sv. Cirila in Metoda žrtvuje leto za letom lepe svote tisočakov za svoji družbeni šoli v Gorici in Krminu, je dolžnost vsakega zavednega goriškega Slovenca, da se izkaže družbi hvaležnega in skuša vsak po svoji moči prispevati primeren dar — šolski družbi na altar.
Štajersko.
Maribor. (Velik shod.) V potide-Ijek so priredili mariborski socialni demokratje v prostorih pivovarne »G6tz« velikanski protestni shod. Povod mu je bil dan z odklonitvijo zboljšanja plač od strani drž. vlade. Udeležba je bila naravnost kolosalna in uničujoča za ves Wastiianov nem-škonacijonalni privesek, ki si tokrat ni upal ne z enim ne z drugim na dan. Socijalna demokracija v Mariboru se zaveda trenotka in dela z vsemi silami na to, da dosedanje svoje poraze v Mariboru popravi baš v teh časih z velikansko agitacijo v svoje strankarske namene. Ker je trenotek ugoden, Je vsekakor lahko mogoče, da znova zadobi na tleh in ojači svoje, dosedaj oslabljene pozicije. Zanimivo je tudi dejstvo, da se je tega shoda
i	uradništvo udeležilo v ogromnem število in z glasnim odobravanjem ostrih Reslovih izvajanj pokazalo, da tudi v mariborskem nemškonacio-nalnem taboru — hudo poka. In tako je prav!
Maribor. (Slovenskim starišem.) »Trgovsko društvo v Mariboru« je, kot vsako leto, tudi letos sklenilo, da bo preksrbovalo nanovo došlirn dijakom stanovanja. Opozarjamo tem potom vse slovenske stariše. ki žele svojim otrokom preskrbeti varna in narodna bivališča, da se po informacije obrnejo do imenovanega društva, oziroma njega zaupnika in odbornika, trgovca g. W. Weixla, Maribor, Gosposka ulica (trgovina). Je to oskrbovanje sicer težavna naloga, vendar Trg. društvo se zaveda vse one nevarnosti, kojim so ravno o-troci slovenskih staršev, zlasti v prvem letu njihovega bivanja v našem mestu, v narodnem oziru v tako obilni meri izpostavjeni.
Maribor. (Škrlatica.) V zadnjih dneh je pričela po Mariboru Škrlatica uspridakovsiiG močno razsajati. Okuženi so malone vsi deli mesta tako, da so vsa tukajšnja šolska vodstva sklenila, pouk predčasno končati.
V	Kapeli je ubilo delavca Losch-nlga, Pred dnevi Je delal delavec Loschnig v Kapelikem kamenolomu. Sredi med delom se je vtrgala nad njim skala, ki ga je pokopala. Loschnig je zadobil težke notranje in zunanje poškodbe, tako, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico, koder je v pondeljek ob 4. uri popoldne umrl.
Iz Voltsberga. (Roparska zverjad.) Iz Voitsberga prihajajo o oni zverjadi, ki davi in trga domačo žival, vedno nove vesti, ki pa so do danes dosegle že naravnost neverjetne dimenzije. Med drugim se govori tudi, da tu ni opravka z risom, pač pa, da sta to dva podivjana — psa! Ravno zadnja trditev je tako močno razširjena, da je orožništvo vse okolice dobilo izrečno povelje, postreliti vse pse, ld se prosto klatijo v bližnji in daljni voitsberški okolici. Okoliščina, da so se domnevani risi do danes umaknili še vsakemu pogomu lovcev, daje sicer na eni strani mnogo vere, da je to mogoče, na drugi pa
se ljudje zopet čudijo, ker se jim ne zdi verjetno, da bi se psi zamogli toliko podivjati. Vsekakor je stvar zelo zanimiva.
Gradec. (Moralni škandali.) Ze pred dnevi smo konstatirali, da so najbijjša nemoralna gnezda menda v celi Avstriji. Gradec, Ljubno in Bruck
o.	M. Poročali smo tudi, da se ravno v Gradcu gode po mestjanskih (dekliških) in srednjih šolah gromozen-ski škandali. Da je temu res -tako. priča pač najbolje sledeči slučaj: Hčerka visokougledne. prve mesijanske rodbine. H., gojenka enih graških srednjih šol (privatistinja). stara šele par mesecev čez 14 let. je postala naenkrat — mati! V dotičnem zavodu so seveda nastala preiskovanja. Ravnatelj je hodil od razreda do razreda — iskat očeta. Onemu, ki se očetovstva zaveda, je bilo obljubljeno, da se mu omogoči sprejem v kak drug avstrijski zavod če se oglasi. In. glejte si čudo! Kar prvi dan se jih je javilo 7 (piši in beri: sedem!) Ni pa minulo 24 ur in zopet se jih zglasi — 3 (trije!) Da, da — pred tujim pragom najde nemška kultura prašek, ne vidi pa pred svojim lastnim — kupe smetja in to do neba smrdečega. In ti ljudje hočejo nas Slovence učiti kulture in morale! Hvala lepa!
Pobrež pri Mariboru. Zadnji ponedeljek zjutraj se je vršila v Po-brežu pri Mariboru med dragoncem Morthom in več stražniki mestne policije pravcata bitka. Morlh se }e vlačil z neko, policiji dobro znano vlačugo. Ko so jo hoteli zapreti, je Morth potegnil meč in se vrgel na stražnike, od katerih je bil eden ranjen, drugemu pa je bila prebodena suknja. Sele ko je Morth dobil močan udarec s sablo po glavi in preko obraza so ga zmogli. Težko ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico.
Cirkovce pri Pragerskem. (Balon »Wimpassnig«.) Balon »Wimpas-snig«. ki se je dvignil pretečeno nedeljo v Mariboru, je moral izkrcati istega dne v Cirkovcih pri Mariboru vsled pomanjkanja zračnega toka. Dosegel je bil med poletom višino 1500 m. Balonu sta sledila iz Maribora ven dva šport sni an a v avtomobilu. Če bo letos še več poletov, se ne ve, ker je zanimanje za te visokoleteče ideje neverjetno majhno. Za sedaj počiva balon v Mariborski mestni plinarni. Vzleta se udeleže lahko naenkrat štiri osebe. Zadnjo izkrcavanje se je vršilo povsem gladko. brez vsakih nezgod.
Dnevni pregled.
»Mojstrsko potezo« imenuje kr-ščansko-socialna »Reichspost« zahrbtno ravnanje bolgarskih čet. ona »mojstrska poteza« namreč po mnenju znanega Wagnerja, ki je bil v parlamentu zbičan kot lažnik, obstoja v tem. da so se Bolgari v času ko še ni bilo vojnega stanja, polastili važnih pozicij na srbskem ozemlju. — Res! ljudem okoli »Reichspo-šte« ie vzor: bog pobasaj in tega ne morejo zatajiti niti v poročanju inozemskih dogodkov.
Švabi že par dni požirajo prav grenke sline. Moč in junaštvo srbske armade jim povzroča omedlevico; kar verjeti ne morejo, da bi bil njihov ljubljenec Bolgar, katerega so vendar obsipali s svojimi simpatijami, tepen. In še kako tepen! Sprevidevajo že Švabi, da si morajo izbiti iz svojih butic nekdanjo Slivnico; Slivnica se je pripetila armadi onega kralja, ki je bil vazal Švabov. Danes je pa dru-ače. Zmaga Srbov pri Stipu je dala vabom slutiti...
Tudi še to Je moralo priti! Nihče ne more biti vesel bojev ^v Macedo-niji. Predrage* jp prejunaška je Srbska kri, da bi se v takšnih potokih, pa če tudi zmagoslavno, prelivala. Toda neko dobro posledico ima ta zmagoslavni boj. Vsi bodo morali pozabiti ono bitko pri Slivnici, kjer se je Bolgarom posrečilo Srbe premagati. Po tej bitki se ne sme več meriti moč in sila srbske armade. Prišli so novi časi. Ako se je dosedaj govorilo o junaških srbskih četah —-vsikdar je imela ona pohvala na sebi obliž spomina na Slivnico, češ: ampak Bolgari so le drugi tiči. No: morala je priti sijajna, četudi drago kupljena srbska zmaga pri Stipu,^ da prežene vse dvome o nedosežnem srbskem junaštvu. Sedaj bo vendar napočila doba. da se bo oba naroda smatralo vsaj enako vredna.
