& .M tl ,CL*ri6l., s' o'^$ M '• ■■»in/’! i**! 8«) voiflBaffll 4ii_- ««1 »5 •o; /-J i ■' #R4 J OB VSTOPU V 1990 Še eno težko leto je za nami. Leto, ki bi ga po nekaterih dogajanjih najraje čimpreje pozabili, pa ne moremo, saj ves čas razmišljamo, kaj in kako bo jutn, kako bo z našimi zanamci. O stvareh, v katere smo dolgo verjeli, da bodo obstajale tudi v bodoče, smo pričeli dvomiti. Nobeno dogajanje nas ne preseneti več. Žal, so le-ta običajno slaba in nanje ne moremo kaj dosti vplivati. Te stavke pišem en dan po tem, ko je A. Markovič predstavil svoj program in ko boste tole brali, bo (verjetno) že jasno, kakšne bodo gospodarske usmeritve v letu 1990, desetletju pred novim tisočletjem. Težko bo. Še težje pa, če se bo ta program dolgo sprejemal. Posledice bodo lahko take, da se bomo morali v Jugoslaviji pogovarjati še o čem drugem, če se sploh še znamo pogovarjati in posluša- > * - fr,., > . ' > m % ‘ ^ M ^ * ^ >,< ,^, s ■' > ( 4''v** ,..v m mm> Iq1 |0'' GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JEtOVIC LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA LETO Mu y-. S DECEMBER 89 Kolednice Roka, glej, po rožah seže, v šopek krasen jih poveže, lepše pa kot cvetke s trati te srca so želje zlate: koder vaša noga hodi, naj korak k uspehu vodi, bodi z upanjem začeto zdraix>, SREČNO NOVO LE’ V.T.ARHAR ti. Razumemo se, žal, že nekaj časa ne. Morda pa smo prišli le v fazo, ko se je vse skupaj pregnojilo in bi bilo mogoče, če bomo vsi skupaj bolj poprijeli za delo in uporab-Ijnli "sol" v glavah za ustvarjalnost, da bomo zagledali luč v tunelu teme. Luč izhoda in ne luči nasproti vozečega vlaka. V Jelovici smo si zadali v letu 90 smer gospodarjenja, ki pomeni realno rahel premik na bolje. To pome-ni, da je v nas še nekaj optimizma. In ta naj velja. V letu 1990 zato želim vsem zaposlenim Jelovice, upokojencem in njihovim družinskim članom mnogo lepše in boljše leto. Glavni direktor Matjaž Čepin s MONTAŽNE HIŠE W JELOVICA mm+rn »*»■*»« rnvmmmfmmm . •UKM USMERITVE JELOVICE V GOSPODARJENJU V LETU 1990 Izhajajoč iz dosedanjih izkušenj in tistega, kar lahko predpostavljamo, bo tudi v prihodnje leto prav tako težko za gospodarstvo ali pa še težje kot letos. Tudi naslednje leto bo težko prodati prozivedeno. Doatno k temu je potrebno računati tudi s političnimi posledicami na gospodarska gibanja. Vprašanje inflacije in sama inflacija bo (verjetno) še naprej razdiralno vplivala na gospodarstvo in družbo. Tudi drugi negativni trendi, ki opredeljujejo stanje v naši družbi, se bodo bolj ali manj nadaljevali. S takimi pesimističnimi predpostavkami moramo predvideti poslovanje Jelovice v prihodnjem letu, upoštevajoč pri tem tudi stanje in možnosti našega pod- jetja. Glavni cilji v letu 1990 so: - Poslovati pozitivno s ciljem doseči povprečno stopnjo akumulacije naše panoge in znižati realno zadolženost podjetja, predvsem kratkoročno, na po 4 mio DEM v mesečnih povprečjih, kar pomeni pod nivo enomesečne realizacije podjetja. Istočasno to pomeni tudi zboljšati solventnost podjetja in izboljšati vire poslovnih sredstev. - Rahlo povečati proizvodnjo (cca 2%) in vzporendo prodajo. Ob istočasnem zmanjševanju zaposlenosti to pomeni fizično povečanje produktivnosti. - Večja usmeritev v izvoz s ciljem v treh letih doseči v izvozu približno 30% realizacije podjetja oz. 10 mio $ in pri tem izvažati proizvode, katerih prodajna cena pokriva vsaj direktne stroške. Te cilje bomo skušali doseči predvsem z izvajanjem naslednjih nalog in usmeritev: - V prodaji bomo nadaljevali s selekcijo poslovalnic, eventualno odprli še kak- šno predstavništvo in poiskali še druge oblike prodaje. - Intenzivno bomo delali na obdelavi gradbene opera-tive s ciljem, da v letu 1990 prodamo gradbeni operati-vi vsaj 1 0 mio DEM stavbnega pohišva ali 25% le-tega. - Z analizo konkurence, s stalno reklamo in propagando bomo agresivno delovali na trgu s ciljem čim večje maloprodaje naših proizvodov. - Glede na plačilno sposobnost jugoslovanskega trga bomo posebej morali skrbeti, da nam bodo kupci pravočanso plačevali dobavljeno blago. - Na področju izvoza bomo selekcionirali program, hkrati pa a že v tem letu bistveno povečali. - Montažne hiše bomo morali usmeriti predvsem v izvoz, saj doma ne bo kakšnih večjih možnosti prodaje. - Z vsemi lemi ukrepi na področju trženja bomo skušali zagotovili izrabo proiz- vodnih zmogljivosti podjetja, kar bo glede na situacijo, kije, izredno težko. Proizvodnja bo morala s svojo aktivnostjo nuditi ustrezno podporo prodaji. Posebno pomembna naloga bo, v nekatere obrate uvesti povečan obseg maloserijske in izventipske proizvodnje (do 20% v posameznem obratu). Na področju nabave bomo izvajali racionalno politiko s tem, da bomo morali posebno pozornost posvetiti nabavi lesne mase. Na področju razvoja nadaljevati z razvijanjem novih porizvodov. Posvetili bomo večjo pozornost uvajanju teh proizvodov na trg. Posebnega pomena za podjetje bo intenzivnejše nadaljevanje uvajanja projekta računalniškega pos lovanja po naših poslovalnicah, ki se je dosedaj odvijal prepočasi. Racionalni izrabi lesne mase bomo posvetili večjo pozornost, saj v primarni proizvodnji razpolagamo z obnovljenimi sušilnicam in novima linijama za širinsko in dolžinsko op-timiranje. Na področju zaposlovanja se bomo usmerili tako, da bi se število zaposlenih v Jelovici zmanjšalo, da se število zaposlenih v nekaj letih zniža pod 1000. Istočasno moramo podjetje okrepiti z nekateirmi strokovnimi kadri in uredili njihovo nagrajevanje. Prav tako bomo preverili štipendijsko politiko. - V skladu z novo zakonodajo in potrebami podjetja bomo po potrebi uvedli tudi reorganizacijo posameznih služb. - Pristopili bomo k celoviti obnovi projekta naše montažne hiše. - Na področju investicij bo imela prednost oprema, tretjino