In s er ati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu li. štev. 9, H. nadstropje. Vredništvo je na velikem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Po pošti prejeman veljd: Za celo leto . . 15 gl. — kr. Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 18 gl. — kr. Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 39 Za en mesec . . 1 „ 10 V Ljubljani na dom pošiljan Politimi list n slerasfci narofl. velja 1 gl. veš na leto. Izhaja vsak dan in sicer ob;'< 5. uri popoldne. Grof Ciiambortf. Postavni dedič francoskih kraljev družine burbonske, grof Chambord, je na svoji grajščini v Frohsdorfu na Dolenjem Avstrijan-skem nevarno zbolel, in bode težko okreval. Za trdno je pričakoval, da se bode dežela Francoska zopet povrnila k svojim postavnim, po prekuciji pregnanim kraljem, in da bode le tedaj zopet red in mir med raznimi strankami, ako se republika prestroji v monarhijo. Ni pa hotel, da bi se ta prememba vršila s silo, ampak prišla naj bi sama ob sebi po vgodnih okoliščinah. Toda takih vgodnih okoliščin je zastonj pričakoval, ker so nasprotniki republike razcepljeni v tri stranke; stara legi-timistična stranka je delala za postavnega dediča kraljev burbonskih, za grofa Chamborda, ena pa je želela na kraljevi prestol spraviti njegovega stričnika grofa Pariškega, potomca druge rodbine burbonske, ki jo imenujejo tudi orleansko, in še ena se vnema za družino Napoleonovo. Ta nesloga med monarhisti koristila je najbolj republikancem, ki so se njim nasproti tem laglje zedinili in vso mož v svoje roke dobili. Dve reči pa ste jako pomnožili moč in nade monarhistične stranke, to je sprava med grofom Chambordom in vojvodi Orleanskimi. Grof Chambord namreč nima otrok in ko on umrje, so vojvodi orleanski pravni dedi francoskega kraljevega prestola. Grof Chambord je od vojvodov zahteval priznanje, da dokler on živi, noben drug nima postavne pravice do kraljestva francoskega in da oni to pravico zadobe še le po njegovi smrti. Vojvodi orleanski so se temu dolgo upirali, a pred nekterimi leti so se vendar spravili z grofom in ga pri-poznali kot prvo glavo družine burbonske. Ako toraj grof Chambord umrje, stopijo vojvodi orleanski postavno na njegovo mesto, in prej ločeni stranki boste zedinjeni delali za en in isti namen, za eno in isto osebo. Drugi za staro monarhično stranko ugodni slučaj je bila smrt mladega Napoleona, ker za princa Plon-plona bonapartova stranka dosti ne mara. Res se že čujejo glasovi, da hočejo bonapartovei podpirati orleaniste, in znani Oassa-gnac je nedavno rekel, da grof pariški lahko postane kralj francoski, preden poteče leto. „Mi se bomo njega poprijeli, rekel je, ki prvi prekucne republiko/1 Republikanci čutijo nevarnost, ki jim preti po združenji vseh monarhičnih strank, zato so pripravljeni na vse in hočejo družino orleansko precej pregnati iz dežele, ko bi se le količkaj ganila. Grof Chamborda pa sedaj, ko je za smrt bolan, hvalijo in povzdigujejo celo republikanski listi: „Ako Bog grofa Chamborda k sebi pokliče, piše „Liberte“, se po celi francoski deželi ne bo cula nobena sovražna beseda čez-nj. Vse stranke, še one, ki so mu najhuje nasprotovale, spoštujejo v njem velikost iu stanovitnost njegovega prepričanja; bil je značaj, ka-koršnih se v novejšem času le malo najde/ XIX. Siecle pa piše; „Med vsemi zastopniki pregnanih vladarskih rodovin, ki si prizadevajo priti na prestol, se grofu Chambordu spodobi --------------------------------------------------:~T ~ 'T \ z poseben prostor, ker seje obnašal mogMa#i " in ponosno. „Najhujši nasprotniki, piše »National", so zmerom spoštovali osebo in značaj grofov. On naše dežele ni spravil v nobeno nesrečo, on nobene notranje vojske ni zbudil. Branil je svoje pravice, ali jih prav za prav klical v spomin, ne da bi se bil spuščal v spletke in zarote. On je hrepenel po francoskem prestolu, pa nikdar noben pretendent (človek, ki hrepeni po vladarstvu) ni bil bolj dostojen, manj malopriden, in prepirajočim se strankam bolj oddaljen, kakor on/ Enako ga povzdiguje „La France1*: »Republikanci, pravi ta list, mu smejo vso čast skazati. Zvestoba v svojem prepričanji, stanovitnost v veri, ne-oraahljivo zaupanja na srečen izid svoje zadeve, navada njegova, biti skoraj do neprevidnosti odkritosrčnemu, nikdar pa se ne posluževati pripomočkov, kterih bi se bil moral sramovati, — to so tako redke čednosti, da jih morajo demokrati pač pripoznati pri odkritosrčnem in vitežkem nasprotniku. “ »Voltaire “ našteva mesta, ki so jih burbonski kralji deželi