Katoliški shod. Prihodnjo spomlad so volitve za kranjski deželni zbor. Klerikalci so v deželnem odboru z deželnim denarjem tako gospodarili, da je danes dežela na robu propada. Najbolj važni referat, t. j. finančni, ima v rokah dr. Lampe, torej duhoven, ki se je dresiral nekoliko v teoriji narodnega gospodarstva in podobnih panogah ekonomije, v praksi pa je ničla kakor so bili ničla tisti kaplani, ki so se štulili po deželi v konsumna društva, in jih žegnali in
vodili, nazadnje pa je vse skup hudič vzel — žegen in konsume, denar so si pa kaplani nabasali! — Dežela je na robu propada, to je znano danes vsakemu kajžarju; in če bi klerikalci hoteli danes rešiti deželo njene finančne krize bi morali že pred 2 letoma doklade zvišati in sicer najmanj za 50 do 70 procentov. Tega so se pa do zdaj ba13 in boje se še danes, zato ovirajo da bi vlada sklicala deželni zbor ker se boje postaviti na dnevni red deželni proračun iz katerega bi voltlci razvideh. v kakem obupnem stanju se nahaja zdaj kranjska dežela. Zato bodo klerikalci odlalah z deželnim zborom de spomlad: ko imajo biti nove volitve. Ker pa je ljudstvo po celi deželi že skrajno razburjeno in ker ve da bodo morali njih poslanci lako ali tako prihodnje leto doklade zvišati, so se klerikalni stranki, t. j. nje vodstvu (izvrševal-nemu odboru) začele hlače tresti, in sklenili so zvit načrt, da se letošnjo jesen, t. j. pol leta pred volitvami skliče takoimenovan katoliški shod, t. j. cerkvenopolitična komedija, pri kateri bodo klerikalni hinavci metali volilcem — kmetom in nerazsodnim ljudem pesek v oči zaradi prihodnjih deželnozborskih volitev. Ko bodo klerikalni poslanci spomladi spet izvoljeni bodo pa kmetu naprtili doklade. da bo kar tulil. Ta katoliški shod ne bo torej nič druzega kot politična komedija zaradi bližajočih se deželnozborskih volitev! Torej: volilci, pozor, sleparji se bližajo!
Saniranje deželnih financ in klerikalni upi. Država bo nakazala deželam od novih davkov na žganje i. dr. nekaj milijonov kron. da se ž njimi sanirajo deželne finance, a regulirajo tudi — učiteljske plače. Ta zadnja zahteva bo pogoj vlade zlasti za Kianjsko. Ampak če vlada kranjskega deželnega zbora in odbora ne bo držala pri nakazanju gori navedenih preostankov za roke, bodo kranjski klerikalci pouzmali ves denar in ga porabili za svoje strankarske namene; — sleparija in poneverjenje jim tiči v krvi kot ciganu! — učiteljem pa bodo regulacijo odžrli kakor so odžrli že marsikaj poštenim ljudem. Dr. Lampe in dr. Šušteršič se tolažita in tudi druge, da se bodo dolgovi in deficit dežele sanirali z državnim prispevkom. Na ta konto zdaj deželni odbor, zapravlja stotisočake. Ker je kranjski kmet nerazsoden in suženj te stranke, bo molče požrl sleparsko tolažbo, ki mu jo bodo deželni poslanci skuhali — pred volitvami in bo spet te sleparje za svetnike volil, Klerikalci tolčejo zdaj ob mizo in kriče, da se »naprednjaki — boje deželnega zbora!« Poglejte tega rim-sko-katoliškega kričača v talarju ali brez talarja! Naprednjaki naj se boje dež. zbora, ko nimajo pri deželnem gospodarstvu prav nič govoriti! — Vlado pa poživljamo, da pazi na roke klerikalnih gauklerjev, kadar bo država denar deželam nakazala, da ne bodo ti ljudje spet odžrli učiteljstvu zboljšanja plač!
Umrl Je v Pragi češki slikar, Vaclav Janša, znani mojster v slikanju »Stare Prage«. Njegove slike so tudi pri nas znane.
Srbski general išče mladega 16 do 201etnega Slovenca, ki se razume za kočijaža, pri negovanju konj in za poslugo v hiši. Ponudbe na Fran Ra-dešček, Belgrad.
Inženirski izpit. Akad. društvo slov. agronomov »Kras« naznanja, da je napravil njega starešina g. Ivan Domicelj III. državni izpit iz kulturne tehnike na zemljedelski visoki šoli na Dunaju.
Afera Jerman proti Stefanovič, ■ali kako sta naredila »Slovenski Narod« in »Slovenec« iz muhe kamelo. Dne 26. junija se je obravnavala ta afera pred okrajnim sodiščem v Novem Mestu. G. Emil Ste^anoviC*, can. tur. je bil po § 411 obsojen na 20 K globe, ker je udaril g. Jakoba Jermana, c. kr. avskultanta po glavi. Proti obsodbi se je pritožil na višjo instanco, ker je baje le pariral na njegov udarec, torej je ravnal v silobranu. Vložil je tudi ničnostno pritožbo, ker se ni vpoštevalo § 170 b. Sklicuje se na pismo, ki ga je Jerman pisal njemu, v katerem mu pravi, da ga bolj sovraži kot satana in razbojnika v gozdu in še na nekatere druge okoliščine. Kako se bo ta interesantna obravnava končala, bodemo poročali. To se je torej pred sodnijo konstatiralo! Kai sta pa poročala naša dnevnika? »Slovenec« je naredil iz nedolžne obrsnine strahovito krvno osveto. Jerman je padel iz ene omedlevice v drugo itd. Resnica pa je, kar je Stefanovič pred sodiščem konstatiral, da se je že drugi dan junaško izprehajal, rano je imel zapikano s »Schonheitspflastrom« in isto noč celo prekrokal. Vzrok »Slovenčevega« poročila je najbrže to. da je oče Dimitrij Stefanovič Srbin in zaveden naprednjak. »Slovenski Narod« je tudi poročal o grozni težki telesni poškodbi, iz katere je gledal Damoklejev meč § 154. Najbolj žar lostno je pa to, da se je list pustil zapeljati od pisca, ki dobro ve. da Ste-
fanovič nikdar ni pripadli i-^beni stranki in tudi sedaj ni član uobccoga političnega društva, temveč je poznan kot vnet Jugoslovan, da ga ie imenoval klerikalca. To ie grdo. čc se osebnemu nasprotniku iz samega sovraštva pripisuje tudi nasprotno prepričanje.
»Vilfanova koča« na Begunjšici se utvori v nedeljo, dne 6. t. m. '1 ura na Begunjšico je znana kot najlažja, za vsakega salonskega turista pripo’ ročljiva. Flora pač edina in ravno sedaj v naj bujnejši lepoti.
Nogo si je zlomil Gletni fant Mihelič Franc iz Hrastja pri Mostah, ko je skočil s senenega voza na (la. Morali so ga prepeljati v bolnico.
Težki železni drog je prizadejal 18 let staremu delavcu Valentinu Rožancu iz Sp. Dravelj težko poškodbo. Drog mu je padel na nogo in mu zdrobil palec desne noge. Nesreča se je zgodila v tovarni Sa-massa.
S sekiro sl je presekal nogo posestnikov sin Arko Alojzij iz Sodražice.
Ogenj vsled strele. Dne 28. pr.
m. je razsajala nevihta z gromom in bliskom v okolici občine Dvora na Dolenjskem. Strela }e udarila v kozolec posestnika Ivana Špcca iz Jame in ga je zažgala. Kozolec je pogorel do tal z vso krmo vred. ki jc bila v njem spravljena. Škoda znaša 330 kron.