amortizacije pa bomo investirali v obratna sredstva. - V skladu z novo zakonodajo bomo prilagodili naše pravilnike in (po možnosti) tudi naše obnašanje. - V letu 1990 bomo pristopili tudi k izdelavi nove vizije in usmeritve podjetja, saj spremenjeni svet okoli nas to zahteva. - Osebne dohodke bomo delili v skladu z doseženimi uspehi, predpisi in kolektivno pogodbo. To so le glavne naloge in usmeritve, ki so navedene. Jasno pa je, da bo čas zahteval tudi spremembo ciljev ali metod, saj živimo in delamo v izredno nestabilnih razmerah. Za tržno gospodarstvo pa je jasno le to: Preživel bo le tisti, in imel tudi možnost razvoja, ki bo proizvedeno blago tudi dobro prodal in dobil plačanega. Direktor DO Matjaž Čepin PO NOVEMBRSKEM REFERENDUMU JELOVICA - PODJETJE V DRUŽBENI LASTNINI Zakon o podjetjih med drugim določa, da so se OZD dolžne preoblikovati v podjetja do konca leta 1989. Zaradi nerešenih lastninskih razmerij se bodo najprej preoblikovale delovne organizacije v podjetja v družbeni lastnini, ker je ta preobrazba vsebinsko najenostavnejša. - predlaga temelje poslovne politike; - predlaga razvojni program in delovni program ter sprejema ukrepe za nujno izvajanje: Delavci Jelovice smo zato že 24. 1 1. 1989 na referendumu glasovali o novem statutu po djetja v družbeni lastnini, kot se bo po novem imenovala Jelovica. Za ta statut podjetja v družbeni lastnini Jelovica je od 1 1 55 vpisanih v volilne imenike glasovalo 833 delavcev ali 76.4%. S tem. ko smo se na referendumu opredelili za statut, se je DO Jelovica preoblikovala v podjetje. Znotraj Jelovice bomo statut začeli uporabljati 8. dan po objavi rezultatov referenduma na delavskem svetu. Navzven pa bo Jelovica poslovala kot podjetje od dneva registracije Jelovice kot podjetja v družbeni lastnini na registrskem sodišču. Statut kot temeljni samoupravni splošni akt podjetja prinaša nekatere bistvene spremembe, ki bi ob njihovi uporabi lahko pripomogle k boljšem poslovanju Jelovice. Bistveno se spreminja razmerje glede odločanja med delavci, delavskim svetom in direktorjem. NOVOSTI STATUTA Referendum je določen le za sprejem oz. spremembe Statuta. Zbori delavcev sprejemajo le letno poročilo direktorja o poslovanju, sicer pa bodo sklicani le v primerih, ko je potrebno delavce informirati o pomembnejših zadevah. Delavski svet ima zelo pomembno vlogo, saj je edini organ, ki potrjuje (sprejema) ali zavrača (ne sprejema) predloge direktorja oz. vodilne ekipe podjetja. Pomembne pristojnosti delavskega sveta so predvsem naslednje: - določa predlog statuta pod j e tj a; sprejema samoupravne splošne akte; določa organizacijo podjetja: - sprejema poslovno politiko in ukrep za njegovo izvajanje; - sprejema razvojni program in letni plan: - potrjuje periodični in letni obračun; - odloča o delitvi dobička ali pokrivanju izgube; imenuje in razrešuje direk torja podjetja in izvršilne organe; - imenuje in razrešuje delav ce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na pred log direktorja; - obravnava /x>ročilo o delu direktorja in dela vcev s po sebnimipooblastili in odgovornostmi in ugotavlja izpolnjevanje itjihovih nalog. Sestav delavskega sveta ni več določen s statutom, zato bo potrebno za vsako mandatno obdobje (dve leti) posebej določili sestav delavskega sveta. To je zelo praktična določba, saj bomo lahko za vsako mandatno obdobje prilagodili sestav delavskega sveta organizaciji podjetja. Delavski svet lahko poleg sedanjih izvršilnih organov imenuje tudi dinge stalne ali začasne izvršilne organe in določi njihove pristojnosti. V podjetju imamo poleg delavskega sveta še dva vrnjena samoupravna organa - to sta odbor samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo. Disciplinska komisija bo imela v prihodnje, ko bodo naši samoupravni splošni akti usklajeni z republiško zakonodajo, ki je pa še ni, omejeno pristojnost glede izrekanja disciplinskih ukrepov, kajti del te pristojnosti ima direktor. VEČJE PRISTOJNOSTI DIREKTORJA Poslovodni organ - direktor ima v podjetju večje pristojnosti, s tem pa tudi večjo odgovornost za poslovne rezultate. Pomembnejše nove pristojnosti so naslednje: predlaga organizacijo fxxi jetja: predlaga imenovanje in razrešitev delavcev s posebnimi pooblastili in oclgo-vomostmi; - odloča o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam; izreka disciplinske ukrepe v skladu s ixx>blastili; spremlja rezultate dela delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in vodij služb-in samostojno odloča o delu osebnega dohodka, ki predstavlja delavčev osebni prispevek; - daje poročilo o rezultatih poslovanja po periodičnem obračunu in letnem obračunu; izdaja posamične akte, ki urejajo delo in poslovanje podjetja: - odloča o službenih potovanjih v tujino; - odloča o odsotnosti z dela v skladu s pravilnikom; - odloča o nagradah in zahvalah in nagradnem dopustu; - napotuje delavce na izobraževanje, ki je v interesu po djetjci. Bistvo spremenjene vloge direktorja v podjetju je v tem, da direktor sam predlaga v potrditev delavskemu svetu vodilno ekipo podjetja (delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi). Vodilna ekipa podjetja na čelu z direktorjem vodi poslova-nje podjetja. Iz tega sledi določba Zakona o podjetjih, da se začne postopek za predčasno razrešitev direktorja, če delavci na zboru ne sprejmejo letnega poročila direktorja o poslovanju. Nadaljnji postopek izpelje delavski svet, ki mora ugotoviti, da je direktor dogovoren za slabe poslovne rezultate. Če direktor začne postopek za sodno varstvo in sodišče ugotovi, daje bil direktor neupravičeno predčasno razrešen, ga vrne v podjetje, vendar ne na mesto direktorja, če je bil v tem času že imenovan d ruj direktor. Vodilno ekipo podjetja sesta vlja direktor in delavci s po sebnimi pooblastili in odgo vomostmi. ki