48. številka. Ljubljana, v torek 1. marca 18tK XXXI. leto. vsak dan nefrr, arimll nadali« praaniks, tar vslia po polti prejeman sa avstro-ogerske desete sa ves Isto 16 k\stavi v ospredje vse tiste zadeve, ki so nujne in v katerem bi imeli Slovenci večino. To se ni dosegi' in tiuli vladino posredo vanje ni imelo uspeha. Dolžnost naša je pripomoči, da pridejo krivice nad.n. Zttiranje manjšin je zna-či'no zi državo, ki ne pride na pomoč zatiranim, t.ko da mesto pravice vladi fuično nasilstvo. Kjer pa mesto pravici vlada tUčna ■ la, tam ni moralne vezi monruhji in zato j« v največjem interesu države, da pride slovenski narod do svojih pravic. Poroe vabe poil. Hribar je rekel, da ga ni iznenadilo, da se veleposestniki ne identitikujejo s p:e!logom, da pa obžaluje, da se mu niso pribli žali, ker zahteva zašJite manjšin, a kur zahteva za r-love.nke manjši e to priznava tudi laškim in uem-£-kin. Veleposestniki so na pr»d'og redg rali s tem, c!a so odklonili , česar predlog niti ne zahteva. Tredlog no zabteva, naj so premeni volilni red, paj vemo, da manjšino tudi tedaj ne dobe večine, za-!it-va s-irno, naj vladi tako, kakor nemško manj • žiuo na Češkem/ ščiti tudi slovenske manjsme. Kj*r je na Slovanskem k»j ukr-niti v našo korist, tam se vladi kar nič ne mudi To vidirco drasti'no pii ljubljanski realki. Dhž. rdbor je Že meseca avgusta predložil def. šolskemu svata realčni zakon, a vkljub temu dež. šoI«ki svet še ni spoznal za potrebno, dotično stvar rešiti Ko je šlo za nemško I/tdsko šolo v Ljubljani, takrat je vlada pokazala silno enerž^o. V Trstu je na državne treske ustanovil« nemške ljudske šole, da se ogne borbi z laškim obč. svetom, vprašanji o slovenski ljudski Šo'i pa se vleči že let* in leta. Slovenci imamo ra'no tiste pravice v državi, kakor Nemci, a vender ne stori vlada za nas ničesar. Vzrokov je trrej do olj, da vlado opominjamo, naj veljavne zakone vrši tudi za nas s tisto bitroatjo, kakor za druge. V ■dresi so izrečene želje slovenskega naroda, a da te ž-lje povemo tuli vladi, zato smo stavili ta predlog. Zbornica je potem vzprejela stavljeni predlog t veliko većino. (Živahno pritrjevanje in ploskanje ) _ (Dalje pvih.) V LJubljani, 1. marca. Vlada in Mladočehi „Po vspeh h zadnjih png tjanj, ki so se vršila v poslednjih dneh mej ministerskim predsednikom i a poslancem Heroldom, S ■ vedeli Mladočehi že naprej, da bode vlada mej »dresno debato izjavila, da ne stoji na državno -pravnem stal šču. Prav to pa je menda nagnilo Ifladocehe in češkofevdalne veleposestnike — le Bralo kompromisu prijaznih elementov je izvzetih ■— da so adresno debato izsilili, da so s tem označili rezko nanprotje mej večino in mej vlado ter da so spravili vlado v nevzdržljiv položaj. Kalkul, na katerem temelji ta taktika, je prav priprost. Ako p i le Gauts hevo minister-itvo — adresa če ekega d-ž zbora inu naj zada smrtni udarec —, potem sta le dve množnosti : da se pokliče na krmilo nemško poljski kabinet ali pa se obnovi mini iterstvo, ki bi bilo odločno, vstreči željam uedanje desnice da se vrne deželnim zborom uržavnozborsko voldno pravo." Tako piše „Dout. "Volksblatt", ki je dobro informiran. Za nemško-poljnko ministerstvo se mu zdi čas neugoden. Tudi vladanje s § 14. se mu vidi za dalje časa nemožno. Jedina rešitev se mu zdi torej razširitev avtono snije deželnih zborov. Ogeraka svoboda. Madjari ne vladajo svoje dežele prav nič boljše kako: