Po krščanskem svclu Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani je predmet velike pozornosti po katoliškem svetu. Povabilo za udeležbo na kongresu je našlo jak odmev po raznih delih. sveta. Celo iz Afrike je prišel odmev. Skof v Aleksandriji (v severnem Egiptu, kjer tudi prebiva močna kolonija Slovencev) je sporočil v Ljubljano, da se bo osebno udeležil kongresa. Iz južne Afrike je iz Marianhila sporočil apostolski vikar, da se radi velike daljave in odgovornosti polne službe sam ne more udeležiti kongresa, da pa bo poslal svojega zastopnika. Iz Italije je prišlo od mnogih strani obvestilo o številni udeležbi. Svojo udeležbo so tudi napovedali katoliški Romuni in vrli katoličani iz Portugalske. Celo iz mučeniške Mehike v Srednji Ameriki je prišel glas, da bo poslala v Ljubljano svoje zastopnike, med njimi škofa Rivera iz Guadalajare v Mehiki. Iz Londona so sporočili, da bodo v Angliji organizirali katoliško skupino, ki bo zastopala angleške katoličane na kongresu. Kardinal Avgust Hlond, primas Poljske, ki nam je Slovencem ostal v prijetnem spominu kot papežev zastopnik na jugoslovanskem evharističnem kongresu v Ljubljani, je obvestil ljubljanskega škofa, da se Poljaki z vso vnemo pripravljajo na kongres ter da je organizacija celotne poljske skupine izročena osrednjemu odboru poljske Katoliške akcije. Morda se bo kongresp. udeležil sam kardinal Hlond. Napovedal je med drugimi iz Poljske svoj prihod škof Vladimir Jasinski iz Lodža. Z veliko vnemo se tudi pripravljajo katoliški Čehi, da se udeležijo ljubljanskega kongresa. Kar se tiče katoličanov Jugoslavije, zanimanje za kongres dnevno raste. Prav mnogoštevilno bodo zastopani hrvatski katoličani. Hrvatski škofje se bodo po veliki večini osebno udeležili kongresa; v primeru osebne zadržanosti bodo poslali svoje zastopnike. Iz navedenih dejstev vidimo, da bo kongres Kristusa Kralja res nekaj veličastnega in edinstvenega. Na nas Slovencih je, da se povsod lotimo poslednjih priprav na vedno bolj bližajoči se kongres. Pripravimo krajevne skupine, poskrbimo za gmotne prispevke, ker so stroški ogromni! Katoliška Cerkev uči. Cerkev je od Kristusa postavljena učiteljica Ijudl in narodov. Njena učiteljska oblast obsega ne samo tiste resnice, ki so od Boga razodete ter se nanašajo na dosego večnega življenja, marveč tudi takšne nauke, ki jim je predmet pravilna ureditev razmer na tem svetu. Semkaj spada predvsem rešitev socialnega vprašanja in pravilna ureditev družbe in države tudi v gospodarskem oziru. V tem oziru sta zlasti papeža Leon XIII. in Pij XI. s svojimi socialnimi okrožnicami zanetila luč, ki sveti ne samo na katoliškem, marveč vsesvetskem obzorju. Znano.je, da predsednik Zedinjenih držav Amerike Roosevelt, čeprav po veri protestant, visoko čisla socialne nauke teh dveh papežev ter jih skuša po možnosti izvajati. Nedavno je bil sprejet v parlamentu Zedinjenih držav zakon v prid delavcem. Izdelovalec tega zakona senator Wagner, tudi protestantske vere, je izjavil, da je zamisel tega zakona in pobudo zanj prejel iz socialnih naukov rimskih papežev. Verske razmere v Nemčiji v luči novih odredb. Državna oblast je izdala odredbo, ki prepoveduje oddajanje verskih obredov in cerkvenih govorov po radiu. Ne samo katoliška Cerkev, marveč tudi protestantska se je doslej posluževala radia, da je omogočila tistim, ki niso mogli v cerkev, zlasti bolnikom, poslušanje cerkvenih. govorov in proizvajanja bogoslužja. Sedaj je državna oblast to prepovedala; kot utemeljitev te prepovedi navaja omenjena odredba, da je radio državna last, država pa ni cerkvena ustanova, da bi propagira' la bogoslužje. Druga odredba pa vsebuje prepoved prodaje sv. pisma. V naprej se namreč sme sv. pismo prodajati samo v takšnih trgovinah, ki imajo v zalogi izključno samo verske knjige. Takšnih trgovin pa je v Nemčiji prav malo, v sedanjih razmerah od dneva do dneva manj* Splošne knjigarne bodo smele prodajati sv. pismo le z izrecnim dovoljenjem državne oblasti. Tako se bo ta knjiga vedno teže dobila in bo počasi izginila iz rok ljudstva, kar pomeni poseben udarec zlasti za protestante.