so: - pomočnik direktorja DO z< gospodarske zadeve - pomočnik direktorja DO z< organizacijo, informacijsk sisteme in splošne zadeve - vodja tržnega področja - vodja tehničnega področja vodja razvojnega področja - vodja Jinančno gospoclai skega jxxlročja - vodja splošno kadrovske ga področja. Novost je v tem, da delavce : posebnimi pooblastili in od govornostmi izbira direkto sam in jih predlaga v imeno vanje delavskemu svetu. Di rektor lahko tudi predčasni razreši delavce s posebnim pooblastili in odgovornostmi če ne dosegajo pričakovani! rezultatov. Statut podjetja opredeljuji tudi posamično in kolektivne odgovornost za opravljanji samoupravljalskih funkcij ii materialno" odgovornost di rektoija, delavcev s posebni mi pooblastili in odgovornost mi, delegatov delavskega sve ta ter članov izvršilnih orga nov. VLOGA SINDIKATA ŠE NI POVSEM OPREDELJENA Statut ima v podjetju drugač no vlogo od dosedanje, kei izhaja iz drugačne vloge sin dikata v družbi nasploh in ji razvidna iz naslednjih do ločb: h.ul v poujeiju aeiuje sa-oj no in svobodno sklad -Statutom zveze sindi-’ in sindikalnimi listina- o nedvomno pritrdil ugotovitvi o resnično velikem jubi-eju. Ker je največ o tem jubileju govoril sam koncert in iač nikomur ne moremo pričarati vzdušja tega večera, >bjavljamo raje kratek povzetek, ki ga je napisal Franc lenko eden redkih pevcev, ki je vztrajal vsa ta leta. NAŠE DREVO Gorenjski kmet najraši vsadi jablano na Jesen. Zrahljana zemlja je tedaj kot topla zibelka sadiki v neprijazni zimi in ta utrjena dočaka prebujenje pomladi. Drevesce vzbrsti, ozeleni. Korenine se oklenejo grude, iz katere črpajo sokove življenja. Jablana požene veje in vrhove, deblo z leti dobi moč, s katero nosi krošnjo in je kos viharjem. Poslej je kmet le še sadjar in vrtnar, ki skrbi za ugodje drevesa. Oblikuje mu krošnjo, izloča jalove veje, izreže drevesu izrojeni vrh, izčrpano vejevje nadomešča s plemenitimi cepiči. Kmetu drevo poplača trud s sadeži dobre letine. Letine so pa tudi slabe in tedaj je drevo željno še večje nege. Podobno drevo je tudi naš oktet Jelovica, ki smo ga jeseni 1969 zasadili takratni in nekateri še sedanji pevski zanesenjaki. Sadjar je bil pravzaprav Marijan Kovač, ostali smo pa združeno pazili na mladiko, da nam je že sredi zime dela prve vzpodbudne sadove. Torej to ni bilo krmežljavo plantažno drevesce, niti divjaček iz loških host, še manj pa kakšna meglasta barjanska jelša. Bilo je samoniklo, kleno revo, neupogljivo, košato in mogočno, kot eno od dreves Sorškega polja, hrast, kakršne še dandanjašnji vidiš na ozemlju tisočletne Loke. Drevo je rodilo obilne sadove. A bile so tudi letine manj veselih časov. Viharji so majali drevo, da so korenine valovale, upognila se je krošnja, ječale so veje, lomili so se vrhovi. Drevo je bilo vraščeno v radodarno polje in ni se dalo. Zmagalo je življenje... Bili so torej vsakršnji časi, vsega po nekaj. Bilo je tako kot v sanjah egiptovskega Jožefa - sedem suhih in sedem debelih krav, ki pomenijo sušna in rodovitna le- pa narekovali program vsestranskega karakterja. Pesmi v slovenski zakladnici je bilo dovolj in lahko smo zadovoljili sebe kot izvajalce in poslušalce še posebej, saj je bil oktet vešč tudi najbolj zahtevnih kompozicij naše in tuje zborovske literature. Odločila je muzika in tekstovna podoba skladb. Velika motivacija so bila besedila najbolj znanih slovenskih umetnikov, posebno pa še glasba izpod peres mnogih umetnikov slovenske zborovske ustvarjalnosti. O pevcih, ki so dajali oktetu podobo le to, da osip ni bil velik, a je vendar vedno povzročal zadrege. Včasih so bile zamenjave uspešne, drugič tudi ne. Imeli smo to srečo, da je jedro sestava ostajalo zvesto zboru, sicer današnejga jubileja ne bi bilo, tako kot ga ne hi bilo tudi brez tistih, ki jih pri oktetu ni več. Vsaka formacija je dala oktetu svoj pečat, sxx>jstvcn slog in primemo produkcijo. Najbolj uporni smo pa dočakali današnji praznik v sestavu, ki deluje šele tri leta in ima seveda pred seboj še veliko dela. Prave sadove našega drevesca bomo torej obrali kasneje. Pevci smo ponosno tudi na našega novega učitelja, ki je profesor pedagog, zborovodja in slovenski skladatelj. Kljub obilici skladateljskega dela najde čas za Jelovico. To je naš Slavko Mihelčič, neumorni pisec zborovske literature, poustvarjalec, pisec priredb. Mnoge od njegovih pesmi seveda naš oktet tudi izvaja. Nemalorkat Je Jelovica kar krstni izvajalec njegovih novitet. Zven njegovih pesmi je pevcu domače znan, izviren in ljudskega karakterja, a vendar zvest zakonitostim zborovske kompozicije. In poslušalci, simpatizer ji? Teh Jelovici nikoli ni manjkalo. Ni odveč, če se izrazim nekoliko vulgarno - to so naši pravi navijači, take je napravila pesem Jelovice. V naši publiki je slovenski ponos in gorenjska trma, kakršna je bila v obeh Gorenjcih, ki sta se pred tremi leto lotila ok-tetove prenove. Zato nocoj oboji slavimo in bog daj, da to ne bo poslednjič. Franc Jenko Tak pa je oktet Jelovica v današnji sestavi. Z leve na desno stojijo Jože Benedik, Lojze Bogataj, Leon Marolt, Marijan Kovač, Franc Jenko, Valentin Bogataj, Jože Rupar in Ivo Kržišnik. OB JUBILEJU Delovna organizacija Jelovica praznuje prihodnje leto svojo petintridesetletnico. Ze pred dvajsetimi leti pa se je njeno vodstvo zavedlo, daje kultura pomemben sestavni del človekovega življenja in tako je pod njegovim pokroviteljstvom zaživel vokalni oktet Jelovica. Dvajset let delovanja okteta je kar dolga doba in brez požrtvovalnosti vseh pevcev, nekdanjih in sedanjih, oktet ne bi obstal in živel z nami v našem prostoru. V preteklih dvajsetih letih se je zamenjalo več pevcev in umetniških vodij, nekaj članov okteta pa vztraja že od samega začetka in ti predstavljajo njegovo gonilno silo. Oktet Jelovica je doživljal vzpone in