pridobili, ter pravi, da bi morala za pogreb zadnjega potomca skrbeti dežela sama, ter na njegov grob zapisati: »Tukaj leži zadnji kralj francoski, tukaj leži francosko kraljestvo/ V „Pays“ spominja Cassagnac, da so burbo-novci z bonapartovei žalovali, ko je smrt pobrala princa Napoleona; zdaj bonapartovei ž njimi žalujejo zarad zgube, ki jim preti, ob enem pa izrekajo nado, da še ni vse upanje zgubljeno za blago stranko, ki je svojo osodo navezala na grofa in njegovo presvitlo ženo/ Listek. Anična odprava od doma. Obrazek iz svatovskih običajev na Slovaškem. (Pri ljudski veselici videli smo staroslovensko ženito-vanje; naj toraj popišemo še svatovske običaje med nam sorodnimi Slovaki.) Anica, edina hči pri hiši, omožila se je izvun rojstnega kraja, naj si bi jo hotel za ženo tudi vsak domači mladeneč. Neki vetro-plah iz tujine pridobil si je njeno ljubezen in — odpeljal jo je k oltarju. Družina je sicer godrnjala enkrat nad njim, iz doma odhajajočim, tudi zaušnice bi bile padale, da ni dal za pijačo. Oklic se je izvršil popreje, predno je odšlo Jurjevo pismo iz vojske, tudi poroka se je obhajala brez vseh zaprek. Nič manje obžalujejo tudi fantje in dekleta Aničino zgubo, vsaj je bila ljubeznjiva družica na plesih in drugod. Danes, tretji dan po poroki, pohaja Anica od hiše do hiše, poslavljajo se povsod prisrčno, „z Bogom11, ker odide iz doma brzo popo-ludne. Ta novica pa vzbuja pri vseh bolestno navdušenost in vsakdo se pripravlja napraviti še časti vredni devi nekako radost, odslužiti se ji za njeno prijateljsko naklonjenost in obzirnost. In babice v vasi, nemogoče dočakati vžitek brezkrajne radovednosti, ki jih taka odprava vzbujuje, dospele so k cerkovniku vže ob jednajstih, proseče ga, naj bi raje zvonil vže poldan. Dal se je pregovoriti, poldan je brzo od-zvonjen, godci se zbirajo pred nevestino hišo in mnogo se pridružuje k njim gledalcev in poslušalcev. A kakšno tekanje po hiši! Skrbna mamica beži od ničesa k ničemu, polna skrbi in obžalovanja nad odhodom svoje edinoro-jenke, svoje ljubljene Anice; nadalje pozorna nevesta zbira od vseh kotov to, kar je za-njo prirodeno, kar je treba pri gospodinjstvu in vse polno raznih drugih stvari. K njima se je pridružilo še nekaj postrežljivih botrin, ktere spravljajo kinč in posodje v nevestino skrinjo, vsestransko jo ovijaje, da bi se kaj ne potrlo. Starka je poiskala preslico in navezavši na njo povesma je hitela po trlico. Fante pa jo med tem na dvoru okrasil konje, spletel in ozališal jim grive, a mladenči preskrbljeni z banderci so cedili voz, družice pa ga ovile z dolgim raznobarvenim vencem. Bil je zdavno vže poldan, predno se je vse to zgodilo in zgubila se je še urica, predno je bilo perilo dostojno priredjeno, naj se je tudi več žen v izbi s tem vsaka po drugem nasvetu vkvarjalo. Skoro bi se bile sporekle, da ni skočil v izbo ženin, vodeč Anico za roko, ki je djal, da so priprave za na pot dovršene. Pričujoči gostje so vstali s prostorov, a nevestini stariši, izba-vivši se iz drenja ostalih, vsedli se poleg drug druzega. Grobova tišina pa je zavladala, ko je nevesta, solzeča se plakajoči mamici se zahvaljevala za odgojo, rekoča: ,,Z Bogom mila draga mati. Ki si mlado me gojila, Učila me Boga spoznati, Otroka z vero me dojila. Za matersko ti odgojenje, Naj na roko dam poljubenje, Naj blagor bodo delež meni: Oj blagoslovi, mati, mene/ Na to pa mati odgovarja: ,,Z Bogom, deea, vkup živite Slogo, ljuba v z delom združite In spominujte se naju starih: Žegnaj vaju Bog v nebesih!“ Na to je ženin, poljubivši tastu roko, se zahvaljeval za Anično doto. Nočem pon1-’ takrat nastalo ganljivo tugovanje mater negotovo tarnanje hčere, niti opisavati ob Šeststoletnica. Iz Postojne. Od vseh krajev naše domovine se v časnikih poroča, kako se je S e s t-stoletniea praznovala zlasti po šolah. Iz metropole Notranjskega, iz Postojne nisem o tem nobenega sporočila bral, in vendar je bilo to praznovanje v Postojnski šoli kaj lepo. — Že 10. julija so postavljali pred šolsko poslopje maje, kterih je bilo čvetero z zastavicami olepšanih. Na čelo šolskemu poslopju so pribijali lepe zelene črke in zelene vence, ki so jih šolske dekleta po poduku in napeljevanji učiteljice gospodičine Reneenberg napravile. Lep kinč poslopju! Od daleč že si lahko bral: rSlava Habsburškemu rodu!" — Iz zgornjih okenj so vihrale na lepih drogih tri po šest metrov dolge zastave: cesarska (črno-ru-rnena), avstrijska (rudeče-bela) in slovenska (belo-višnjevo-rudeča). Prav tako! Ker se je Postojna še le 14. jul. oblekla