Dva tatinska popotnika, Prete-kli petek ponoči sta poskušala dva neznana moža vlomiti v trgovino trgovca Franca Šviglja z Brega pri Borovnici. Storilca sta že razbila veliko šipo na oknu. Vsled nastalega ropota se je lastnik zbudil in prepodil vlomilca. Nato sta vlomilca odšla proti Goričici, kjer sta med eno in drugo uro ponoči šiloma vlomila v zaklenjeno trgovino trgovca Frana Kirna. Odnesla sta okrog dvajset kron gotovega denarja, par novih ženskih čevljev, več hlač in spodnjih hlač in nekaj sira. Razbila sta pri svojem vlomu troje šip in povzročila s tem škodo 20 kron. Na mestu vloma sta storilca pustila vlomilno orodje in dvoje hlač, katere sta ukradla Kirnu. Ta posrečeni vlom pa je oba vlomilca silno navdušil za vlome. Sklenila sta, da poskusita svojo srečo šejtje drugod. Kar sta sklenila, to sta tudi storila. Vlomila sta šiloma v zaklenjeno vinsko klet gostilničarke Marije Bečaj iz Kamnika. Prišla sta torej do vina. Ampak samo vino, kaj bi? Kaj prigrizniti je tudi treba. Za prigrizek pa je že bilo preskrbljeno. Saj sta poštenjakoviča imela s seboj sir, ki sta ga ukradla pri Kirnu. Spravila sta se nato nad sir in sta ga pošteno mlatila. K temu pa sta zalivala žejno grlo z vinom iz kleti gostilničarke Bečajeve. Ko sta se najedla in napila, sta pograbila za daljno pot še steklenico »Florijana« in sta odšla brez pozdrava. Na sumu tatvine sta dva moška v starosti od 25. do 30. let, slabo oblečena vandrovca, ki sta se potikala prejšnji dan v tamošnji okolici. Eden izmed njiju je precej velik in ima črne brke, dočim je drugi srednje rasti in ima majhne, svetle brke.
Aretacija tatu. Dne 25. p. m. zjutraj je bilo ukradeno bratoma in delavcema Andreju Peršiču in Jožetu Peršiču v Senožečah iz zaklenjenega kovčeka 137 kron denarja. Na sumu tatvine je bil neki delavec, katerega je orožništvo aretiralo in izročilo sodišču. Pri njem so tudi našli večjo svoto denaria.
Velikanski požar. Kakor se iz Madrida poroča, je izbruhnil dne 1. t. m. v Avili na Španskem velik požar, ki je zavzel silne dimenzije. Več poslopij ie postalo žrtev ognja. Ker je ptimanjkovalo vode, je bilo gaššfije brfiSUSDfišfiO. Škoda znaša čez en milijon kron.
Bomba kot igrača. Dne 3. t. m. je na oglu neke ulice v Lizboni eksplodirala bomba in raztrgala nekega dečka na kose. Kakor se je dognalo, je dotični deček nosil bombo v rokah, ko mu je nenadoma padla na tla. Kosi bombe so ranili nekega moža, ki je bil kakih sto metrov oddaljen od mesta, kjer je bomba eksplodirala.
Milijon frankov zadel in se onesvestil. Kakor se iz Bruslja poroča, je dne 2. t. m. zadel zaviralec Na-haut iz Arlona en milijon frankov na srečko razstavne loterije v Šarlro-aju. Ko je izvedel, da je zadel glavni dobitek, se je onesvestil. Naliaut je imel prej po sedemdeset frankov na niesec.
Velikanski gozdni požarji. Že tri
dni sem razsajajo v Severnem Onta-riju v Severni Ameriki velikanski gozdni požari. Mesto Earltown je že popolnoma pogorelo. Železniški promet je na več kilometrov popolnoma ustavljen.
Štirideset samomorov. Kakor se iz Mehike poroča, je dne 3. t. m. v Durangu, ki je v rokah vstašev, štirideset žensk izvršilo samomor. Kot vzrok se navajajo nezaslišani izgredi revolucionarjev, ki požigajo tam hiše in katerim niso nič mar ne domače
ne tuje zastave. Imenovanemu mestu preti lakota. Tamošnja vlada pripravlja rešilno akcijo, ker je mesto v obupnem stanju.
Mestna hranilnica v Radovljici.
V	mesecu juniju 1913 je 269 strank vložilo 125.427 K. 175 strank vzdignilo 151.113 K 46 v, 13 strankam se je izplačalo posojil 31.618 K 12 y. Denarni promet 590.272 K 64 v.
Mestna hranilnica' v Kamniku. V mesecu juniju 1913 j$ 160 strank vložilo 43.023 K 32 v. 131 strank vzdignilo 53.237 K 21 v. 3 strankam se je izplačalo hip. posojil 6600 K. Stanje hranilnih vlog 2,018.821 K 35 v. Stanje posojil 1.567.588 K 52 v. Denarni promet v mesecu juniju 1913 218.073 K 81 v.
Ljubljana.
—	Kongres narodnih organizacij. Zgodovinski dogodki zadnjih mesecev ne ostanejo brez posledic tudi za slovenski narod. Gremo nasproti novim razmeram, ki utegnejo globoko vplivati na ustroj in življenje našega naroda tako v kulturnem in narodnem. kakor tudi v gospodarskem in socialnem oziru. Pri tem pridejo v poštev v prvi vrsti najširše plasti
ljudstva, njegova izobrazba, strokovno znanje, konkurenčna zmožnost, podjetnost. krepkost telesa in čilost duha. Te pogoje rasti in moči narodove si je treba zagotoviti že zdaj, da nas tok časa ne prehiti. Ne smemo dopuščati, da bi se razmere razvijale brez naše udeležbe, poleg nas ali pa celo proti nam. Za najtrdnejšo podlago. na kateri bi se razvijalo naše delo v navedeni smeri smatramo redne. na višku situacije stoječe in močne strokovne organizacije vseh delavnih poklicev. Premotriti je treba vse dosedanje delo in določiti nadalj-ne postopanje dosedanjih slovenskih strokovnih organizacij; spopolniti njih krog z ustanovitvijo ev. novih »potrebnih organizacij; pred vsem pa je potrebno doseči kolikor mogoče naivišje število članov, urediti stike strokovnih organizacij med seboj, da bi delovale sporazumno, in treba je povabiti in pridobiti za delo v strokovnih organizacijah zmožne dobre moči našega naroda, ki še niso udeležene pri tem delu. Da se položi temelj temu smotrenemu delovanju, smatramo za potrebno sklicanje kongresa. ki bi se ga udeležili Siovenci iz vseh krajev, vseh dežel, tako oni ki že delujejo v kakšni strokovni organizaciji. kakor tudi vsi, ki se zanimajo za delavska vprašanja in ki žele slovenskemu delavnemu ljudstvu boljšo bodočnost. Na kongresu, s skrbno odbranim in urejenim dnevnim redom bi naj predavali v to poklicani strokovnjaki o vsem, kar je v zvezi s sedanjim položajem in z nadaljnim delom. Kot prvi korak za kongres je sklicala N. S. Z. v Ljubljani za soboto dne 21. junija 1.1. zvečer v Narodnem domu sestanek, ki je bil jako dobro obiskan. Zastopana niso bila le kranjska strokovna društva, temveč tudi nekatera štajerska in primorska. Vodil je razpravo državni poslanec dr. Ravnihar. Na sestanku se_ je obširno razpravljalo o potrebi in koristi kongresa, o dnevnem redu itd. Sklenilo se je, da se naj kongres gotovo vrši t. 1. v Ljubljani in sicer če mogoče 15.. 16. in 17. avgusta t. 1.. ali pa če bi pripravljalni odbor smatral za umestno, par tednov pozneje. Izvolil ese je tudi sledeči pripravljalni odbor:	dr. Vladimir
Ravnihar. R. Juvan, K. Černy, dr.