padce, njegova pesem pa se je slišala širom naše domovine. Ob tej visoki obletnici želim oktetu še veliko uspehov, dolgo in plodno življenje, podjetje Jelovica pa mu bo tudi v bodoče stalo ob strani, saj je del nas. Direktor DO Jelovica mgr. Matjaž Cepin, dipl.oec Dragi pevci: Ob 20.letnici vašega kul-turno-prosvetnega delovanja na področja glasbenega poustvarjanja vam pošiljam iz zakladnice vsega dobrega prisrčne čestitke in vam želim vse najboljše tudi za naprej. Pevski glas okteta Jelovice je bilo slišati na številnih uspešno opravljenih nastopih doma in v tujini: mnogim poslušalcem ste s svojim petjem ogreli srca in jim nudili veliko prijetnih glasbenih užitkov. Vselej ste znali ustvariti trdno vez med vami in poslušalci, kar je bila tudi najoečja nagrada za vas in za vašega umetniškega vodjo. Oktet Jelovica si je znal prav zaradi neomajne predanosti zastavljenim ciljem, močne volje do dela, vztrajnosti in velike ljubezni do petja ustvariti pogoje za uspešen razvoj. Toda kot marsikje tudi pri oktetu Jelovica ni šlo vselej vse gladko: zaradi menjave pevcev je nastopilo tudi obdobje težav, še nedavno je bilo treba nadomestiti manjkajočega pevca pri drugem basu. Povsem razumljiva je dalje želja vsakega poustvarjalnega sestava, da bi imel v sporedu čimveč novitet. No, da smo tudi na tem področju nekaj dosegli, sem postoril nekaj kar sam. Pre- ložil oziroma obdelal sem nekaj viž in jih, brez posebnih harmonskih jyoavigov, ukrojil tako, daje nastalo kar se da sveže sožitje med vebino in vižo. V kolikšni meri mi je to uspelo, bomo videli po odzivu poslušalcev jubilejnega koncerta okteta Jelovica, kjer bodo te pesmi zazvenele prvič. Skoraj vse pesmi, ki jih boste predstavili kot novost, so objavljene v posebni zbirki, ki sem jo posvetil vam, pevci okteta Jelovica, ob 20.letnici delovanja. Da bi še dolgo odmeval oktetov glas, tudi tjakaj, prek gora, v deveto vas! Vaš umetniški vod|a Slavko Mihelčič Oktet Jelovica in humor Veselje in pelje imata veliko skupnega. Kako pusto bi bilo brez dobre volje in kako kisle bi bile prenekalere pesmi, če ne bi bilo pevcev, ki jim je dano uganiti katero, čisto po slovensko okroglo. Oktet .Jelovica je slovel tudi po tej plati... Pevski kruh Basist Tone Blaznik je slovel kot družaben človek. Nekoč ga pošlje žena v Loko po kruh. Pod lipo pri Homanu je naletel na pevsko in pivski druščino. Beseda je dala besedo, pesem je dala pesem in Tone jo je pri mahal domov v poznih jutranjih urah, primemo v rožicah. Jm, Tone. dolgo si hodil s kruhom in vest trd si od pijače! ga nagovori žena. Nisem trd le jaz, trd je tudi kruh! Nikoli zadovoljen Kadar je zborovodja Tomaž Tozon videl, da so pevci ok leta Jelovica obiskali tudi Ga špetja in gostilno v Plevni, je pri neuspešni vaji vedno vzkliknil: Uh, kakšni pevci ste! Le po gostilnah bi hodili! Pa je bilo potem tako, da smo ga pevci resno vzeli in smo se ogibali gostišč. A spet ni bilo prav! Vi niste nobeni pevci, še v gostilno več ne hodite! Dunajski dečki Menda je Tomaž Tozon veljal v otroški dobi zaradi svoje la-lentiranosti za čudežnega otroka. Svoj deški glas je takrat posodil prvemu filmskemu Kekcu. Pripovedoval je, da je bil tedaj kandidat za znani zbor Dunajskih dečkov, ki še vedno prepeva v sosednji deželi. Eden od Je lovčanov, ki slovi po svojem rustikalnem značaju, mu je odvrnil: Glavno je, da so ti ostali vsaj dunajski zrezki. Oh, te tašče! Petje na pogrebih tudi pri oktetu Jelovica ni redek slučaj. Primerilo seje, da seje nekoč lak nastop zelo zavlekel, pa ne na pokopališču, temveč v goslišu. Pevce je nekoliko skrbelo, kaj porečejo domači. Sulčkov Tone nas je brž poučil: Recite doma. daje prijatelj umrla tašča, pa so pogreb tako ploskali, da smo pogrt ponovili! PEVCI IN UMETNIŠKI VODJE OD ZAČETKA DELOVANJA OKTETA DO DANES PEVCI * Avguštin Jamnik 1969-1980 * Zdravko Ogris 1969-1980 * Ivan Breznik 1969-1979 * Jože Oblak 1969-197 * Janez Bohinc 1969-1971 * Srečko Peklaj 1969-1975 in 1987-1989 * Tone Blaznik 1971-1984 * Simon Križaj 1975-1986 * Ciril Pleško 1979-191 * Gregor Šolar 1980-1986 * Franc Sluga 1980-19 * Marijan Kovač 1969 * Franc Jenko 1969 * Leon Marolt 1971 * Valentin Bogataj 198 * Jože Rupar 1987 * Jože Benedik 1987 * Lojze Bogataj 1987 * Ivo Kržišnik 1989 Umetniški vodje * Peregrin Capuder 1969-1972 * Tomaž Tozon 1972-1984 * Valentin Bogataj 191 1986 Začetek etnih časov elo 1990 je navadno leto, na 365 dni, začne in konča e s ponedeljkom. Vladar leta ; VENERA. '.ačetek pomladi: 20. marca b 22. uri 19 min. Sonce stopi znamenje OVNA (pomla-lansko enakonočje) Začetek poletja: 21. junija ■b 16. uri 33 min. Sonce stopi znamenje RAKA ačetek jeseni: 23. septem->ra ob 07.uri 55 min. Sonce topi v znamenje TEHTNICE jesensko enakonočje) Sačetek zime: 22. decembra >b 04. uri 07 min. Sonce stopi ■ znamenje KOZOROGA. Sončevi in lunini mrki / letu 1990 bosta dva So n eva in dva Lunina mrka 1. Dne 26. januarja 1990 bo tolobarjasti Sončev mrk, ki )0 viden na jugu Nove Zelan-lije ter v južnem delu Tihega n Atlantskega oceana. Pri las mrk ne bo viden. l. Dne 9. februarja bo popolni amin mrk. ki ga bomo pri aas lahko opazovali v vseh azah. Začel se bo ob 17.20 m. Popolna zatemnitev Lune ko senca Zemlje zakrije Luno / celoti) bo med 19.49 in 20.33 uro. Konec mrka bo ob 23. uri 3 min. 3. Dne 22. julija 1990 bo popolni Sončev mrk, ki bo viden z južnega predela Finske, s polotoka Kola, z Nove Zemlje m Novosibirskih otokov. Kot delni mrk pa bo viden v severovzhodni Evropi, v severni Grenlandiji in se ve moža hodne m delu Severne Amerike. Pri nas mrk ne bo viden. SLOVENSKA IMENA MESECEV Januar Prosinec Februar Svečan Marec Sušeč April Mali traven Maj Veliki traven Junij Rožnik Julij Mali srpanj Avgust Veliki srpanj September Kimovec Oktober Vinotok November Listopad December Gruden 4. Dne 6. avgusta 