v praznično oblačilo, da bi 15. jul. dostojno sprejela imenitnega gosta, presvitlega cesarja, se je pri šoli 10. jul. vse memogredoče ljudstvo vstavljalo, ter okineano poslopje z nekim začudenjem ogledovalo. Menda še nikdar ni bila Postojnska šola tako krasno okinčana, kakor sedaj. In kako še le znotraj! Že v veži, ali kakor pravijo, v vestibilju so bile stene okusno olepšane z zelenjem, med kterim so se videle podobe slavnih oseb iz Habsburške rodovine. Slo se je po stopnjicah med zelenjem v pervo nadstropje primerno okinčano in prišlo se je v veliko sobo (II. razr.). Tukaj si pa kar ostrmel. Sprednja stran je bila preprežena, zagrnjena z lepim zagrinjalom (tepihom), v sredi je visela velika, prav lepa podoba našega milega cesarja, se ve, ovenčana; na obeh straneh cesarske podobe, druge podobe iz primernega lepotičja; po dolgih stranskih stenah so visele zopet podobe, ki so kaj primerno lepšale vso soho. Videl sem že marsiktero šolo za kako slavnost olepšano, ali tako okrašene, kakoršna je bila Postojnska, še nisem videl. Tu sem se je zbrala šolska mladost po slovesni sv. maši, ktere se je z učiteljstvom in s svojo zastavo vdeležila ob 9. uri. Kmalu se skupaj približajo užaljenih iz vseh kotov ihtečih botrin, ter le rečem: ^Ločitev, ločitev! Kak je to težka reč!"-------- Pred hišo je zahrumela godba. Skozi dvorne vrata dospejo trije vozovi: Prvi je bil prazen in brez vsega lepotičja. V hipu so se vsedli nanj mladenči, od kterih je vsakteri mahal s svojo zastavico (banderom), spremlje-vaje godbo s petjem. Drugi voz je bil naložen. Hranila se je na njem vsa Anična imovlna. Zastonj pa bi na vozu iskal pohišnega orodja. Nevesti se odda po največ: postelj, skrinja, poleg veder, škafa in kadi. To vse počiva na vozu v košeh. Na vrhu voza nahaja’ se še pernica z odejo raznega turškega kroja iz kanafasa čudno vzorkovauega. Čem večji je povez, čem marnejši pripravljen, tem večje je imetje nevestino. Najviše izmed vseh leži gotovo pernica najbujneje pisana, z okrajci in trakovi, bogato ozaljšana z nevestinem vencem. Da bi kaj z voza ne padlo oskrbavajo pernice tri vesele babice, od katerih ena spredaj bije s trlico, druga v sredi jva venec in pernice, in tretja zadej .o prede, imajoča predico pred seboj. Vse imajo dosti dela. posebno če je cesta ro- g. okrajni glavar Globočnik, g. dekan Hofstet-ter in grof Attems; nekaj odličnih gospodov in gospej, ter priprostega ljudstva, menda stari-šev in oskrbnikov šolskih otrok, je že tam v sobi in pred sobo slovesnosti čakalo. Ko omenjeni trije gospodje vstopijo, so učenci in učenke prav krepko zapeli cesarsko pesem. Na to poprime besedo šolski ravnatelj g. Thuma k slavnostnemu govoru. Govoril je to: „Danes obhajamo šeststoletnieo združenja Kranjske dežele s preslavno rodovino Habsburško, ki vlada sedaj nad mogočno Avstrijo. Začetnik te velike države bil je Rudolf Habsburški, rojen v Švici. Kako blag mož je bil, priča nam nadškof Verner, ki je djal, da Rudolf je častilec cerkvi, prijatelj pravici, mož poln veleuma in pobožnosti, ki ga Bog in ljudje ljubijo. Dokaz njegove pobožnosti daje nam oni znani dogodek, ko je na lovu njegovem daroval svojega konja duhovniku, ki je nesel umirajočemu poslednje tolažilo, presv. Rešuje Telo. Pri njegovem kronanji izgubilo se je bilo slučajno žeslo. Vsi knezi bili so v veliki zadregi, toda Rudolf ve pomagati si, vzame z altarja križ, ter pravi: To znamnje, ki je odrešilo ves svet, more namestiti tudi izgubljeno žeslo. Te lepe čednosti Rudolfa ohranili so tudi njegovi nasledniki v obilni meri. Tudi naš presvitli cesar Prane Jožef I. so pobožnega duha, tudi oni so prijatelj pravici, ter z modro glavo in s krepko roko vladajo vse svoje narode z enako ljubeznijo. Po priporočilu nadškofa Vernerja bil je Rudolf vsled svojih lepih lastnost izvoljen nemški cesar 1. 1278. V tem času vladal je nad Avstrijskimi deželami, med kterimi je bila tudi Kranjska, češki kralj Otokar II. Ker se ta ni hotel Rudolfu uklanjati, vnela se je med njima vojska. Rudolf je zmagal, pridobil si te dežele, ter jih s privoljenjem nemških knezov podelil svojemu Sinu Albrehtu I. 1. 