F.	Gosak, L. .Jelenc, Vargazon, dr. 'P. Pestotnik; L. Mlakar, Fr. Rak, I. JKelec. Fr. Planinšek, Koman Manica,
A.	Pesek, Deržič, Burger. De Ancona. I. Robas in Jeraj. Predlagani začasni dnevni red za kongres se je sprejel po temeljitem razpravljanju soglasno ter se je pooblastil pripravljalni odbor, da sme dnevni red po potrebi spopolniti. Dnevni red naj bi bil sledeči: I. Kongres se naj vrši 15. 16. avgusta t. I. II. Dnevni red bi naj bil: 1. Položaj na Slovenskem: a) delavstva in uslužbencev vseh strok,
b) trgovine in industrije, c) splošni v vseh slovenskih pokrajinah, d) kulturni: šolstvo, ljudsko in strokovno šolstvo itd. 2. Socialno zakonodaj-stvo: a) obrt. zak.. b) boln. blagajne,
c) zavarovalnice proti nezgodam, č) starostno zavarovanje, d) zavarovanje za brezposelnost. 3.) Strokovne organizacije: a) v drugih državah, b) v Avstriji, c) pri Slovanih, d) na jugu. 4.) Zadružništvo in samopomoč. 5.) Naše naloge in cilji: a) v or-ganizatoričnem oziru, b) program dela. 6.) Taktika in sredstva. 7.) V nedeljo dne 17. avgusta t. 1. dopoldne velik ljudski Javen shod, popoldne ipa skupno s Ciril-Metodovo družbo ivelika veselica na vrtu Nar. Doma, ioziroma v vseh prostorih. Pripravljalni odbor je imel dne 2. junija t. 1. Svojo prvo sejo, na kateri se je temeljito bavil s pripravlanjem na kongres. Prireditev bodi politično nestrankarska, zategadelj se je sklenilo vabiti vse strokovne organizacije, sloneče na narodni podlagi, ki
niso včlanjene v organizaciji te ali one izmed obstoječih političnih strank. Izvolil se je poseben odsek (dr. Ravnihar, dr. Gosak. Juvan. dr. Pestotnik, Pesek in Černy), ki naj sestavi dnevni red iti pridobi predavatelje. Pozivamo vsa strokovna društva vseli slovenskih dežel, kakor tudi vse, ki čiitjjo potrebo navedenega dela. da blagovolijo podpirati zapričeto akcijo za prireditev kongresa. Uverjeni smo, da bo prireditev kongresa velepomembno delo, da prinese skupno delo dober sad, da da vir novemu veselju k organiza-toričnemu delu in povzdigne vse sloje našega naroda na stopnjo, katera mu gre v sedanji novi dobi. Pojasnila rade volje daje in ev. predloge sprejema pripravljalni odbor za prireditev kongresa Narodnih strokovnih organizacij v Ljubljani, Narodni dom.
— Ciril-Metodov dan naj bo vsakemu zavednemu Slovencu narodni praznik? Brez šuinne veselice praznujmo dan naših blagovestnikov s tem, da darujemo vsak po svoji možnosti znesek za naše edino najpotrebnejše obrambeno društvo. Bratje in sestre, tam ob meji imamo vsepolno slovenske mladine, ki je lačna in žejna mile materinščine! Pomnite vsi, ki boste na cvetlični dan srečevali na ulicah slovenska dekleta s cvetjem In nabiralniki, da yrši naše narodno ženstvo kulturno delo za naš borni narod. Ne hodite mimo brezbrižno! Z blagohotnostjo in ljubeznijo sezite po cvetju in darujte svoj obulus v najlepši dobrodelni na. men — v najpotrebnejši namen — v obrambo svojega naroda. Ciril-Me. todov dan naj bo vsem Slovencem topel žarek, ki vzbudi nežno kal narodne zavesti, da oživi, raste ter se razvije do popolnosti. Ciril-Metodov dan naj bo dan požrtvovalnosti. Vse podružnice do deželi prosimo, praznujte tudi ve praznik blagovestni*-kov s cvetličnimi dnevi, ali kako drugače, da se tako vsepovsod pokaže narodna probuja, zavest in požrtvovalnost. — Vse za prosveto in obrambo svojega naroda!
— Netaktnost in — nesramnost ob enem. Odkar so prišli klerikalci v ljubljanski občinski svet, je upeljal »zurnalist« Stefe v »Slovencu« metodo. da obesi na veliki zvon vse, kar je umestnega ali pa neumestnega. Kar občinski odbornik Štefe izvoha in izve v magistratnem gre-miju ali kakem odseku, pa naj bo za javnost zrelo ali ne, vse reportira žurnalistu Štefetu. in ta razbobua stvar po svetu, pa naj bo še tako delikatna. Vmes pa ga ne ženira niti neresnica. Tako je te dni poročal glede mestnih uradnikov stvari, kdo je dobil od obč. sveta kak krajcar podpore, kdo ne, komu se je ena ali druga prošnja odbila itd., z eno* besedo, stvari, ki jih nemški ali drugi listi nikoli ne objavljajo, in ki javnosti tudi nič ne brigajo. Poglejte državo. deželo ali kako nemško korporacijo, kdaj vam obeša take uradniške stvari iz tajnih sej po listih? Samo pri nas se mora vse — na planke obesiti!
— Matica Slovenska*. Razpis častne nagrade za leposloven spis. »Matica Slovenska« razpisuje častno nagrado 300 kron za daljši leposloven spis poljubne vsebine. Vložiti ga je treba do 1. maja 1. 1914. pod posebnim geslom; pisateljevo ime bodi v kuveiti, ki je zaznamovana z dotičnim geslom. Razume se. da prejme avtor za nagrajeni spis poleg nagrade tudi običajni honorar.
Naprošeni smo od tvrdke »Tehnični in električni zavod Dunajska cesta« na notice, katere krožijo pod naslovom: Panika v cerkvi sv. Petra izjaviti, da tvrdka ni bila pri celi stvari popolnoma nič zainteresirana, in je to podtikanje le zavist osebe, katere namen je. domačemu podjetju škodovati. Kakor smo se informirali, je bila cela zadeva tako malenkostna da nj bilo vredno niti omeniti. Po zamenjavi varovalke v par minutah je bilo vse v redu in zopet razsvetljeno. Dopisnik člankov podtikuje tudi neko nestrokovnjaštvo. Pozabil je že gotovo, da so bili gospodje podjetja tisti, kateri so že večkrat — ko je namenjeni osebi njegovo strokov-njaštvo zmrznilo — pripomogli k pravilnosti, in tako obvarovali že marsikaterega podjetnika občutnih stroškov (dokazi na razpolago). Sploh ima podjetje najagilnejše strokovnjake, v dokaz temu so velika dela, katere je podjetje v tem kratkem času obstoja že dovršilo v splošno zadovoljnost cenj. naročnic kom, in slovi po celi deželi kot prvo slovensko domače podjetje te stroke.
— Izpred okrajnega sodišča v Ljubljani. Včeraj dopoldne se je vršila pred okrajnim sodiščem sodna obravnava na tožbo mag. komisarja Frana Govekarja proti ces, svetniku Gustavu Pircu, ki je na zadnjem občnem zboru Dramatičnega društva v vehementnem tonu očital odsotnemu komisarju Govekarju kot bivšemu večletnemu ravnatelju slovenskega gledališča koritarstvo in krivdo,, da
so se začeli pri Dramatičnem društvu delati dolgovi. Govekarja je zastopal odvetnik dr. Josip Furlan,
G.	Pirca pa odvetnik dr. Fran Novak. Zaslišane priče gg. bivši župan Ivan Hribar, župan dr. Ivan Tavčar, prof. Fr. Ilešič in profesor Josip Reisner so izrekle vse v prilog toži-teija, na kar je bit gosp. cesarski svetnik Gustav Pirc vbsojen zaradi žaljenja časti na 5 dni zapora, ki se izpremene v globo 200 K.
— Danes zvečer na Golovec! C. M. kres obeta biti zopet tako veličasten kakor vsako leto, posebno opozarjamo na lepo zbirko umetal-nega ognja. Slavno občinstvo naj se potrudi po stezi, katera bo razsvetljena z lampijoni, nasproti gostilne »Srakar«. Po običajnem vzporedu bo domača veselica na lepem vrtu gostilne g. F. Babiča »Srakar« pri kateri bo tudi za plesaželjne preskrbljeno. Torej na Golovec! — Kurje-vaščani.