Angleži indijsko kraljestvo. Tam je izšel pred par meseci zakon, ki grozi vsakemu z doerattao deportacijo, ako hujska proti določbam vlade. In Angleži se ne sramujejo javno piiznaviti: Drugače ni možno vladati dežele, kjer živi mej 200 milijoni Indov samo — 1 milijon Angležev. Na Ogerskem je prav tiko. Manjšina vlada in zatira tgromuo večino. A ker je ta večina ubožna in brezpravna, ne more storiti ničesar Toda: svaka sila d j vremena — tadi aa Madjure bode bita ura pravice. Postopanje sedanje vlade proti agrarnim socijalistom in socijalnim demokratom kliče nebo na maščevanje. Delavce ki ss potezajo za pravičnejšo razdelitev žetve, preganja vlada s puškami in bajoneti. Vlada zatira vsako organizacijo delavcev, razpušča jim društva ter jim konfiscira blagajnice, v katere so plačevali rokodelci, od trguj oči si od ust uboge krajcarčke, da bi dobivali ob Č isu bolezni in starosti skromne podpore. Te krvavoprislužene in v potu obraza prihranjene novce konfneirajo Banffvjevi beriči! Na Ogerskem ima samo plemstvo in kapital pravice, vse drugo je suženj. Da more vlada vsaj navidezno s pravico postopati toli neusmiljeno proti delavcem, izkop da je od nekod zaprašm zakon, kiteri je izdalo revolucionarno Kossuthovo ministerstvo proti upornim Srbom in Hrvatom. Ta kruti avtokratični zakon rabijo sedaj, leta 1898. proti madjarskim delavcem ! Ali je potem čudno, da vre mej ubogim nirodom? Opozicija ogerskega parlamenta zaman protest;ra proti davljenju tiskovne svobode, proti omejitvi društ/enega prava, proti n.is Istvom policije in vojaštva. Nikjer v Avstriji s« ne gode svobodi take v n bo kričeče krivice, kakor na Oge r-s k e m. Turčija mobilizira. „Reuterj^v Offioa" javlja iz Carigrada, da je v Y.ldtz-K:osku zborajoči vojaška inšpekcijska koms ji sklenila, ob turško ruski maji pri Erzerumu in Bij-azidu ter ob turško bul-garski meji zbrati \ečje vojaške čete ter jih pripraviti za boj. Djčim se ridi t^gi nekateri časopisi že vznemirjajo, razlaga se mobilizacija veči-nona tako, da hoče Turčija zabraniti nove nemire, kakoršni se pojavljajo redno vsako pomladi, ter zavračati različue roparske in ugitatorska tolpe, ki hodijo ob tem času preko rusko-armenskj, perzijske it) macedonsko bulgarske meje. Bilo bi pač pre-bedasto, d i bi ue spuščala Turčija v borbo — na dve strani in še celo z Rusijo ! Francoska zbornica se razpisti ž a koncem marca, ker se razp šejo nove volitve. Tekom 41/, leta je sprejela izmej 594 vladnih predlogov 430, izm?j 1069 parlameotarnih predlog )v pa samo 151. Razen t'ga je sprejela še 25 senatovih predlogov. Skupno število tekom legislaturne dobe sprejet h zakoiov je torej 706, kar kaže o delavnosti zbornice. Vesti v amerikansko španski bodoči vojni so — kakor se je izkazalo — jako pretirane. Aa-gleški časnikarji so razpošiljali največje laži po sveta ter zbudili ni nogo kje velik strah. Preiskave glede vzroka, da se je potopila američanska hoj na Indija „Maiua", sploh še niso dokončane. V sobotnem mini8terskem svitu je španski ministerski predsednik sporočil, da so razmere mej Španijo in Zjedinjenimi državami „slej ko pr-j prisrčne". Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. marca. — (Deželni zbor kranjski) je imel včeraj s vi.j o zadnjo sejo, kit -ra je trajala skoro do polnoči. Na razpravo so prišle jako važne reči, in ker hočemo podati vsaj približno sliko vsake debate, je naravno, da smo morali poročilo razdeliti na več številk. Danes prijavljamo na drugem mesta poročilo o debati o predloga v obrambo zunaikranjskih Slovencev in dostavljamo, da priobčimo govor posl. Hribarja, kateri je predlog utemeljeval, po stenogra-fičnem zapisniku. O adresi je poročal dr. Tavčar. V debato so posegli baron Schwegsl, dr. Žitnik in P o v š e. Zbornica je vzprejnla adresni načrt dr. Tavčarja, kateri smo že v soboto priobčili. Tudi o predlogu glede ustanovitve vseučilišča je poročal dr. Tavčar, in je zbornica po d iljši debati, v kateri so se oglasili dr. M a j a r o n , dr Schaffer, grof Barbo in bar. Schvvegel, vzprejnla odsekov predlog. Koncem dopoludanske seje je dež. glavar naznanil, da je posl. dr. Tavčar odložil mandat za dež. odbor, dr. Majaron pa namestniški mandat. V večerni seji je zbornica najprej razpravljala o dež. proračuna, o katerem j poročal posl. Hribar. Generalna debata je b;l_ skoro povsem nepolitična. Govorili so poslanci P o v š e , baron Schvegel, Kalan in poroče valeč. Specijalna d bata je bila jako dolga in se je pri posamičnih postavkah oglasilo precej poslancev. Pri resoluciji, katero je nas veto val finančni odsek, naj se kot prispevek k zgradbi poslopij zi univerz o v Ljubljani d o v o l i 5 0. 0 O 0 g I d., je posl dr. Maj a ron predlagal, naj se ta znesek zviša na 25 O. OOO gld. Predloga je na kratko ugovarjal baron Schwegel, potem pa ga je zbornica ob viharnem ploskanju in navdušenih Živio-klicih vaprejela. Deisla Kranjska d & torej za univerzo t# Ljubljani četrt milijona gld. Zajedno se je izreklo, naj ae izprosi dovoljenje, da se bo univerza v proslavo 501etnice cesarjevega vladanja imenovala „vseučilišče cesarja Frana Josipa 1." Dalje je dež. zbor dovolil kredit za dve ustanovi po 800 gld. na leto za tiste pripadnike slovenske narodnosti, ki bi imeli voljo, habilitirati se na modro-slovni ali na pravoslovni fakulteti kacega avstrijskega vseučilišča za privatne docente in se bodo zavezali, d* sprejrao, ako s? bo n inje refl »ktovato, profesorska mesta na bodoči ljubljanski univerzi. — O prenaredbi obč. volilnega reda z t Ljubljano je poročal posl. G r a e s e 1 1 i in je bil na«'rt po kratki razpravi vzprejet. 0 prenaredbi volilnega reda za deželni zbor kranjski je poročal posl. dr. Majaron. O predlogu bo je razvila daljša debata, v kateri je obširno govoril posl. Kalan, na kratko pa posl. dr. Žitnik. Zbornica je reformo odobrila. Mej razpravo se je vršila volitev v deželni odbor. Iz cela zbornice je b:l izvoljen posl. dr. Ivan Ta v čar dež. odbornikom, dobil je od 32 oddanih glasovnic 31 glasov. Njegovim nameitaikom je b I izvoljen posl. dr. Dan. Majaron, dobi je od 31 glasovnic 22 glasov, 8 glasovnic je bilo praznih, 1 se je glasila na posl. Grassellija. Iz skupine mestnih poslancev je bil na mesto pokojnega posl. Kersnika izvoljen namestuikom dež. odbornika Mu mika posl. Grasselli, kateri je dobil 7 glasov, a oddanih je bilo 8 glasovnic in se je 1 glasila na posl. P e r -dana Po končani razpravi o volilni reformi je deželni glavar na običajni način zaključil zasedanje dež. zbora. — ( ,Slovenako učiteljsko društvo ▼ Ljub - ljani") je včeraj posl. dru. Tavčarja do poslalo naslednje pismo: Velerodni gospod poslanec! Naj-udanejše podpisani odbor „Slovenskoga učiteljskega društva v Ljubljani" izraža veselje, ki prešinja v teh dneh vse slovensko učiteljstvo ob to'i ugodni in dostojni regulaciji učiteljskih