1282, in 11. jul. 1283 poklonili so se mu razni stanovi na Kranjskem in Štajarskem, ter mu prisegli zvestobo. Minulo je toraj 600 let, odkar je vojvodina Kranjska tesno spojena s preslavno rodovino Habsburško. Združena ž njo je vedno zvesta sočutno delila vse vesele in žalostne do- bata, ko je treba na vse skrbno paziti, da se obdrži v predpisanem redu. Mimo tega pa še zahteva običaj, da bi poleg tega še bavile radovedne gledavce. Kdo ve, kako dostoje Anične botrinje vsem tem zahtevam? Na tretjem z vencem ozaljšanem vozu sedi ženin z nevesto in prijatelji. Anica je žalostna, solze ji kanejo po obrazu, ko ji kdo iz množice še „z Bogom" kliče. Od ust do ust pa pojde javno mnenje: Anica je vrlo dekle, Anica je dobro dekle: Škoda je je od nas! Med vaškimi gledalci ni manjkala niti ena Anična tovarišica, niti prijateljica. Silile so se vse, kakor bi bile nagovore, da bodo še napravile radost priljubljenemu dekletu, ki odhaja sedaj v tujino. Skupivše se neopazovane pred prvim vozom, spregovorile so med saboj nekaj besed. Dovoz obstoji, ni zamogel dalje, kajti vsak premik so branile dekleta, ki so se razpostavile čez često, držaje v rokah doli k zemlji viseče turške robce, kakor bi delale vrata: Prestal je trušč, da tudi vesele botrinje so prenehale svoj lamot. Družice so pele: „Zmir’ nam bila si zvestomila, Sedaj bi nas zapustila? Ne Anica, ne damo te, Pojdi med nas, ljubimo te! godke, ki so v teku dolgih 600 let nosili srečo in nesrečo na državo Avstrijansko. Pogumni kranjski sinovi nikoli in nikjer niso omahovali, kadar je šlo za čast in slavo Habsburške Avstrije, temveč bili so zvesto vdani svojim Habsburškim vladarjem, vsakemu klicu, ki jih je zval v trd boj za lastnino in gospodarstvo Habsburško. Zares, trdna je zveza Kranjske dežele in sploh vse Avstrije s Habsburžani; da, sme se reči, da ga ni ljudstva na svetu, ki bi bilo s svojim vladarjem lepše zvezano, kakor je ljudstvo Avstrijansko. Ta zveza ska-zuje se vsaki dan pri različnih priložnostih, posebno pa pri enacih slavnostih, kakoršno obhajamo danes. Preslavni vladarji so si s svojimi prekrasnimi dejanji pridobili trdno, vkoreninjeno spoštovanje, ter živo ljubezen našo; toraj se tudi mi hvaležno spominjamo te šeststoletnice, ter v svojih zvesto vdanih srcih obnavljamo svojo ljubezen in vdanost do preslavne Habsburške rodovine, kajti vsi vemo, vsi čutimo, da je Habsburška Avstrija naša sreča, Prosimo tedaj večkrat Boga, da podeli našemu presvit-ljemu cesarju in Njegovi rodovini srečo in blagoslov. Bog obvaruj, Bog ohrani nam cesarja! Živio!" Po tem govoru so sledile raznovrstne pesmi in deklamacije. Koncem vsega slavnostnega praznovanja so zopet zapeli cesarsko pesem; veseli smo se razšli. — Vse učence in vse učenke je g. dekan IMstetter obdaroval s knjižico: »Habsburški rod". Naj še omenim, da so pri olepšanji šolskega poslopja in šolske sobe sodelovali vsi gg. učitelj in gospodična učiteljica, s posebnim veseljem pa šolski otroci. Čast vsem! Politični pregled. V Ljubljani, 25. julija. Avstrijske dežele. Is Prage, 24. julija. V deželnem zboru je grof Harah predložil prošnje več sosesk, naj se pospešuje predivstvo in platnarstvo po čeških in nemških goratih krajih. Budgetna komisija predlaga za ceste 152.000 gld. iz deželnega premoženja. Imamo na-te sveta prava, Naj nam ženin kar če dava, Ne Anica, ne damo te Pojdi med nas, ljubimo te!" Po vsakem zapetem stihu zaigrajo melodijo godci. Ženin vstopivši med tem z voza, podal je družicam novcev za pijačo, za kar so one, zahvaljevaje se, dalje pele: „Zlate nam obljublja doli, Vendar nas, oli srce boli! Nc Anica, ne damo te! Pojdi med nas, ljubimo te!“ Na to so se izognile dekleta polagoma s pota in vozovi počasi za njimi. Veselo je zadonela potem godba, eije zmešani akordi so se ;pretrgovali le z vriskanjem poskakajočih mladenčev. Odhajalci došli so med tem do poslednje ulice iz vasi. Godci utihnejo na dano znamenje in vnovič so obstale dekleta, vozovi in ljudstvo, ko se je začul na okrog ljubeznjiv glas pojočih družic: Pustila si zdaj stan svoboden, Ino pošla si za možem, Je tak osoda odločila, Katera z nas bi ti branila!? Imej se blago, kak zvolila Ti moža dobrega si, mila. A da srečno bo tvoje možtvo Od njega hočemo poroštvo! Vnanje države. Iz Belfjrada. Srbski ministerski svet je sklenil pritrditi predlogu Avstro-Ogerske vlade, da se napravi most čez Savo med Mitrovico in Šabacom na skupne stroške. Angleži slučaj na Madagaskaru prav resnim smatrajo. Pred osmimi dnevi ste dobili dve oklepnici povelje odriniti iz Indije proti otoku Mavricijevemu, včeraj je dobila ladija „Slanej“ v Chatam povelje odriniti ravno tje, tudi korveta Frolič ima ukaz podati se v tiste kraje, od koder se v dvajsetih urah pride v Madagaskar. Iz Londona, 23. julija, V spodnji zbornici je Gladstone v daljnem govoru naznanil, da vlada ne bode iskala od parlamenta odo-brenja za njeno pogojevanje za Sueški kanal. V zadevah Sueškega kanala, Lesseps je rekel