— Prisiljenci pobegnili. Dne
I. julija zvečer je pobegnil z Mirja Franc Kotnik, pristojen v Cerkljje pri Kranju, star 31 let, delavec. V noči od 2. na 3. julija so pobegnili iz šupe na Barju pri spravljanju sena: Salvenauer Josip, pristojen v Kisen (Kitzbiichel na Tirolskem), star 42 let, delavec; Franc Piskernik, pristojen v Vetrinje pri Celovcu, star 40 let, delavec; Baumann Josip, pristojen v Gries na Tirolskem, star 47 let, hlapec.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca junija 1913:	1519 strank je u1ožMq 814.190 K 50 vin. 1419 strank je dvignilo 803.598 K 13 vin. v Stanje ulog 42,704.047 K 93 vin. Število uložnih knjižic 29.282.
V II. četrtletju 1913. se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo 221.387 kron 14 vin., vrnilo 390.493 K 05 vin., stanje posojil 26,465.704 K 44 vin. —
V Ljubljani, dne 30. junija 1913.
— Kinematograf »IdeaJ«. Danes specialni večer s senzacijsko dramo »Če je sila največja«. Ostali spored je sledeči: »Staropraški motivi« in »Umetno plavanje«, naravna posnetka. »Porok«, drama. »Marija Lujiza« drama. »Tatinska roka«, »Dupin prevaža klavir« in »Postrežnik« so lepe humoreske. Jutri »Beneški trgovec« po enakoirmnovanem angleškem romanu. V torek senzacijska jahalna drama »Četveronožni junak«.
Jugoslovanska dijaška počitniška zveza.
Mladina nam je podala nov dokaz, da dela in da v svojih mladih letih pripravlja za poznejši čas. To nam priča seznam brezplačnih prenočišč, ki ga je izdala »Jugosl. dij. počit, zveza.« Že več let je obstojala počitniška zveza slovenskega naprednega dijaštva, sedaj je dijaštvo krenilo na novo in popolnoma pravilno pot, ustvarilo je »Jugoslov. počitniško zvezo«, pri čemer je sodelovalo slovensko, hrvatsko in srbsko dijaštvo. To je lep in mnogo obetajoč skupen nastop vsega jugoslovanskega dijaštva. In to moramo v prvi vrsti odobravati. Mladina ne sme poznati meja, ki jih je med nami Jugoslovani ustvarilo samo nasilje in diplomacija, preko teh mej mora iti delo mladine. Smo vsi bratje, smo eno in isto, razumemo se po jeziku, treba je samo skupnega dela za sku-* pen cilj, ki nam prinese lepše dni.
Knjižica »Jugoslov. dij. počit, zveze« je namenjena vsemu jugoslovanskemu dijaštvu, da bo lahko v počitnicah potovalo z majhnimi stroški. Resnica je. da dijaštvo vedno manj potuje in da preživi vse počitnice doma, ali v brezdelju, ali pa uganja žalostno domačo politiko, ne gre pa ven v svet po širni jugoslovanski zemlji, da vidi svojo zemljo, svoje ljudstvo. Da se zopet oživi med dijaštvom potovanje med počitnicami, temu je namenjena ravno izišla knjižica. In upamo, da ne bo to delo brez uspehov in da bo dijaštvo zopet začelo potovati v večjem številu. Ceste, ki peljejo širom jugoslovanske zemlje, naj bodo polne jugoslovanskega dijaštva, ker na potovanju lahko študira dijak 'vl nepisane knjige, saj mu govori zemlja sama, ljudstvo samo, treba >e samo poslušati in razumeti. Pravilno je treba pojmovati pesem naših poljan in hribov, razumeti priprostega kmeta. ko ti govori o svojih težavah in o svojem delu.
Pri tem svojem delu rešuje dijaštvo jugoslovansko vprašanje popolnoma konkretno. Slovensko dijaštvo bo zahajalo na jug k bratom Hrvatom in Srbom, nasprotno bo prihajalo k nam na Slovensko vedno več srbohrvatskega dijaštva. Vsi se bodo spoznali med seboj, spoznanje bo rodilo skupno delo in okrepilo dijaštvo po njegovem delu. Treba nam je spoznanja, da moremo enkrat udejstviti tisto veliko hrepenenje po ustvariti nekaj velikega, našega jugoslovanskega.
Knjižica je tiskana v treh glavnih jugoslovanskih narečjih, v slovenščini. hrvaščini in srbščini, in sicer mešano. Kakšen navdušen in ozkosrčen slovenski patriot bo morda tema nasprotoval, toda to je popolnoma pravilno. Tiskanih je več stvari tudi v cirilici, kar moramo posebno pohvaliti in odobravati, ker želeti je. da bo vsaj dijaštvo vendar enkrat začelo spoštovati naše slovansko pismo in se ga tudi priučilo. Knjižica obsega pravila > Jugosl. dij. počit, zveze«, tiskana v slovenščini, hrvaščini in v cirilici, slovenski članek »Jugoslovanska dijaška počitniška zveza leta 1913.«, v ':aterem se poroča o delu za »Zvezo« in ki daje navodila njenim članom, dalje hrvaška članka »Jugoslavenski djački fe-rijaini savez« in »Nekoliko reči dja-štvu«. Prinaša tudi seznam koč S. P.
B.	in poziv dijaštvu, da naj ne pozabi na potovanje po gorah. Člani »J. d. p. z.« imajo tudi pravico do brezplačnih prenočišč na Češkem in Moravskem in v kraljevini Srbiji če-trtinsko vožnjo. »J. d. p. z.« tudi razpisuje troje nagrad za tri najboljše potopise, dve nagradi ste umetniški sliki iz naše narodne povesti, ena pa je denarna podpora pri skupnem potovanju v prihodnjih počitnicah. Največji del knjižice obsega seznam brezplačnih prenočišč, ki jih je vseh skupaj 911, od teh so jih dali 252 zasebniki, druge so dali dijaki med seboj. Brezplačna prenočišča so v vsakem važnem kraju na Slovenskem, _v Istri, Dalmaciji, po Hrvat-skem in v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini, eno prenočišče celo v Budimpešti. potem med Srbi v pokrajinah Banatu in Bački. Nekaj prenočišč je tudi v kraljevini Srbiji, kjer jih pa pravzaprav ni treba, ker je tam vsak gostoljubno sprejet. S tem je torej preskrbljeno, da bo vsak jugoslovanski dijak lahko prepotoval z majhnimi stroški vsaj en del naše jugoslovanske zemlje, In v več počitnicah bo lahko vsak dijak 'do konca svojih študij prepotoval ves slovanski jug, kar bo zelo uplivalo na njegovo mišljenje, ker bo spoznaval, se učil in vse to združil v eno pravilno celoto.
Nagemu dijaštvu lahko častita-mo na tem lepem uspehu dela tega leta. S sistematičnim delom se bo dalo doseči, da bo prihodnje leto nad 1000 prenočišč. Ponavljamo besede. ki so zapisane v knjižici: »Vsem tovarišem, ki bodo potovali, želimo na potovanju mnogo sreče v tem, da jim bo potovanje povečalo njih znanje in jim tudi služilo v razvedrilo.	J.	K.
Trst.
Narodno - socijalna mladinska organizacija bo imela odslej vsak torek razpravljanje v slovenščini. Udeleženci morajo biti člani, zato naj se vsakdo, ki želi biti pri razpravljanju. vpiše v organizacijo. Poznati svoj jezik: najvažnejše iz slovnice. pravopisa ter slovstva. Je dolžnost in potreba za vsakega Slovenca. tembolj pa za mladino.
Izzivači. V gostilno k »Johannu« pri sv. Jakobu Je prišla predvčerajšnjem družba Italijanoy katerih ni bilo še nikoli v tej gostilni. Med njimi le bila tudi ženska. Vsa družba se je vedla zelo izzivalno, posebno Pa pijana ženska. Zalili so navzoče Slovence z raznimi klici in psovkami. in eden izmed te italijanske družbe le celo pozival drugega za drugim na cesto na dvoboj (tudi poročevalca našega lista). Na cesti pa je stal stražnik in je vse opazoval. — Ko je nastopil gostilničar z vso resnostjo proti italijanskim izzivačem in kričačem, so se hoteli polagoma izmuzniti. Ko so stopili na ulico, pa so bili aretirani. Ker se je neki no-vodošlec začel vmešavati in zabra-njevati aretacijo. Je bil odpeljan tudi on z vso šesteroglavo družbo na policijo, kjer so jih vtaknili pod ključ.