1990 bo delni Lunin mrk med 12.uro 30 min in 17. uro 55 min, ki pa v Evropi ne bo viden. Viden bo iz Azije, na Indijskem oceanu, na Tihem oceanu in iz Avstralije. Venera Vladar leta 1990 je planet Venera. Venera je za Soncem in Luno naj svetlejše telo na našem nebu. Poznamo jo tudi pod imenom Večernica in Jutranjka ali Danica. Od Sonca je oddaljena v povprečju 108 milijonov km (Zemlja 150 milijonov km), po velikosti pa je le malo manjša od Zemlje. Kadar se nahaja v notranji konjunkciji (med Soncem in Zemljo), se nam približa celo na 48 milijonov km. Tedaj jo moremo videti tudi podnevi. Venera je stalno zavita v debel plašč oblakov, zato njene površine z Zemlje ne moremo videli. Šele v zadnjih dveh desetletjih smo dobili s pomočjo avtomatsko vodenih vesolj- skih ladij prve posnetke Venerine površine. Pogojev za življenje na Veneri ni: temperatura na površini znaša kar 480 stopinj Celzija, atmosferski tlak je skoraj stokrat tolikšen kot na Zemlji, oblaki, ki jo obdajajo, pa so polni ogljikovega in žveplovega dioksida ter žveplene kisline. Tako je Venera, ki ima sicer ime po boginji lepote, med najbolj negostoljubnimi planeti v Sončevem sistemu. Novih podatkov o Veneri si obetajo zvezdoslovci v letu 1990, ko bo - če bo šlo vse posreči - 10. avgusta dosegla Venero ameriška vesoljska sonda Maggellan, ki so jo v maju 1989 uspešno izstrelili z vesoljskega taksija (shut-tla). Sonda je opremljena z najsodobnejšo opremo za raziskovanje in snemanje Venerine površine. Po opravljeni nalogi se bo ta dragoceni astronomski laboratorij izgubil v brezkončnih prostranstvih Rimske galaksije. VENERINO LETO je po stoletni pratiki bolj mokro kot suho, pa tudi soparno in precej gorko. POMLAD nastopi precej pozno. Pozne pozebe se ni bati. Če moča spomladi ni prehuda in ni trajna, pride za njo gorko, soparno POLETJE. Kadar spomladi neprestano dežuje, sledi vroče, sušno poletje, kar se pa le rekdo zgodi. Venerino leto ima zelo veliko neviht. Te sicer ne zažigajo, prinašajo pa močne nalive in plohe, ki zelo škodujejo letini. JESEN je ponavadi gorka in lepa, vendar ne traja dolgo. Zato skušaj trto zgodaj zagrniti, pa tudi ožim ni no zgodaj posej, zakaj okoli srede novembra navadno zmrzne in se pred božičem ne o taja. ZIMA je sprva znosno suha, potem pa, posebno od 12. februarja do konca, povsem mokra. Za Venerino leto velja, da je zima topla in vlažna. Ob rob nacionalnih problemov Ker skoraj ni časopisa, ki bi se ne dotaknil problemov nacionalizma, rasizma in šovinizma v vsaki številki, se mi zdi potrebno, da že zaradi take mode tudi v našem glasilu o tem napišem par stavkov o tovrstni tematiki v naši DO. Glede strukture nacionalnosti v naši delovni organizaciji nismo ravno preveč pisani, vendar pa imamo med zaposlenimi v glavnem zastopane vse narodnosti, ki jih združujemo v Jugoslaviji vključno s pripadniki manjšin. Kolikor so mi zadeve znane (mislim, da sem kar na tekočem) pri nas v DO kakšnih večjih problemov nikoli ni bilo, saj seje večina delavcev iz drugih republik kar lepo vključila, vključno s poslovalnicami. Izpadi posameznikov na eni in drugi strani so redki in še tukaj je v glavnem šlo bolj za obkladanje iz šale, kot pa kakšno nacionalno zagrizenost. Če pa kdo takih šal le ne prenese, mu pa posebne pomoči ni, razen, da zamenja okolje. Znano je namreč, da je za "starega" Ločana prišlek že Poljanec ali Sevčan, da ne omenjam Primorcev, Štajercev, Prekmurcev, Korošcev in Dolencev. Mnenja sem, da tudi v razmerah, ki so jih zakuhali tam, kjer je pasulj doma, se bomo v DO bolj brigali za delo, katero pa lahko uspešno opravljamo le v razmerah, kjer vladajo dobri medsebojni odnosi, medsebojno razumevanje in strpnost. "KVA ME BRIGA" ALI MALI KORAK DO POŽARA Kar nekaj člankov je bilo napisanih skoraj v obliki opozoril na temo nepravilnega obratovanja raznih naprav in še posebej odsesovalnih naprav, katere predstavljajo glavno nevarnost nastanka in prenosa požarov in so obenem glavni povzročitelji zastojev v proizvodnji. Še več pa je bilo napisanih raznih opozoril odgovornim osebam, ki pa so doživela bolj tako usodo kot bob, če ga vržemo v steno. Iz raznih zapisnikov o požarih ru smo iz streh ročno spravili in zastojih zelo lahko ugoto- na desetine kamionov žagovi-vimo kakšne okgromne škode ne, ki sojo natrosile odseso-smo zaradi tega že utrpeli, valne naprave najvčekrat za-tako materialne kot v olbiki radi malomarnosti nas vseh, zastojev in pa sanacij stanja, ki ne reagiramo na začetne Samo v obratih v Starem dvo- napake v teh sistemih, am- pak šele takrat, ko nam žago-vina leti za vrat in jo je po strehah že na kubike. Zmanjšanje tovrstnih zastojev v zadnjem času je delna posledica večje discipline okoli pravilnega obratovanja in kontrole, čeprav obenem ugotavljam, da se nekateri še kar naprej igrajo z ognjem. To delajo na ta način, da ne upoštevajo navodil o pravilnem obratovanju, da odmetujejo v sisteme večje predmete (oblači- la, cokle, trakove, drva, polivinil itd.), da ne odpravljajo sproti raznih manjših napak, da ne raziščejo takoj, zakaj se je zmanjšal vlek na posameznem stroju itd. Vsakdo, ki to počenja, naj se zaveda, da izziva nesrečo, najmanj pa, da ustvarja nepotrebne dodatne stroške, kateri nas že tako in tako preveč obremenjujejo. Ni redko, ko li ob raznih zas tojih in okvarah na teh napravah kdo zabrusi "požrite. kar ste si skuhali", s čimer misli na to, da je za napake odgovoren tisti, ki je sodeloval pri projektih, nabavi, montaži itd. To naj bi kar držalo, čeprav vemo, kakšna je YU kvaliteta. Držati bi moralo pa tudi to, da z napravami pravilno ravnamo tako kot doma s svojim avtom, kjer sami skrbimo za pravilno vzdrževanje in rokovanje kot tudi obremenitev. Ne poznam primera, da nekdo svoj avto pozabi ugasniti, ko se pripelje domov, nasprotno pa tukaj ni redek