Wilson-u, kterega je Angleška vlada poslala, naj se na novič pogaja z Lesseps-om, da bode on dobil denar za drug kanal na Francoskem, ako ne na Angleškem. Zavrgel pa je predlog, da bi se tarifa še bolj znižala in da bi se pomnožilo število udov Angležev pri ravnateljstvu in pri opravnem svetu. Izvirni dopisi. Iz Štange, 23. julija. (Letim, Toča, Šest-stoletnica.) Spomladi smo se nadjali prav veliko sadja; ker vsako drevo je lepo cvetelo. A naše upanje se ne spolnuje. Orešenj, za ktere nekteri o dobrih letinah ningo denarja dobe, je le malo. V hribih jih ni skoraj nič — v dolini jih je pa vendar vež. Češplje so šle pa večidel v rožiče. Hrušek bo tudi jako malo. Le jabelka — posebno sladka so polne še precej. Sena se je tudi dosti nakosilo. Pšenice — ktera je tudi močno snetljiva, se pa le malo nažanje in ima tudi majhno klasje in slabo zrnje. Krompir zgodnji je debel in okusen. Vreme imamo jako nevgodno za ajdovo setev in za zoritev pšenice, ki noče rumeniti. Včeraj ob 3. uri popoludne je naenkrat nastal vihar — strašan naliv — med kterim je padala precej debela toča. Vendar tukaj, ker je krnalo nehala, ni posebne škode storila. Hote, nehote moral je ženin zopet dati za pijačo in dokler tega ni storil, niso se ganile dekleta iz mesta. A še pri poslednji vaški bajtici se je to ponavljalo, in to pot gotovo najganljivejši. Ena od družic, — nemara najstarejša — ogovorila je novoporočenca z dolgim vezanim govorom, ki se ga je bila iz družinske knjige na izust naučila, polagajoča v misel nevesti zakonsko breme, pod ktero se je svojevoljno podala, proseča ob enem ženina, naj bi cenil mlado ženo kot posebno dragocenost, ter izrekla nado, da ostane k Anici vedno tako ljubeznjiv, kakor se sedaj kaže. Toda, dasi so bile te besede naučene, šle so vendar iz srca k srcu tako prosto in nepre-siljeno, da so delale globok vtis na poslušalce. Mehkosrčne babice počele so z nevesto vred jokati. Da bi se vsi ne jokali, počele so družice vnovič peti nekoliko stihov pesni za slovo: „Z Bogom bodi, so spominaj, Naj v misli smemo ti ostati, Ker nam ljubezni ne smeš dati Osoden tak tvoj čas je zdaj. Oh z Bogom bodi, se spominaj!“ Deklečja ograja se je razpršila, fantje so pokajoč z biči pognali konje in predno je bila pesem končana izginili so vozovi raz obzorja. Po „Zori“ —ki—. Spomin 6001etnice združenja naše ljube dežele s Habsburško hišo smo tudi tukaj obhajali s šolarji 11. julija — za ljudstvo pa v nedeljo potem. G. Foersterjeva himna je ljudem jako dopadla. Je pa tudi res lepa. DA se peti — da mora človeško srce, če ni iz kamna — ganiti. O cesarjevi navzočnosti v naši deželi smo slišali veliko lepega petja. — Krasno je bilo petje v ljubljanski stolnici 12. julija. — Prelepa je bila himna, ki so jo pevci peli presvitlemu cesarju pri serenadi 11. julija zvečer. Tudi v Bledu smo slišali veliko prelepih pesen, ki so jih res mojstersko prepevali pevci, ki so si bili od daleč in blizo sešli, da bi zadnji večer še prav počastili našega pre-ljubljenega cesarja Franca Jožefa I. Ljubi „Slovenee“! da si dnevnik postal — je prav, in močno si nas s tim razveselil. Mislim, da smo vsi za te, kar nas je pravih Slovencev. Kdor ni s teboj je zoper Slovenijo in ta ni naš. Mi se Te hočemo trdno okleniti. Mi Te hočemo podpirati duševno in gmotno po svoji slabi moči. Toraj sobratje na noge! pišite in poročajte novice — in podpirajte vrlega „Slovenca“. Kažimo, da mi smo mi! Ti pa, ljubi „Siovenec“! bodi nam — kakor dozdaj pravi kažipot k časni in večni sreči. Brani nam vedno krepko sv. vero, ljubo domovino in narodnost zoper vse sovražnike. Iz Metlike, 24. julija. (Žumberška komisija) za obhod (oblaz) mej je ravnokar stigla in začne svoje delo, da le pridejo iz Ljubljane potrebne mape. Najprej si misli ogledati Marindol. Prijahalo jo tudi več zastopnikov Žumberske upravne občine „Sošiee“. Z Grosupljega pri Šmariji, 24. julija, (Smrt obešene Ane Mehle.) Y „ Slov. Narod “-u se je 13. t. m. poročalo, da se je tu 18 let staro dekle, Ana Mehle obesila. Ljudje, ki so pametno in obče spoštovano dekle poznali, si ne dajo dopovedati, da bi si bila brhka deklina sama življenje vzela, temuč od ust do ust gre govorica, da je od ptuje roke najbrž v togoti nesrečno vdarjena — ubita in potem obešena bila. Ker se ta sum na tehtne razloge opera, se nam čudno zdi, da tukajšnji vladni organi o tem ne poročajo višjim vladnim krogom, ki bodo gotovo korake storili, da resnica pride na dan. Hrvatska, 20. julija. (Nemci v Rusiji). (Konec). Veliko senzacijo je naredil pozdrav grofa Krosinskega