Ramen na ulici. V torek zjutraj okrog 3. ure je. našel neki stražnik na cesti Riharda Šušmelja, starega 30 let. ki je ležal ves v krvi. Na boku je imel rano dolgo kakih 8 cm. — Ko ga je vpraša! stražnik, kdo ga je ranil, le pokazal na mladeniča, ki se je nahajal v bližini. Mladenič je bil tedaj aretiran. Sušmelj pa odpeljan na zdravniško postajo. — Aretiranec le povedal, da mn Je ime Anton Po-deržaj, 38 let star. iz Trsta. Povedal je. da je bil s Sušmeliem skupaj, a da ga ni ranil on, marveč nekdo izmed trojice, ki se jima je približala, ko sta šla po ulici. Noža niso našli pri njem. Sli so ga iskat v ulico Bac-chi. kjer je ležal mladenič, a tudi tam so iskali stražniki zastonj. Ven-'dar pa le bil Podržaj pridržan v za-poru.
Plovna družba »Dalmacija« je
kupila dva nova parnika in sicer enega samo za trgovinsko uporabo, drugega pa za prevažanje poštnih pošiljatev in potnikov.
Parnik »Sultasv« tel Je z;idci oli skalovje pri Visu in bil zelo poškodovan. ie bil pripeljan te dni v Trst Od tu ga popeljejo v Tržič, kjer g3 bodo popravljali.
Čuden gost in sorodnik je neki Paskval Perik, star 47 let. iz Kotora.
V	nedeljo je prišel v Trst in je obiskal svoji sorodnici Davovičevi v ulici S. Maurizio 4. Sorodnici (mati in hči) sta ga lepo sprejeli in pogostili, gost pa je bil nehvaležen, začel je sorodnici zmerjati in izzivati. Naposled ie postal celo nasilen. Brez vzroka je stopil k starejši sorodnici in jo je začel tresti. Ko ie videla to njena hči, sl.ira 17 let, je začela kričati; splezala je na okno in nato skočila na ulico (stanovanje se nahaja v pritličju). Soseda je prestrašeno gospodično potolažila, nato pa je poklicala stražnika, ki ie čudnega sorodnika odpeljal tja, kjer ne bo mogel prijemati nobenega za vrat. — Sorodnica, ki je v službi v kavarn! »Stclla polare««, ima na vratu lahko poškodbo. Sorodnik Paskval, mornar, jo je hotel zadušiti.
Pestunja vrgla otroka v morje.
Trst, 1. julija.
Pri družini Kreiger, v ulici Vin-cenzo Scussa št. 8.. je služila že dalj časa nezakonska Ana Kanz. rojena
1.	1895 v Starih Fužinah (Radmatms-dorf). Dekle je kmetiško in neizobraženo. vendar pa niso Kreigerjevi prav nič tožili čez njeno pridnost. —
V zadnjem času je Kanzovo začela boleti noga; preteklo ji je in Kreiger-jev hišni zdravnik jo je preiskal ter ji napisal recept za neko zdravilo, s katerim naj bi se izpirala rana. — Kanzova pa ni marala uporabljati tega zdravila. Pustila je rano, kakor je bila, in celo lieobvezano. Njena gospodinja, gospa Kreigerjcva, pa ji je dejala včeraj pop., naj si izmiie ra-nov saj s čisto vodo, ako ne mara zdravila. Kanzova pa ji je odvrnila z nevljudnim glasom, da se ji ni treba umivati z vodo. ker se vedno pere z predpisanim zdravilom.
Izprehod.
Včeraj okrog 6. ure zvečer je izročila gospa Emiliia Kreiger svojega petnajst mesecev starega sinčka Danila služkinji Kanzovi ter ji naročila, naj gre z otrokom tnalo na izprehod. Predno je odšla z otrokom ji je naročila, naj hodi oprezno p< ulicah, da se ji ne pripeti kaka ne sreča. Naročila ji je tudi. naj ne ostaja dolgo časa zunaj, marveč naj sp kmalu povrne.
Pestunje ni nazaj.
Minila je ura. minili sta dve. a služkinje še ni bilo nazaj. Gospa Kreigerjeva je že pričela skrbeti. Ni ji dalo miru. Opravila se je in že je hotela v mesto, da poišče Kanzovo
V tem pa pride domov njen soprog, in ko mu ta razodene svojo skrb, ji je dejal, naj se ne razburja, češ, Kanzova se bo kmalu povrnila domov. Pred pol ure jo je videl z otrokom v ulici Acquedotto. Najbrže se je sešla s kako prijateljico, a ketcTo se j§ zmotna V razgovarjanju. Gospa se je začasno umirila. Ura pa je potekala. in že je odbila deveta; Kan-zove pa od nikoder. Tedaj pa gospa ni mogla več vstrpeti doma. S soprogom sta odšla na policijski komi-sarijat v ulici Luigi Ricci, od kjer se je telefoniralo na vse komisariiate v mestu z vprašanjem, ali se ni morda zgodila kaka nesreča tej in tej... Vsi komisarijati so odgovorili negativno; nobeden ni vedel ničesar o Kanzovi. Gospod in gospa Kreiger sta bila vsa zmedena. Kaj početi? Hodila Sta po ulicah in iskala, a zaman. Nhposled sta se podala vsa pobita domov. Na oknu sta pričakovala.
Otroka vrgla v »Canal grande«.
Bilo je okrog polnoči. Pri kanalu je stal finančni stražnik Rudolf Bratkovič. Ko se ozre proti ulici Gi-oachimo Rossini, zagleda neko žensko. ki se ie bližala kanalu. V rokah je držala nekaj belega. Pristopila je k »Zelenemu mostu« ter zagnala ono kar je držala v naročju, v vodo. nato pa je začela bežati. Brajkovič je gledal začudeno. Poslušal je. Zazdelo se mu je, da sliši otroški glasek. »Morilka ...«, mu je šinilo v glavo. Zbežal je po ulici, da skliče ljudi. Tu mu pride nasproti g. Artur Po-deržaj, in temu pove v naglici, kaj je videl. »Najbrže ie vrgla v morje otroka,« mu je dejal. Poderžaj gre takoj h kanalu ter se prične slačiti suknjo. Pripravljal se je na rešitev. Ko ie vrgel od sebe. kar bi ga najbolj oviralo, je skočil v vodo. Bilo ie polnoč in tedaj tudi temno. Na površju vode ni mogel opaziti ničesar, zato se je potopil na dno. (Voda je tamkaj globoka 6—7 metrov.) Gleda. napenja vid na dnu in išče. Kmalu zagleda poleg sebe nekaj belega. Po k rab H je tisto in priplaval na površje. Videl je. da drži v rokah ne-
kai. ki ie zavito v belo perilo. Priplaval ie do bližnjega čolna ter spleza! vanj.
Otrok še pri življjenju.
V čolnu razgrne Podržaj perilo, in pred seboj zagleda otroka. Poslušal je — otrok je še narahlo dihal. Otrl je otroku vodo z obraza ter mu pomagal nekaj časa z umetnim dihanjem. Ko je videl, da diha otrok že precej normalno, ga je položil na obrežje in ga zavil v svojo suknjo. Nato ga je nesel na zdravniško postalo. odkjer so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se je počutil kmalu tako dobro, da se ie že smehljal.
Hudodelka prijeta.
Finančni stražnik je. medtem ko je Podržaj reševal otroka, bežal za ono žensko. Ko jo ie dohitel, jo je prijel ter izročil nekemu stražniku, ki jo je odpeljal li kanalu. Ko ie tamkaj izvedel stražnik, da je vrgla v vodo otroka, je takoj odpeljal žensko v zapor v ulico Tigor.
Zasliševanje.