plač. Priznavamo, da so se zavzeli za izbol sanje grnotnegt stanja našega užiteljstva vsi gospodje poslanci, a navdaja nas posebno veselje, da so se zivzeli zlasti za slovensko učiteljstvo gospodje poslanci one stranke, ka'eri načelujete Vi, velerodni gospod poslanec, in navdaja nas končno neka posebni radost, da ste izpregovorili v dotični seji toli resnične, vele« pomembne besede. Slovensko učiteljstvo bo znalo vsekdar ceniti to blagonaklonjenost in bo skušalo, da pokaže tudi dejanski, koliko visoko ceni resnične, prave svoje prijatelja in podpiratelje. V šoli bo blažilo otroška srca ter vanje acepljalo kal najčistejše domovinske ljubezni, da zraste iz naše mladine čvrst rod poštenjakov in značajev, izven Šole bo delovalo za okrepljenje čistega narodnega čustva, za narodne ideje, katerih ntočišče je stranka pod Vašim krepkim vodstvom. Jasno je, da z uveljav-ljenjem zakona, sprejetega. 26. t. m. v deželnem zbora, ni konec vsem težnjam slovenskega učitelj-stva. A preverjeni smo že danes, da bo imelo slovensko učiteljstvo sploh in naše društvo posebe v vsem svojem poznejšim delovanja v Vaši stranki, velerodni gospod poslanec, vsekdar krepko zaslombo, a v členih te velevredne stranke svoje zagovornike in podpiratelje. Usojamo si, velerodni gospod poslanec, izraziti Vam in narodni stranki deželnega zbora kranjskega za vsa, kar ste storili za blagor in v izboljšanje žalostnega dosedanjega gmotnega stanja slovenskega, oziroma kranjskega učiteljstva, najndanejšo, pre rčno zahvalo. Prosimo Vas, da blagovolite o tej zahvali obvestiti gospode poslance narodne stranke ter jih zagotoviti o našem najglo-bočjem spoštovanu. Za odbor „Slovenskoga učiteljskega društva v Ljubljani": Predsednik: Juraj Rež*k; tajnik: Engelbert Gangl. — (Včerajšnji seji dež. zbora) je prisostvoval korespondent londonske „Times", gospod O ne i I, kateri se je dal predstaviti nekaterim slovenskim poslancem in se je pri njih informoval o političnih razmerah na Slovenskem. — (Repertoir slovenskega gledalište.) Opozarjamo na današnjo predstavo opar „V vod- ujaka" ia „Cavalleria rusticana" na koriit gdč. Ševčikofi. Prihodnja slovenska predstava po v četrtek ia se uprizori nova veseloigra .Vječi." — (»Preganjanje Nemcev t Ljubljani.") To je eedaj stalna marka, pod katero prijavljajo hnjskajoči graški časopisi tadi najsmešnejše malenkosti iz Ljubljane. M j političnimi nele-šk.tmi, kjer ae poroča o bodoči amerikanoko-španski vojni, o anarhističnem atentatn na (trškega kralja it J., tam ss poroča tadi z veliko š irokoint.no-it, o in s še večjo lažnjivostvo, kako so se n. pr. 26. m. m. ljubljanske branjevke smetale nekemu karfijolskerau vitem klaverne postave, ko je s petelinjo gran lečo stopical po mestnem trga. „Tagespost* javlja, da so je moral ta junaček pred silnim kroho om in strupenim roganjem zateči v varstvo — policije. Kolika hrabrost! — Vendar pa re upa anonimni do-pisnnček karfijolske barve groziti — menda bran-JHvkam ! — da jim prihodnjič posveti. Kdo s.i jezi radi tolike fa'staffike Bkorajže?u Mi se ne. nego se prav homersko krobočemol — Iz meščanskih krogov pa nam pišejo: V soboto ob 1. uri popoindne smo opazovali v &pitalski ulici in pred Šk dijo nekega Karti,olca s č ■ pico in frankfurtarikim trakom spre-hauti se, kateri gotovo nt imel druz ga namena, kakor dražiti slovensko občinstvo. Toda to še ni vse ! Poleg tega karfijolčka je hodd mestni stražnik, ki ga je