v Varšavi, ker je v francoskem govoru avstrijskemu nadvojvodi izrazil, da so Poljaki pripravljeni kri preliti za habsburško hišo. To se tako razlaga v Rusiji, da ni govoril le v imenu avstrijskih, ampak vseh Poljakov, torej tudi ruskih. O vojski z Rusijo se mnogo govori in misli, ter se pri vsaki priložnosti ventilira ta eventualnost. Tako n. p. ko so vjeli madjarskega častnika Nagja v Poljski, ki je pod skritim imenom še z enim tovarišem prerisaval trdnjave, ceste .. . ruske za avstrijski generalštab. Veliko se govori in in piše zdaj o govoru moskovskega župana Oičerina, ki je govoril pri banketu ob caro-venčanju. Dejal je: „Državna moč ni več tam, kjer je bila, moč pripada nam, zastopnikom naroda.“ Eni pravijo, da tako ni govoril 0., da je to pridjala „N. f. Presse“ in „Pester Lloyd“; drugi pa menijo, da je C. res tako govoril, ker je že lani podobno temu govoril, in ker je tudi Rusiji prijazna „Nouvello Eevue“ prinesla tiste besede: „Le pouvoir n’ est pas plus lil ou il etait autrefois; le pouvoir appar-tient a nous, representants du peuple.11 0. je bil pred 5—6 leti vseučilišeni profesor v Moskvi. Izbran je za župana zato, ker so njegovi prijatelji širili glas, da bo to carju posebno ljubo, zlasti o predstoječem venčanju, ako njega izbero za mestnega glavarja. — Mnogo se stori brez kriča in šuma za napredovanje šol, trgovine in materijalnega blagostanja. Novi vstav za vseučilišča se pričakuje vsaki dan. Železnica je odprta od Batuma (v zadnji vojski osvojeno mesto) na Črnem morju, ter je zdaj zvevano Črno in Hvalinsko morje se železnico pri Baku. Doslej so vsi milijoni zastonj potrošeni za črnomorsko luko Poti, ker je kakor naš Senj Burji izvržena, med tem ko je Batum primerjati Reki, Trapezunt pa Trstu. Zdaj bo tržišče in vsa trgovina prešla iz Potija, te zlate zemlje, kjer je stara Kolhida hranila zlato runo, v varno in prirodno luko Batum. — Onkraj hvalinskega morja je že kakor n. pr. v Bosni vojna železnica v daljini 217 vrsta (čez 220 km.) ter se more v 12 urah dospeti do tekinske oaze Kizil-Arvada. — Glede sibirske železnice, ktera se ima graditi po odredbi cesarski od 1. 1875 od Nižnega Novgoroda čez Kazan pa Jekaterinburg do Tjumena v Sibiriji, traja že 12 let posvetovanje in prepiranje. Ignatjev je bil 1. 1880 izposloval, da se ima takoj graditi, pa tudi ta cesarska odloka doslej ni vspela. Za Rusijo je ta, kar za vas slavonska ali še važnejša železnica. Videti pa jo, da se bo še letos začela delati, ker Katkov to urgira. Znamenitna je cesarska odredba glede tran-sita zakavkazkih železnic. Vsled novega tarifa in naredeb se tujci in Armenci zanaprej ne bodo več sami okoriščevali s tamkajšno trgovino, ampak tudi Rusi. Ob taistem času, počenši od 13. julija, prestvarja se vojaška vprava kavkazka v civilno. To veliko pomeni, kajti Kavkaz zavzema prostora 872 tisoča □ milj z več ko 6 milijonov prebivalcev, „Mosk. Ved.“ kličejo ter pravijo, da zdaj bo Kavkaz postal ruska zemlja; ko bi bila pa vojna vprava še dalje trajala, naredilo bi se bilo „armensko cesarstvo" z milijoni ruskih rubljev, pa na škodo Rusiji. To pomeni predatev Kavkaza civilni upravi. Nedavno je bil cesar z družino navzočen pri odpiranju kanala od Svira do reke Sjase. S tem je olajšan pot trgovini, zlasti pa prevoz za žito od jezera Onege do Ladoge in Petrograda, ter prihranjeni milijoni. Izdana je nova postava za trgovske banke, ker jo je tirjala izkušnja; zdaj namreč tujec in zlobni špekulanti zanaprej ne bodo mogli več zlorabiti zbranega kapitala, kakor se je to zgodilo pri kronštadski banki. Veliko se razpravlja in pretresa o tem, kako bi se dal popraviti kurs ruskemu denarju, da ne bi bil igrača evropejskim borzijancem. Katkov priporoča zgled severne Amerike, da se njen uzor tarife upotrebi, ker Rusija ima skoro vsega, kar se pa uvaža, to je največ luksus in pa take stvari, za ktere dotičniki morejo plačati veče tarife. Največo škodo bi imeli pri tem Nemci, zlasti Pruska. To bi bila trgovsko-obrtniška vojska s Prusko in velik ji naložen davek, kterega ne bi vzmogla. Bode li vlada sprejela rodoljubni predlog Katkov-a, to se ruska moč za mnogo poviša. Še na to vas imam opozoriti, da je znaten korak storjen z novo v kratkem proglašeno postavo v judovskem prašanju. /frgovina s pijačami se dovoljuje judom le v tistih hišah, ktere so postavljene na njihovem zemljišču, in ktere so si pridobili do 3. maja in potlej. Pravico na to trgovino morejo dobiti zanaprej le v tistih krajih, kjer jim je dovoljeno živeti, ali tjakaj se naseliti. V najetih hišah pa, sli kjer imajo le dosmrtno pravico, ne smejo trgovati s pijačo.