po jav, da pozabimo ustavili stroj ali ventilator po končanem delu. Če bomo priseli bolj dosledno ugotavljati krivce za posamezne zastoje, bom svoj delež šlamparij požrl kot kdo drugi, saj smo prav gasilci in vzdrževalci ob taki situaciji požirali svinjarijo ne krivi ne dolžni. Mislim tudi, da pogosto uporabljena parola "kva me bri ga" ne bo več tako popularna takoj, ko bo moral nekdo le delno iz svojega žepa pokriti stroške zastoja ali sanacije, če se mu taka krivda lahko dokaže. Kot sem pa še navedel, je vzrok za veliko škodo ali katastrofo lahko že pri dopuščanju manjših napak pri obratovanju teh naprav. Po večmesečnem izvajanju kontrole odsesovalnih naprav ugotavljam, da se je stanje v zadnjih mesecih znatno izboljšalo predvsem zaradi pismenih in ustnih opozoril na razne napake, kar pa ne velja za vse obrate. Precej nediscipline glede pravilnosti obratovanja teh naprav je še v obratu G MO, kjer se še vedno dogma, da ne upoštevajo navodil o obratovanju in s tem omogočajo zastoje, okvare in še kaj hujšega. Kot sem že omenil, bo potrebno krivca za zastoj, kije posledica nepravilnega obratovanja (vklop, izklop, praznjenje) ugotoviti in bremeniti za nastalo škodo, ki naj nikogar ne preseneti, saj je bilo pozoril takih in drugažnih že dovolj. AK MALO VENDAR POMEMBNO Na obratu montažnih objektov imajo že dolgo težave s potrebnim zrakom za proizvodnjo. Zato so se odločili za izgradnjo kom-presorske postaje. Ta ena najbolj kritičnih točk v proizvodnji na tem obratu tu bo tako kaj kmalu odpravljena. ŠE EN USPEH PLANINCEV JELOVICE PRELEPA MONTE ROSA Po imenu gore sodeč bi človek rekel, da je to nekakšna rožnata gora, vendar pa je ravno nasprotno to gora mogočnih ledenih vrhov, ledenikov. Samo ime Monte Rosa v italjanščini pomeni goro ledu. Po razsežnosti, velikosti, je to tudi najbolj mogočna gora Alp. Sestavlja jo kar 12 vrhov preko 4.000 m. Krona vsega pa je vrh - Dufourspitze 4.634 m in je tudi po višini druga najvišja gora Evrope, takoj za Mt. Blancom. In prav zanjo smo se planinci Jelovice odločili za letošnje leto. Vsakdo, kdor je prebral Kugyjev slavospevspev Monte Rosi, je začutil močno željo povzpeti se nanjo. Sicer pa velja, da tisti, ki ni bil na najvišjem vrhu Evrope - Mt. Blancu, najbolj mogočni gori Evrope, Monte Rosi in najlepši gori Evrope, Materhornu, ni "ta prav" hribolazec. Monte Roso smo čakali in dočakali tudi mi. čakali smo, kdaj se bo nad Alpe pripodil ta težko pričakovani anticiklon in v začetku letošnjega avgusta smo jo preko Italije mahnili proti cilju. Gora Monte Rosa pripada skupini vrhov Valiških Alp v Švici. Sicer pa si jo lastijo tudi Italijani, kajti njena južna pobočja padajo v Italijo. Naš izhodiščni cilj za vzpon na goro je bil visokogorski kraj Žermatt v Švici. Tako smo preko prelaza Simplon prispeli v ta gorski paradiž. Zermatt je znano švicarsko visokogorsko letovišče, ki živi izključno od turizma. Kot pravijo domačini se imajo za razcvet svojega kraja zahvaliti samo eni gori iznad mesta. To je Materhorn. Mogočna ostrica iznad mesta resnično deluje ob pogledu nanj tako mogočno, aa prevzame vsakogar, tudi neplanin- ca. In domačini se tega še kako dobro zavedajo. Materhorn so resnično vnovčili. Vendar pa so naše misli danes drugje, levo od Materhorna. Monta Rosa, ki se iz Zermatta ne vidi, pa nas tako silno vabi. Materhorn je v primerjavi z njo pravi nebogljenček. Premagati moramo še hrib iznad Zermatta imenovan Gornergrat in ob izstopu iz gorske železnice, v višini našega Triglava, se pred nami razodene v vsej svoji mogočnosti naša gora. Deviško beli sneg jo napravi resnično impozantno. Čudovito vreme, ki nas spremlja, nam ne pusti, da bi se oddahnili. Takoj se otovorimo, vsak svojo kramo in hajd pot pod noge. Za prvi dan smo si zadali bolj vodoravno turo do vznožja gore, koče BetemsHutte, v višini 2800 m. Kajti gora je še kar oddaljena od nas, zato smo kar hitro zagrizli v prah steze proti današnjemu cilju. Udobna stezica nas ves čas vodi po morenskem nasipu Gornergratskega ledenika Ker je hoja varna se lahko prepustimo uživanju pogledov na bele vrhove okrog nas Breithorn-naša gora iz leta 1985, dvojčka Castor, Polux, prav tako vsa bela, vsa bleščeča se soseda Mt. Rose, Lyskamm. Vsi vrhovi nad 4.000 m. A na severu edinstveni Materhorn. Levo od njega pa bela skupina, ki jo sestavljajo Dent Blanche, Zinalthorn in VVeisshorn. Vse je tako lepo, pa tudi vreme se skoraj ne more pokvariti. Kar pošteno je že vroče, ko jo končno prisopihamo na sam ledenik. Pri tem smo seveda izgubili nekaj višinskih metrov, zato jih moramo do koče zopet nadoknaditi. Koča, ki jo zagledamo iznad nas, leži na skalnem otoku, iznad mejnega ledenika in kakor orlovo gnezdo obvladuje vso okolico. Hitro prečimo ledenik, ki je trd in poln otočkov ter neštetih jezerc, od topljenja ledu. Kmalu so tudi serpentine izpod koče za nami, ko se pozdravimo še s svizci, tik izpod koče. Koča, imenovana tudi Monte Rossa Hutte stoji na višini našega Triglava in se skoraj ne razlikuje od okolice, saj je zidana iz istega kamna. Kljub lepemu vremenu pa koča ni kaj prida obiskana. Ker smo zgodnji in je še celo popoldne pred nami, si pošteno oddahnemo, ob kuhanju juhice pred kočo. Uživamo v lepih razgledih, v nas pa že leze nemir, kajti zavedamo se resnosti vzpona. Skoraj 2.000 višinskih metrov je iznad nas, da o dolžini ture ne govorimo. Ker pa je vzpon večinoma samo po ledu in snegu, mimo neštetih pasti, ki jih ledeniška tura skriva, je zahtevnost ture še večja. Resnost ture mi je, priznam, kar zlezla v kosti, tako da o kakšnem pravem počitku ni bilo govora. Še bolj pa nas zresni nemogoči čas odhoda. Zavedajoč se 8-urnega vzpona in polovico manj spusta ter neštetih nevarnosti, nam kar hitro mine čas do odhoda ob 2. uri zjutraj. Nataknemo si čelne svetilke in se zapodimo v strmino