vstno varoval, da ni slišal kake neprijetne besede, uli da sploh ni staknil teg*, kar je isktl. Omenjeni karfijolčok je im 1 pač lepo priliko voditi stražu ka za nos, ker ae je lahko sprehajal povsem mestu, ne da bi se mu bilo kaj zgodilo, saj je imel mestnega stražnika vedno za p tami. Sedaj si pa dovoljujem vprašati mestno občino, ali plačujemo mestne doklade v namen, da se bodo ti gospodje, ki so našemljeni prav za postni torek, spremljevali ■ mestno stražo po mestu ali za kak drugi namen ? — (Mestna hranilnica ljubljanska) Meseca ftbruvarja 1898 nloždo je v m*stno hranilnico ljubljansko 776 strank 597.021 gld. 40 kr., 497 strank pa nzdignilo 182 336 gld. 13 kr Stanje vseh ulog iznaša 5,653 616 gld. 48 r/i kr Mestna hranilnica ljubljanska obrestnje hranilne uloge po 4% brez odbitka novega rentnega davka. — (Ponarejaleo denarja prijet.) Pred dnevi smo poročali, da se je klatil po Ljubljani ia po ljubljanski okolici neki možki, ki je izdajal ponarejene goldinarje in krone. V nedeljo prišel je ta možki v neko gostilno pri Dev. Mariji v Polji in je tudi hotel plačati s ponarejenim goldinarjem. Gostilničar pridržal je nekolika časa tujca in pustil poklicati orožnika, ki se je nahajal v cerkvi pri maši. Ko je ponarejalec denarja zagledal orožnika, hotel je pobegniti ali orožnik ga je prijel, in ker ne mu je v bran postavil, vdaril ga je dvakrat s sabljo, da ga je ranil. Istega dne še pripeljali so orožniki vjetega tička na Žabjek v zapor. Ponare jalec je neki Valentin Stare po domače Stegnar iz Terboj pri Smledniku. Pri osebni raziskavi se je baje dobilo pri njem okoli 30 gld. ponarejenega denarja, goldinarjev, kron in vinarjev. — (Dt* nova groba) Pišejo nam: V jed-nem tednu je izgubil slovenski narvd dva nadebudna mladeniča, ki bi bila vrla narodna delavca aa domovinski napredek: medicinca Ant. Vojsko in pravnika Jakoba Zajca. Vojska, močan, zdrav, vesel mladenič bi bil v kratkem promoviran doktorjem zdravilstva. Toda ca pragu v lepo bodočnost je moral pasti v grob. Vojska je bil nekak voditelj dolenjskih akademikov ter starosta novomeških kolegov. Priredil je marsikatero narodno slavnost ter z navdušeno požrtvovalnostjo nastopal v dc mači čitalnici na odra kot igralec in govornik. Vojska je bil često duša društvenega življenja v Novem mestu, kjer ga je vse ljubilo. Dokaz temo je bil tadi pogreb, kakoršnega menda še ni videla dolenjska metropola. Pogreba so se vdeležili vsi sloji, na čelu pa akad. društvo „Triglav" z zastavo, „I) o I e n j s k i Sokol", »Čitalnica", „Do lanjsko pevsko društvo', c. kr. utadništvo, gimnazijska mladež, mnogo „Slovenijanov" in domačih dam. Na grobu pa je spregovoril v slovo nekoj besed medicineo O raž en. Nebroj vencev in Šopkov je krasilo grob, kjer počiva blago srce nesrečnega Antona. — Zajec je bil vztrajen in marljiv mladenič, kateremu pa se ni nikdar dobro godilo. Beda in pomanjkanje sta mu bili neločljivi senci. Po značaju je bil miren, melanholičen, a njegovo srce je plamenelo za domovino. Bil je tudi dopisnik „Soče". Pogreb prerano umrlega se je isvršil prav častno v Klosterneuburgu, kje je umrl. Udeležba je bila velika. Mej drugimi so bili navzoči gg. odvetnik dr. Sezon, dr. Sedej, načelnik postaje v Klosterneuburgu, večina slovenskih dijakov na Dunaju i. dr. V cerkvi in na groba so mu zapeli žalostinke pevci akad. društva „Slovenije". Krsto Mu je dičilo več vencev, mej temi tudi dva z