“ — Taka postava bi bila potrebna tudi za Hrvatsko, kjer priseljeni Izraelci v malo letih postanejo oblastni in mogočni gospodarji, na veliko škodo narodnosti in katoliški stvari. Domače novice. (Svojim čitateljem.) Da „Slovenec“ v nobenem oziru ne bode zaostajal za drugimi dnevniki, skrbeli smo za to, da bode prinašal tudi najnovejša telegrafična naznanila. (Pri seji c. Ter. deželnega šolskega sveta) dne 9. julija sta bila prvikrat navzoča nova uda c. kr. deželnega šolskega sveta gg. dr. Vošnjak in Murnik. Pri ti seji je bila rešena pritožba občinskih zastopnikov v Vipavskem krajnem šolskem svetu zarad stanovanja ljudskih učiteljev v vipavskem šolskem poslopji. — Določilo se je tudi o pritožbi treh vasi v Moravski fari zoper njih všolanje v šolo na novo vstanovljeno. Nasvetovani so bili tudi učitelji, ki imajo iti v kmetijski napredovalni tečaj v Slapu. (Baspisano.) Na c. k. mornarski akademiji mesto profesorja za nemški jezik in literaturo do 1. septembra, — Mesto bil jezni k a (notarja) po dr. Bibiču v Ljubljani v 14 dneh. — Ustanove A. Bab o ve drugi del v znesku letnih 200 gold., pol za ljubljansko meščansko vdovo, pol pa za hčer ljubljanskega meščana, ki je nevesta; dobi jo po poroki,— Budninsko vodstvo v Idriji potrebuje 100 hektolitrov pšenice, 800 hktl. rži in 600 hktl. koruze. Pismene pogodbe do 10. avgusta 1.1. tjekaj. (Zrelotni izpit na moškem učiteljskem izolraševališči) se je pričel 25., a zvršil 28. junija t. 1. Skušnjo je narejalo 22 pripravnikov, naredilo 16, 4 so reprobirani na dva meseca 1 na pol leta, 1 za celo leto. Na ženskem je delalo skušnjo 28 gojenk (med temi 1 privatna) 3 so naredile izpit z odliko, 17 dobro, 4 so bile zavrnjene na dva meseca in 4 za celo leto. Izmed 22 pripravnikov jih je sposobnih za Slovenko in nemško poučevanje 16, a samo za nemško 6. (Cesar v cerkvi presvetega Srca Jezusovega in hiralnici). Točno ob 1. uri popoldan 13. julija, pripeljejo se Njih Veličanstvo cesar Franc Jožef s svojim generaladjutantom baron Mondelom k novi cerkvi na koncu Kravje doline. V lopi pred cerkvijo so zbrani: Milgsp. knez in škof s svojima dvornima kaplanoma in preč. kanonika gg. A. Urbas in A. Zamejec, višji ogleda Lazaristov in Gradca preč. g. Min-gersdorf, g. grof Chorinski, c, kr. vladni svetovalec in več udov stavbenega odbora te cerkve. Pri vhodnih vratih cerkve pa so stali v korokih preč. g. superijor Kukovič, misijonski duhovni gg. Bbhm, Nežmah, Pogorelec in hišni duhoven hiralnice g. Barlič. Tu imeli so mil. knez in škof kratek ogovor do cesarja, ter predstavili Njih Veličanstvu stavbeni odbor; cesar blagovolili so s posameznimi udi odbora govoriti in jih pohvaliti. Potem poda g. superijor Njih Veličanstvu aspergil, in cesar gredo v cerkev, počastit presv. Srce Jezusovo. Po končani mo- litvi, ogledajo si celo cerkev in izvrstni križevi pot, ter se odpeljejo v hiralnico. V hiralnici pregledali so Njih Veličanstvo vse posamezne sobe hiralcev in usmiljenih sester, pa tudi vse prostore majerije. Kdo popiše vesele občutke ostarelih, hromotnih in betežnih hiralcev, ko so videli, da so preprijazni cesar prišli tudi njih obiskat, in ko so slišali, kako skrbno, sočutno poprašujejo, če so tu zadovoljni. V posebno lepo okinčani sobi predstavil se je tu zbor blagih gospej in gospodičin za sirotne dekleta. Njih Veličanstvo izrazili so jim s častno pohvalo svojo zadovoljnost, da so se tako blagemu namenu kršanskega usmiljenja posvetile. Pri odhodu iz hiralnice, zahvalili so se preč. g. Mingersdorf za častno obiskanje in darove, ktere so blagovolili darovati hiralnici Njih Veličanstvo. (Bazsvitljava frančiškanske in nunske cerkve.) Med druzimi večjimi poslopji, ki so se v krasoti svetila četrtek zvečer o priliki raz-svitljave na čast Njih Veličanstva, omeniti nam je s posebnim zadostenjem tudi frančiškansko cerkev in samostan. Iznad mogočne visoke fasade, kjer stoji velika bakrena podoba Matere Božje — „ Zamorska Marija11 imenovana — migljalo je blizo tisuč lueic, v zares čarobni lepoti. Marijna podoba bila je vsa v žarkih, in ljudje, zlasti v okolici, ki so si od daleč ogledovali razsvitljavo, pravili so, da je bila videti, kakor v nebeškem svitu v zraku stoječa; nje ob strani blestele ste dve ognjeni piramidi. Po samostanskih oknah razpostavljeni so bili elegantni raznobojni transparenti. V prvem nadstropji zapazili smo okusno izrezani cesarski in deželni grb, med njima pa sv. križ — t. j. vse za vero, dom, cesarja; a z druzega