iznad koče. Mimo spustimo prve dve, tri naveze z vodniki, za kazanje smeri. Dolgo, dolgo časa se vzpenjamo prek kamnitega platoja imenovanega Unter platte, preden dosežemo Konec id, stopimo na Ober platte, v išini 3.400 m. Začetek idenega vzpona ne obeta nič zpodbudnega. Prežeče raz-oke ledenika, na katerih smo a kar naenkrat znašli, so nas austavile. Ostali smo sami. rve naveze so nam pobegle, mi pa se v tem labirintu avarnosti nismo več najbolje našli. Navezali smo se. Ker je I led trd, se tudi niso poznale edi od prvih navez pred mi. Izgubili smo smer, tako nam ni preostalo nič ugega, kot da počakamo aslednjo navezo. Pa tudi mno je bilo kot v rogu, tako a ni imelo nobenega smisla imostojno iskati poti. ako smo se priključili repu aslednje naveze in varno ešli "rešeto" ledenika. Med m tavanjem po ledeniku pa i je polagoma zdanilo, jdenik je postal bolj strm in >mpaktnejši. Smer se je dvig-la pokončno navzgor, mi pa di nismo imeli več težav z ientacijo in postali smo )gumnejši. Šele sedaj smo hko pokazali pravo irenjsko trmoglavost. Kot za avo smo prehiteli prvo, ugo, nato pa še tretjo ivezo. Začeli pa so nas lelovati višinski metri. Vzpon postal počasnejši pa tudi mi no se od začetne zagnanosti alo umirili. Prisopihali smo v nico, imenovano Satelldohe, ed vrhova Nordend in naš h Dufourspitze, v višini 4.200 Sedaj se je začelo zares, enili smo preko "hinavskih" isti na levo, na greben, bočje je postalo nevarno -:eno, tako da smo si še očneje zategnili dereze na igah. Ujeti smo morali naš eben, oziroma sedlo, od der nas bi smer popeljala oti vrhu. Pošteno že pihamo, ko končno stopimo i ta Satell, sedlo že 4.350 m x)ko. Tu nas sprejme mrzel ter z italijanske strani, enem pa nas loči še slabih 0 m do vrha. Pred nami je avo pravcato "jahanje" po trem vršnem grebenu. Levo desno strašna prepada, na 1 strani na mejni ledenik, na jgi na Monte Rosa ledenik, itrebna je velika mera zljivosti, kajti v trenutku se iko znajdeš par sto metrov 'je na ledeniku. Pri zljivem varovanju pa nam li višina že krepko daje mis- Pri plezanju prek predvrha ootrebno resnično kar malo letnosti preden oblezeš, alezeš vse te tako im-ovane "rifle". Pred nami se nčno pokaže obličje vrha. u že vidni izčrpanosti se oodimo naprej cez snežno mino proti vrhu. Ko stopimo naslednji skalni greben pa r malce razočarani azimo, da to še ni glavni vrh. šni greben se prelomi v iedo in šele na nasprotni uuiu na uuaeyu iume. noces nočeš sledi spust v škrbino in otem prek težke stopnje ončno vrh. Dobesedno zadnje moči porabimo, da se potegnemo čez zadnji prag in končno na vseh štirih stopimo pred križ, ki označuje, da smo resnično na drugem najvišjem vrhu Evrope. Vrn, mi pa "prazni" kot vedno, ko dosežemo cilj. Višina in napor tudi v nas opravita svoje. V trenutku nisi sposoben dojemati, kje si. Pa taka želja te žene k višku, da bi to dosegel. Brez želje ne bi nikamor prišel. Pa vendar počasi se povrnejo zdrave misli. Podamo si roke. Stojimo na vrhu Dufourspitze 4.634 m. Komaj opazimo, da je vreme tako idealno, da se ne more pokvariti. Z italijanske strani opazimo tudi že prve naveze tako, da kar pohitimo z obveznim fotografiranjem in se umaknemo v zavetrno polico pod vrhom. Skoraj ni vetra, pa tudi ne opazimo, da bi bilo hladno, zato se lahko v celoti prepustimo uživanju v prelepih pogledih na okoliške vrhove. Le laška nižina je vsa v megli, vendar pa opazimo skoraj 3.000 m izpod nas italijanski izhodiščni položaj, vas Macugnaguo. Pod nami pa tudi v V stena Monta Rose. Na italijanskem grebenu Signal-cupe opazimo najvišjo kočo v Alpah Punte Margerito 4.515 m. Vsi vrhovi okrog nas, ki smo jih prej gledali izpod njih, so sedaj vsi pod nami. Celo Zer-matski lev - Materhorn je postal kar nekako ponižen, pa vendar nobena okoliška gora ni dorasla njegovi drzni ostrici. Tudi ostali vališki velikani desno od njega, so kljub i ier\cmu uui uzi n. visiu ria aesm je najvisji švicarski vrh Dom 4.545 m. Mi pa počasi le dojemamo ves ta gorski paradiž. Nešteto vrhov, nešteto ledenikov in snežnih morij. Pa tudi nekaj megel se je vzelo nekje od Breithorna, kar pa ni skalilo našega zadovoljstva, da ne bi še nekaj časa ostali na vrhu. Vendar pa so misli že v povratku nazaj. Zopet jahamo po vršnem grebenu nazaj na sedlo. Sneg odlično drži tudi pri sestopu in hitro se spuščamo preko ledenika. Tudi dereze niso več potrebne. Preko strmih višin se spuščamo kar v smučarski preži. Smeri ni mogoče zgrešiti, le slalom med razpokami je zahteven. Razpoke pa kar čakajo, da te pogoltnejo. Hitro smo na skalnem platoju, kjer še dolgo telovadimo do koče. Pogledamo na uro. Za pot nazaj smo potrebovali le tretjino časa vzpona. Sestop je za nami, še ne, čaka nas še dolgo vodoravno marširanje do postaje visokogorske železnice. Prevzela nas je sladka utrujenost, pa vendar je ta le grenka kapljica v s opojno morje zadovoljstva ob osvojenem vrhu. Pa nam je uspelo. Premagamo tudi vodoravno maršruto in ko se srečamo z vlakom, nas pozdravi prva rahla osvežitev. Sedimo na nahrbtnikih sredi Zermatta in čakamo na vlak do našega kombija. Zopet tako prazni, obenem neskončno zadovoljni, da tudi megle, ki so zakrile naše gore, ne morejo pokvariti razpoloženja. Za nami je resnično težka tura, ki je ne bomo pozabili, pred nami pa novi cilji. Zv TRADICIONAL NEGA IZLETA Vsako leto se razveselim pisma, ki me vabi na naše srečanje, na katerem se popeljemo v enega izmed lepih krajev naše dežele. Na našem letošnjem srečanju je bila končna postaja v Šmarjeških toplicah, kjer smo imeli kosilo nato pa družabno popoldne. Zabavali smo se ob našem tradicionalnem srečelovu, obujanju starih spominov, se poveselili ob zvokih harmonike, mnogi pa so lep, sončen dan izkoristili za sprehod ali pa kopanje v bazenih. Ker sem bil, kljub svojim letom. prvič v Šmarjeških toplicah, sem