»Kako se imenujete?« — *Kanz.« — »Zakaj ste vrgli otroka v vodo.« — »Ker mi je rekla gospodinja, naj si izpiram rano z čisto vodo.« — »Samo zato?« — »Samo zato. Hotela sem se maščevati nad svok) gospodinjo. In mislim, da je to, kar sem storila, dobro. — Potem bi se usmrtila... Iz nedrij je potegnila stekleničico. »To bi izpila.« — Stražnik ji je odvzel stekleničico. na kateri je bila etiketa lekarne Gmei-ner (ulica Giulia). Stražnik je izlil nekaj tekočine na dlan. a tekočina ni žgala kože. Lekarnar ie 'dal Kanzovi zelo razredčeno fenikalno kislino, morda je storil to iz previdnosti, ko Je videl mlado žensko pred seboj.
*
Danes, okoli ene popolnoči. k šel eden izmed stražnikov naznanit 'drnžini Kreiger, da je otrok najden in da se nahaja v bolnišnici — zdrav. Oba, oče in mati sta tekla v bolnišnico objet svojega sinčka ...
*
Nobeden ne bi si mislil, da je v stanu skleniti 171etna mladenka tako hudodelstvo. In samo za ono malenkost? Skoraj, da ne smemo dvomiti. Mogoče tiči še kaj nejasnega v lem dejanju, čakala te polnoči, da izvrši nevidno svoje zlobno dejanje. To je dovolj premišljeno. Ta ženska ne more imeti nobenega čuta v sebi. Kaji takega stori samo rojen hudodelec. — Morda pa je nenadoma za-Sla v abnormalnost. Kdo more to vedeti. — Ko pride Kanzova pred sodišče, bomo na jasnem.
Kaj bi naredili s 60.000?
Učitelj-SIomškar:	Ako	bi de-
želni odbor naložil 60.000 K, bi si lahko z letnimi obrestmi po 5 odstotkov napravil letni dohodek 3000 K in s tem denarjem bi potem lahko prestavljal iz službenih ozirov vse tiste nepokorne napredne učitelje, ki ni kakor nočejo trobiti v rog naše S. L. S. Potem bi ne bilo slišati pritožb, da taki preganjanci ne dobijo za svoje preselitve po dve ali tri leta povrnjenih selitvenih stroškov.
Učiteljica: Z zneskom 60.000 K naj bi se sezidal za učiteljice v Bohinju sanatorij, katerega je hotela postaviti slomškarica Stupica iz do-' neskov beraških plač učiteljic.
Iz Badena. Tukaj sta se dva znanca pogovarjala in pravi eden: ko bi imel 60.000 kron odveč, bi naložil ta denar, da bi mogel iz obresti plačevati enega človeka, ki bi hodil po Kranjskem od vasi do vasi in bi kmetom razkladal politiko in jim oči odpiral, kaltšni hudobni ljudje so klerikalci. Drugi pa pravi: Ke bi imel 60.000 kron odveč, bi razpisal, da dobi ta znesek taisti človek, kateri bi iznašel formelco, da bi znal ysa-cega hudobnega popa, četudi od prvega Škofa do zadnjega frančiškanskega kozla — panati.
Društva.
—Telovadni odsek »Sokola I.« v Mostah pri Ljubljani priredi v nedeljo dne 3. avgusta svojo običajno III. javno telovadbo. Sosednja društva prosimo, da se blagovolijo na ta dan ozirati. Na zdar!
Telovadno društvo »Sokol« v Žireli bo priredilo v nedeljo 13. julija 1913 svojo V. javno telovadbo. Ker praznujemo letos Sletnico. kar smo si postavili lastni »Sokolski dom«, upamo in pričakujemo, da posetite posebno Žirovci javno telovadbo v najlepšem številu. Vabimo pa naj vludneje že sedaj vsa bližnja bratska društva, sestrske odseke, prijatelje Poljanske in Žirovske okolice na naše slavje. Pokažite, da simpati-rate z društvom, delujočim in stremečim za lepšo bodočnost £loven *tva.
7ahvala. Podpisano društvo se i:zahvaljuje vsem činiteljem
Ki so pripomogli k denarni pomoči novo ustanovljenemu »Sokolu« pri sv. Jakobu. Posebej pa se še zahvaljujemo:	Narodnemu klubu »Tri-
glav«, pevsk. društvoma »Čitalnici« in »Iliriji«, Ciril-Metodovi podružnici odboru Trgovsko obrtne zadruge v Trstu, godbi N. D. O., učiteljskemu zboru dekliške C. M. šole pri Sv. Jakobu. Konsumnemu društvu »Jadran« za brezplačno prepustitev veseličnega prostora ter vsem onim, ki so preplačali vstopnino pri zadnji veselici in vsem darovateljem za paviljone. Odbor »Sokola« pri Sv. Jakobu v Trstu.
Veliko veselipo priredi v nedeljo 6. t. m. »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« v Dreheu-evi pivnici na Tržaški cesti. Poleg razvedrila in zabave, ki jo bo nudila ta prireditev občinstvu, omenjamo bogat srečolov, kakor ga le redko priredi kako društvo. Razume se samo ob sebi, da bo preskrbljeno za okusna jedila in izvrstno pijačo. Dohodki veselice so namenjeni deloma za društveno knjižnico, in prispevek pa za brambni kamen »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Dosedanje prireditve »Pol. in izobr. društva za dvorski okraj« so se občinstvu tako priljubile, da bo tudi nedeljska veselica privabila v Dreherjevo pivnico čim največ somišljenikov in somiš-ljenic.
Napredno politično gospodarsko in izobraževalno društvo za Moste
ima redni občni zbor v nedeljo 6. julija 1913 ob 3. uri popoldne v kavarni pri Joškotu na Selu, Zaloška cesta.
Iz odbora stare Zveze prost, gaslln. društev na Kranjskem. V od-borovi seji 14. m. m. se je sklenilo, sklicati na dan 28. septembra t. 1. občni zbor, da se na njem izvoli namesto vsled visoke starosti odsto-pivšega načelnika g. ces. svetnika Fr. Doberleta — nov načelnik. Zvezo vodi do tedaj njegov namestnk g. Iv. Debeljak v Škofji Loki. Vse denarne ali druge pošiljatve za »Zvezo« naj se pa pošilja na novega tajnika Valentina Mikuža, nadučitelja v Šmarju pod Ljubljano.
Društvo jugoslovanskih uradni kov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani ima 8. julija t. 1 ob 8. uri zvečer v salonu restavracije »Ilirija« izredni občni zbor. Tovariši. udeležite se občnega zbora polnoštevilno!
Prostovoljno gasilno društvo v Šmarju priredi dne 6. julija t. I. na dvorišču gostilne pri »škrjancu« v Šmarju veselico. 1. Godba »Skala« iz Višnje gore. 2. Igra: »Gasilca hoče samo!« 3. Šaljiva pošta. 4. Ples. Ko-rijandoli, prosta zabava itd. Vstopnina 40 v.in. Začetek ob 3. uri popoldne. Gasilci prosti. Za Ljubljančane zelo primeren izlet!1
Učiteljsko društvo za radovlji ški okra] ima svoj redni sestanek na Dovjem dne 10. t. m. Odhod z jutranjim vlakom. Na mnogobrojno svidenje odbor.
Gornje-grajsko učiteljsko društvo zboruje radi raznih zaprek na mesto 6., dne 13. julija t. 1. točno ob 10. uri na Gorici po že objavljenem vsporedu.