nadstropja žarelo nam je nasproti pet transparentov, na kojih so bile posamezne, kakor iz svitlih biserov sostavljene ter s cesarsko krono okinčane črke, ki so slavnostno klicale: „ Slava Njegovemu Veličanstvu!" Nunska cerkev bila je razsvitljena s transparenti. Na 1. oknu bil je napis: Božji . blagor Franc Jožefu I.; na 2. oknu: Blagor mili Elizabeti. V sredi bile so črke F. J. E., nad njimi pa latinski napis: Vivat imperator noster, amans omnes gentes suas (živio naš cesar, ki vse narode ljubijo). Na 1. oknu proti samostanu stalo je: Gliick, Segen, Vdlker-liebe (sreča, blagoslov, ljubezen narodov), na 2. pa: Dem Begenteu aus Habsburgshause(vladarju iz hiše habsburške). Na spodnjih oknih so bile te-le podobe: 1. Srce Jezusovo; 2. cesarjevič Budolf; 3. cesarica Elizabeta; 4 cesar Franc Jožefi.; 5. cesarjevna Štefanija; 6. srce Marijno; nad cerkvenimi vratimi pa je bil cesarski orel. O času splošnje razsvitljave lesketal se je tudi pred Šent-Petersko — in novo cerkvijo presv. S. J., umetno za to slavnost prireden velik križ, v obilnih raznobarvanih lučieah. Enako bile so razsvitljene vsa okna hiralnice, na kterih je migljalo nad 300 raznobarvanih lampic na piramidnih stebričkih. Razne reci. — Za dekane korarskega k a p i-teljna v Marija-Saal na Koroškem so cesar imenovali vis. čast. gosp. knezoškofijskega duhovnega svetovalca Martina Šašel-na, kateheta in slovenskega pridigarja v Celovcu. — Ostanke pesnika Badičeviča so z Dunaja, kjer je bii prej pokopan, 23. t. m. pripeljali v Novi Sad. Od ondot odpeljali so jih po parobrodu v Karlovce, kjer so jih v Stražilovu, uro hoda od Karlovcev, pokopali. Na grobu govoril je Dimitrievič, vrednik Zastave". — Slovstvo. Obseg 14. snopiča zabavnika „Deutscher Haussehatz11 je sledeči: Leonore. Koman von Alfred Hugo. (Forts.) — Alte Schlosser liber dem Eisakthale in Siidtirol. — Prossels. — Sehenkenberg. — Aichach. — Hauenstein. — Salegg. — Trost-burg. Von Philipp Jakob Amonn. — Der beruhmte St. Michaelsberg in Frankreich. — Zwei Todesfšille von europaischer Bedeutung im Jahre 1700. Von F. von Kudloff. — Joseph Gabriel Maver. — Ein liistiger amerika-nischer Gast in deutschen Gewassern. Die Wasserpest. — Um dieWelt ohne zu tvollen, Tagebuch Sr. k. k. Hoheit des Erzherzogs Ludvig Salvator. — Politechnische Mitthei-lungen. — Die neueste Schrott- und Pulveri-sirmaschine. — Allerlei. — Podobe pa so: Le Mont-Saint-Michel (Der St. Michaelsberg) in Frankreich. — Ueberredung. Gemalt von E. Kurzbauer. — Entwischt. Gemalt von M. Lebiing. — Der Maler auf der Studienreise. Nach dem Gemiilde von E. Stammel. — Joseph Gabriel Maver. — Die neueste Schrott-und Pulverisirmaschiene. Telegrami ..Slovencu", London, 25. julija. V spodnji zbornici naznanuje Northeote predlog, da v adresi na kraljico se izreče: Pri obravnavi Sueškega prekopa (kanala) se odreče vsaka izključivna pravica (mono-poi). Bern, 25. julija. Zvezni svet v Bernu svetuje Ameriki pogodbo zarad razsodnega odloka vsih prepirov med Švico in Ameriko. Novi Jork, 25. julija. Potniki namenjeni iz Novega Jorka v Baltimore so na nasipu prihoda barke čakali. Nasip se vdere in 70 oseb utone. Dunajska borza. 24. julija. Papirna renta po 100 gld. Sreberna „ „ „ „ . 4% avstr, zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6 % ■ •i n ii 4% . „ papirna renta 5% Kreditne akcije . . 160 gld. Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. „ arstr.-ogerske banke „ Landerbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice . „ Tramway-društva velj. 170 gl. . Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice „ „ Ferdinandove sev. „ 4% državne srečke iz 1.1854 250 gl. 4% „ „ „ 1860 500 „ Državne srečke iz 1.1864 100 „ n n n n 1864 50 „ Kreditne srečke . . 100 „ Ljubljanske srečke . . 20 „ Rudolfove srečke . . 10 „ o% štajerske zemljišč, odvez, obligae. London .............................. Srebro .............................. Ces. cekini.......................... Francoski napoleond. Nemške marke......................... 78 gl. 95 kr. 79 „ 55 „ 99 ., 50 „ 93 „ 40 „ 119 „ 90 „ 88 „ 55 „ 87 „ - „ 293 „ 50 „ 108 „ 50 „ 837 „ - „ 114 „ 25 „ 646 „ - „ 322 „ 75 „ 221 „ — i, 108 „ - „ 105 „ 50 „ 119 i, 50 „ 136 „ 35 „ 169 „ — „ 168 „ 50 „ 171 „ 75 „ 23 „ - „ 20 „ - B 103 „ - „ 120 „ - „ "“n n 5 „ 65 „ 9 „ 501/, „ 58 „ 50 „ Sveta Ana ali molitevne toikvice v češčenje sv. matere Ane. Sestavil o. Hrizogon Majar. Se dobiva v moji založbi po sledeči ceni: V pol usnji po 60 kr., vse v usnji po 80 kr., vse v usnji z zlato obrezo po 1 gld. (3) J. Griontini.