nemškimi napisi — dokaz, da je bil povsod priljubljen. Zadnje besede mu je spregovoril na groba pravnik Požar. Rajnik bil je rojen leta 1869. v Plužanah na Goriškem. Boriti se je imel v življenju dovolj Kljub velikim oviram — služiti je moral n. pr. 3 leta pri vojakih in je potem zopet nadaljeval v študijah — in materijalnim zaprekami je dovršil vspešno gimnazij ter isto tako vspešno napredoval kot pravnik. Ravno ko je imel priti do cilja, ugrabila ga je nemila smrt. Niti materijalno stanje, niti boji, niti trpljenja niso nikdar omajali njegovega blagega značaja. Obema vrlima sinovoma tugujoče Slovenije ostani časten spomin! — (Nesreča.) Na Madeoovrhu pri Novem mestu je šel 20. t. m. 15letni posestnikov sin Ivan Hrovat streljat vrabce. Pri tem so nou jo puška sprožila in strel mu je Šel v desno nogo. — (Štajerski deželni zbor) je v soboto zvečer zaključil svoje zasedanje. „Tagespoat" sedaj s posebnim veseljem konstitira: BDiss der steirisehe Landtag sich in dieser ernster Zait als ein treuer Hort und als en kraftig^r Schutz dts Deutschthums (!) bewahren vverde, das wir nach seiner Vergin-genheit leicht vorauszusehen". Presneto slabo se bo godilo N.-inštvn, ako mu bodo različni Walzi in Rokitauskv „Hortu in „Schatz!" Sic r pa je že več kakor neslano, da se „misleči narod" ne naveliča igrati uloge volka, kateremu kali vodo v dolini stoječa sloveoska ovčica! — Mi le z veseljem konstatiramo, da m storili štajerski slovenski deželni poslanci vso svoj", dolžnost, ter da so se s svojim mirnim in odličnim vedenjem prav dobro razločevali od surovih in poulično nastopajočih nemškonacijo-nalcev! — (Deželni zbor koroški) je v včerajšnji seji ukrenil reformo volilnegi reda, o kateri je dež predsednik moral izjaviti, d i se je tako površno skrpah, da ne more jamčiti, da r»o sankei-jnnirana. Slovenske zahteve so zastopali poslanci Grafenauer, Muri in Einspieler, a brez vspeba, k^r je z ozirom na koroške razmere ob sebi umevno, — (Tržaški deželni zbor — razpusčea ) Korespondenčni urad razpošilja naslednjo brzoj ivko datovauo iz Trsta dne 28. februvarja: rD*i. glavar je pismenim potom razglasil, da je deželni zbor razpušCen". Tržaški italijanski listi, kateri so danes opoludue došli v Ljubljano, ne vedo o tem še nič. — (Istrski dež zbor) je končal svoje „delo", in puljf-ki zastopniki „avite culture" ne bodo imeli več prilike kazati, kako ta kultura človeka poži-vini. Zbrrnica je imela 27. t. m. zadnjo sejo in ta je bila posvečena zasramovanju Slovanov. Razpravljalo se je o istrskem šolstvu in je zbornica vzprejela dolgo vrsto predlogov, s katerimi se naroča dež. odbora, kaj mora vse storiti proti „slovanski propagandi v šolah". Mej drugim se mu je tudi naročilo, da mora zahtevati od vlade, naj odstrani Slovenca prof. Kožuha iz Kopra, fieš, da je užalil narodna Čutila italijanskih svojih dijakov. V debato Sta posegla K o m p a r e in dr. T r i n a j s t i č L »hi so tako razgrajali, da se je morala seja pretrgati. Ko so slovanski poslanci odhajali od seje, so omikane in neomikane puljske barabe proti njim surovo demonstrovale. — (Raspisane službe.) Pri okrožnem sodišču v Mariboru, eventuvalno pri kakem drugem okr. sodšču mesto kancel. otkijala II. razreda, eventuvalno mesto kancelista. Prošnje do due 1 0. marca predsedstvu okrož. sodišča v Mariboru. * (Atentat na grškega kralja) Po ugovarjajoči!) se poročilih različnih Časopisov je možno danes