IV. zlet Goriške sokolske župe, ki se letos vrši v Podgori 6. julija, obeta biti pravi triumf goriškega Sokolstva. Podgorski Sokol se marljivo pripravlja za dostojen sprejem bratov in gostov. Tudi naše narodno-zavedne gospodične so na delu. Preskrbljeno je tudi. da bode most v Stračicah odprt do polnoči. Sedeži na tribuni so že v predprodaji. Dobiti jih je v knjigarni g. Andr, Gabršček; kupujte jih pridno! Udeležencem zleta priporočamo, da se poslužujejo narodnih gostilen, t. j. tistih, na katerih bodo razobešene narodne trobojnice.
pozicije. Da bi bila hinavščina še povečana — podaja min. predsednik bolgarski še demisijo. Toda videti je, da jim vsa ta peklenska tsktika nič ne pomaga. Med tern ko so iz Sofije sila redke vesti o bojih, se kar mno-že od tam vesti o ministrski konferenci in o vstavljenju sovražnosti* ki so jih začeli prevzetni Bolgari. Toda zdi se, da je že — prepozno. Po grških in srbskih izjavah je jasno. da je vojna in odločitev z orožjem neizogibna. Črez dan se je govorilo že o pretrganju dinlotnatičnih stikov med Srbijo in Bolgarijo. — Zadnji boji so zahtevali velikanskih žrtev. Veliko ie število mrtvih in strahotno je število ranjenih. In z ozirom na te uboge je vse obsodbe vredno postopanje čeških zdravnikov. katere je balkanski »Rudečl križ« naprosil, da bi priskočili s svojim delom na pomoč, kar so pa češki zdravniki odklonili z glupo gesto, češ: Nočemo podpirati bratomorne vojne.
GROZOVITO ŠTEVILO MRTVIH IN RANJENIH.
Belgrad, 3. julija. Zadnji boji se po svojih žrtvah dajo primerjati z največjimi bitkami minule balkanske vojne. Vojaški krogi so dognali, da je na srbski strani 7000 mrtvih in ranjenih. Draga je bila zmaga! Še stra-šnejše so bolgarske izgube, ki znašajo 23.000 mrtvih In ranjenih. Tekom današnjega dne je dospelo v Belgrad 2000 ranjencev.
VOJNA NEIZOGIBNA.
Sofija. 3. julija. Kot se poroča, se Srbija in Grčija branite ustaviti operacije. vsled česar bo vojna neizogibna.
GRŠKA NAPOVE VOJNO.
Sofija. 3. julija. Grčija je sklenila danes Bolgariji vojno napovedati.
BOI ZA SOLUN SE ZAČNE DANES.
Pariz, 3. julija. »Temps« poroča Iz Sofije: General Ivanov je sporočil v Sofijo, da napade danes (3. julija) Solun.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložit) znamko 20 vinarjev. — Pri mallb oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malib oglasov ob 6. uri zvečer.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižla cena.	_________
V Vegovi ulici št. 6. je po nizki ceni na prodaj: 3 kredence za jedilne sobe, 2 kuhinjski kredenci. 2 salonski omari, razne podobe, železne postelje, različni otroški vozički. 1 zofa. __________________________________
Za trgovino s papirjem in galanterijo se sprejme takoj 1 učenka (začetnica) in I blagajničarka. Pismene ponudbe na poštni predal štev. 123. Ljubljana._____________________593-3
Krasen pes »hrt« čiste pasme se ceno proda. Ponudbe: * Krasen hrt« lia »Prvo anončno pisarno«.	589-2
Dobro ohranjeno pohištvo se proda. Za ogledati od 1.—4. pop. Eli-zabetna cesta 6.. II. nad, levo.________
Pisarniška moč, gospodična, ali
praktikant se išče. Prednost ima ste-nografinja in strojepiska. Lastnoročne ponudbe (tudi nemško) brez spričeval pod »Pisarniška moč« na »Prvo anončno pisarno«. 592-2
KORESPONDENCA.
Mlad inteligenten nesrečen po-ročenec želi znanja z ravnotako gospo. Ponudbe, če ljubo s sliko, pod »Sprehod«, poštnoležeče, glavna pošta.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
„DA N“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18'—	Četrt ieta	.	K 4-50
Pol leta	.	K	9’—	En mesec	.	K 1‘50
V upravništvu prejeman na mesec K 1-20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20-—	Četrt leta	.	K 5-—
Pol leta	.	K	10’—	En mesec	.	K 1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a likratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira In vsakemu, kdor je ne vpošlje r pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
Izjava.
Majnovejša telefonska in brzojavna poroči!a.
Današnji dan ni prinesel nikakih izpreinemb. Na macedonskem bojišču divjajo boji, ki so zahtevali velikanskih žrtev, med tem pa diplomati bolgarski in ruski — upajo, da se bo »mirno« poravnalo. Bolgari res igrajo s tolikšno hinavščino, da ji ni para v zgodovini. V tistem trenutku, ko bolgarska diplomacija »upa«, z vednostjo in soglasjem bolgarske vlade napada bolgarska armada srbske
GRŠKE ČETE PRODIRAJO PROTI SEVERU.
Solun. 3. julija. Grška armada | prodira zmagoslavno proti severu.
ČRNAGORA MOBILIZIRA.
Cetinje. 3. julija. Kralj je izdal povelje za splošno mobilizacijo.
RUMUN1.1A MOBILIZIRA PET ARMADNIH ZBOROV.
Bukarešt, 3. julija. Mobilizacija pet armadnih zborov je končana. Mobilizirani so zbori:	Bukarešt,
Kragovo, Galaz, Josa in Konstanca.
PAŠIC POJDE NA KONFERENCO, KO ODLOČI OROŽJE.
Pariz, 3. julija. Srbski poslanik ie izjavil žurnalistom. da se v tem trenutku bije odločilna bitka. Vsled tega je izključeno, da bi Pašič odšel na ministrsko konferenco v Petrograd preje, predno odloči orožje. Njegovo odpotovanje ie mogoče, ko pa>-de odločitev z orožjem.
KAJ ZAHTEVA BOLGARIJA?
Petrograd, 3. julija. Bolgarski poslanik je obiskal Sazonova in mu podal predloge, ki bi omogočili po naziranju bolgarske vlade mirno (!) razrešitev spora. Ti predlogi so: Da se vse sovražnosti na vseh straneh takoj ustavijo, da se na obeh straneh demobilizira, in da se izvrši odpotovanje vseh 4 min. predsednikov istočasno. Ruska vlada ie sporočila te predloge udeleženim strankam. Vlade posameznih držav naj bi Izdale tudi manifeste, kjer bi se obžalovali dosedanii Izpadi.
Podpisana izjavljam, da govorica, ki se razširja o meni. ni istinita, ker za osebo, ki je v vinjenem stanju zašla v hišo. Gradaška ulica št. 14. nisem odgovorna jaz. Zatorej opozarjam, da bodem proti vsakomur. kdor bode razširjal o meni ne-osnovane hi sumljive govorice, sod-niisko postopala. T. Šibovc.
Strojevodja
za bencin-motor, izurjen tudi v popravljanju orodja, se stalno sprejme pri stavbenem podjetju.
Naslov pove »Prva anončna pisarna".
POZOR!
80.000 parov ževljev 4 pari čevljev za le K 850.
Zaradi plačilnih težkoč mi je naročilo več veli-kih tovaren, da prodam velik del čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam toraj radi teg« vsakomur 2 para moških In 2 para ženskih čevljev, z zbitimi podplati rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona velikost It Nr. Cm. Vse štiri pari stanejo le K 8 50. Razpo-šiljatev po povzetju.
D. Wulkan, Krakovo (Avstr.)
IsaVi 3.-646 Zamena d"--	"	■•'•nar	nazaj.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Radioaktivno	..opallšče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1, maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akiatov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgijl (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne In močvirne kopeli. Elektroterapija In masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restav-
racije.
Prospekte in pojasnila daje brezplačno
••t va.
12-	-14	K za	6
13-	-16	m n	7
40-	-50	n »	14
18-	-20	n »	10
K
V
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike, ki	so preje stali 12	14	K	za
spalne obleke	»	„	»
bele obleke zadnje nov.	*	„
prašne plašče	»	„
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5
%
Anglo
zaloga čevljev
Anton Novak
ulica
zraven modne trgovine Magdič
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Hf
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina *!
K 12*2
za dame
In gnspede
K16.
50
m
m
m
H
m
m
m
m
m
m
m
m
Prve "vrst© po icstHacovos^ti in
prlležmoeti-2>TI:z;lre konkurenčne cene.
Del. glavnica: K 8,000.000.
LiuMianska braditna banka v Ljubljani*
Stritarjeva uliea štev. Ss (lastna liiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
4U