se odločil za plavanje v bazenu, tako kot še del ostalih udeležencev izleta. Zlepa ne bom pozabil spominov s tega izleta. Kajti ob lepem sončnem vremenu smo že med vožnjo opazili mnogo novih lepih zanimivosti. Prvi postanek na Otočcu je bil zelo zanimiv, reka Krka pa ima med drugimi zanimivostmi tudi precej rib - predvsem krapov. Ob postanku ob Krki smo se srečali tudi s kadeti z vojaške šole iz Zagreba in bili smo prav veseli ob njihovi pozornosti. ki so nam jo namenili. Vsak tak izlet pomeni veliko meni in vsem ostalim upokojencem in upam, da se bodo ta srečanja še naprej nadaljevala vsako leto. Rajko Primožič iHSPiEPSjllEraSvElEfSHlUn Nekoč mlademu človeku niso prikrivali, da je življenje trdo in da je smrt neizogibna; moral se je učiti umetnosti življenja v svetu, iz katerega ni mogoče odstraniti trpljenja in konca življenja. (Ivan lllich) Ali bo boljše? Ali bo slabše? Tako se sprašujemo leto za letom. Če hočemo biti pošteni, povejmo odkrito: življenje je vedno smrtno nevarno. (Erich Kastner) Zanikovati lastne napake ni težko. To zna vsak povprečnež. Tisto, kar človeka poplemeniti in ga dvigne nad povprečje, je prav iskreno priznanje lastnih napak. (Dale Carnegie) Balinanje - moški, ŠPORT sodelovalo 21 ekip _ / 07/71/ DOBER USPEH NAŠIH Košarka - moški, finale - 1. Jelovica Streljanje - moški, sodelovalo 22 ekip - 1. LTH ORO-LIV, 534 - 10. Jelovica, 467 Naše športne sekcije so se tudi letos udeležile športnih sindikalnih iger. Rekreativci iz Jelovice so se tako kot prejšnja leta tudi letos dokaj dobro uvrstili. Če le sodelujemo, smo kar po pravilu med prvimi. Škriplje le pri nekaterih panogah, kjer so starejši prenehali z rekreacijo, mlajši pa imajo premalo ambicij ali pa druge rekreacije. Na sploh pa velja za mlade delavce - rekreativce, da je treba vanje stalno - drezati, da se tekmovanj udeležijo. Sicer jih ni. Ali je temu krivo to, da vidijo smisel življenja le v zabavi - diskotih ali je po sredi kaj drugega, bodo verjetno za širše slovensko okolje morali ugotavljati športni sociologi. Za nas pa naj velja, da bi vsak delavec, ki kaj da nase, moral vsaj enkrat ali dvakrat na teden vsaj po uro, dve posvetili rekreaciji in na ta način izboljšati svoje psihofizične sposobnosti. Le te bodo v težkih razmerah, ki se nam obetajo in ko se bo tudi izgubljalo delovna mesta, še kako po membne. V Jelovici se delavci lahko pri družite naslednjim sekcijam. ki več ali manj redno vadijo: strelska, šahovska, namizni tenis, smučanje, planinarjenje, kolesarjenje, balinanje, kegljanje, in pa odbojka. Zato vas ponovno vabim, da se nam pridružite. Rekreacija sedaj v zimskih mesecih je takale: vsak ponedeljek od 20. do 21. ure v OŠ Cvetko Golar vsako sredo od 20. do 21. namizni tenis v Podnu vsak ponedeljek od 16. do 17. kegljanje v Podnu. Poglejmo rezultate letošnjih sindikalnih iger: Kegljanje - ženske, sodelovalo 22 ekip - 1. Center slepih, 378, 359, 737 4. Jelovica I, 362, 325, 687 12. Jelovica II, 301. 298, 5 99 Kegljanje - moški, sodelovalo 25 ekip I. Gorenjska predilnica, 199, 170, 198. 196. 763 - 2. Jelovica. 202, 192, 185, 1 79. 758 Pikado - ženske, sodelovalo 18 ekip - 1. WO Škofja Loka I. 196. 1 - 18. Jelovica, 83, 15 - l ■ LTH Streljanje - ženske, - 5. Jelovica sodelovalo 17 ekip šah - moški, sodelovalo - 1 ■ Center slepih, 502 1 2 ekip - 8. Jelovica, 379 Mesto Ekipa Točke moški Točke ženske Vseekipi rezultat 1 LTH 914.79 571.07 1435.86 2 Elektromotorji Železniki 700.11 370.14 1078.25 3 Alpina 667.96 368.00 1006.05 8 Jelovica 432.75 192.9 625.35 Zaključni vseekipni rezultati moške in ženske ekipe, sodelovalo 371 Novi izdelki, ki vselej zahtevajo daljšo pot do kupca, se v ^ kar težko uveljavljajo. Tako ostaja proizvodni program manj enak. Sem sodi tudi še kar donosno izdelovanje c desk. Le daje zanje potrebmo bolj malo znanja in tehnoli da verjetno v program take tovarne, kot je Jelovica, ne b soditi. To pa je že druga zgodba. ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se sodelavcem iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Zoran Žanko OBVESTILO Obveščamo vse letošnje jubilante, ki so se slikali, da lahko slike dobijo v kadrovski službi. ZAHVALA Iskrena hvala sodelavcem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti mojih dragih -mame, brata in sestre. Marija Breko ZAHVALA Ob boleči, prerani izgubi dragega očeta Ivana Krajnika se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Peter Krajnik NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Tudi tokrat smo za reševalce križanke pripravili t nagrade 1. nagrada: tapetarska mizica 2. nagrada: vikend na Pokljuki 3. nagrada: vikend v Bovcu Nagrade pošljite na uredništvo glasila (Miklavčič do 15. januarja 1990. Srečno! i • I ■ • - ZVOČNIK V FONETKI »ZUKE UuBLMA RIBIŠKA PRFRAVA STREŠNA OPEKA STARA PLOŠ. MERA //a •' 5>mV / - U-. V v t ' OBOROŽEN RASTLINO- SLOVEČ VZGOJE- NOST GR. PESNICA JOSIP BROZ AMERIŠKI KROKOOL LITERARNA ZVRST MOŠKI SUKNJIČ ŠTEFAN LAPAJNE POSAMEZ- NICI HRVAŠKA IGRALKA DAJALEC ŠTIPENDIJE BOLEZNI NOSU DEL OBRAZA OČKA FR . FIZIK (MARIE TRAVNIŠKA RASTLINA SENČNI KRAJ ŠTOR DEL DINARJA JUNAŠKA ŽENA SRKALNA NAPRAVA. POSREDNIC rr film. IGRALKA (SOPMI A) VSRKA VANJE EDVARD GREG DROBLJENJE ŽfTA TONOVSKI NAČIN SMBOL ZA KEM.. ELEMENT ALUMINU MOZO- UEV1CA NESTRO- KOVNJAK PREDSTOJ. SAMOST. RADO NAKRST TOVORNI UST STROKOV. ZA VINO VESRJA, BREZ ROKAVMK KAMION PREKUCNIC DOLINA OB OSEBNI ZAIMEK IZVLEČEK (Z ZELIŠČ PEVEC PESTNER LESENA POSODA BANJA VGR. MTTOL GOR. VILA REČNA STRUGA FR REKA (SLOV.) AZIJSKI POLOTOK ANTON KOS PRAZNO GOVOR- JENJE RJAV PRAH IZ PRAŽENH SEMEN KAKAVOVCA PLANŠAR NARAVA. ČUD NADZEMNI DELI PRI REPI TEliček REKA V ČRNI GORI NAPAD NASKOK ( ” toJ V. v u v #- / 9 « < Ji —.........K. iV AGRADNA KRIZA. mA F inm -n ‘•Av . ^ , .. nun' iniiliiVi |T|.,|, . ... |ri|