kot najverjetnejše konstatirati sledeče: Ko se je vračal ob 6. uri zvečer kralj Jurij s prince-sinjo Marijo v odprti kočiji v Atene, ustavila sta ga dva okoli 20 let stara mladeniča z vzklikom: „Ustavite se, Veličanstvo!" Koj na to je počil iz daljave 20 korakov strel in krogla je zadela v nogo kraljevega lovca, ki je jahal pred vozom. Ko je počil drugi strel, stal je kralj v vozu ter pokrival svojo hčer s svojim telesom. Zadet je bil konj, a neznatno. Jeden napadalcev je tekel za vozom, pokleknil ter meril, toda puška se mu je tako tresla, da ni nikogar zadel. Ob polu 10. uri zvečer je pel metropolit v kapeli kraljeve palače svečan „Te deum*, katerega so se udeležili vsa kraljeva rodbina, vsi ministri in mnogi odliČnjaki. Kraljica je ves čas klečala in plakala. Ob lO. uri ponoči je imelo ministerstvo izredno sejo. Ogromno naroda je obdajalo dva dni kraljevo palačo ter klicalo: Živel kralj! Trdi ae, da so napadli kralja tujci. Mej čestitkami vladarjev je bila tudi Čestika sultana. * (Naprednjaška Rusija.) .Barbarski* Rusi kanijo ustanoviti v Moskvi medicinski zavod za ženske. Večina moskvanskib vseučiliščnih profesorjev je že obljubilo, da hoče v tem zavodu prvih pet let popolnoma brezplačno predavati. D i je ženska izobrazba v Rusiji na tako visoki stopinji, gre velika hvala carici-vdovi Mariji Fevdorovni, katera se z ženskim vprašanjem veliko bavi. * (Plemenita žena) Ko je bil bivši francoski predsednik Car no t umorjen, izpodili so tudi morilčevega brata iz službe. Ziman ne je trndil, da bi bil dobil kje drugje opravila, s čimer bi se bil prislužil svoj kruh. Vsa Francija ni imela za morilčevega brata prostorčka. Vrnil se je v svojo domovino, kjer je slednjič po velikem trudu dobil v nekem samostana mesto vratarja. A ko so i tam izvedeli njegovo ime, za katero se s početka niso brigali, so ga i tam sramotno zapodili. R**vež si ni vedel več pomagati; hot I si je že sam končati življenje. Toda izvedela je umorjenčeva žena. gospa Garnot, o njega nesreči, in mu preskrbela v Pariza primerno mesto, kjer še sedaj služi. * (Afera madame Carpette) postaja čim dalje zanimivejša. Kakor znano, so imeli pri tej dami najvišji belgijski dostojanstveniki skrivnostne, kar nič moralne sestanke. Policija je dobila baje 12 zapisnikov v roke. Kompromitovanih je nad 2O00) najodličnejših aristokratov, kateri so bili Carpettini „odjemalci". Ločitve zakona se vsled razkritve te afere čim dulje bolj množe. * (Nepremočni crevlji.) Za ljudi, kateri hodijo v mokrem vremenu, posebno za otroke, ki obiskujejo šolo, so velika dobroti nepremočai čcevlji. Te dosežeš, ako namažeš pod l .te n »vili črevljev dobro z lanenim oljem, potem jih pa postaviš na peč ali na solnce, da se olje posuši. Tako stori tri do štirikrat, predno črevlje obuješ. Vrhnje usnje namazi h salatnun oljem; drgniti moraš pa toliko časa, da usnje olje čisto popije. Na ti način pripravljene obutve tudi sneg ne premoči, razno tega pa tudi dlje časa trpi. * (Jetnikom v Ameriki) je dovoljeno imeti in izrejati ptiče. V jetnišuici države Miehigan jih imajo mnogokrat do 000. Več kakor v treh četrtinah je."; dobe po jedno ali več gajbic s kanarčki. Ko se jame daniti, razvedrijo ptiči a pet.em zaprta siroinake. Po dnevu smejo jih nesti v svoje delavne sobe, ali pa zunaj ječe obešene imeti. Ko se vračalo po končanem delu v ječe, jih zopet seboj vzetno Ta navada obstoji že v*č let in jetniški t:rad.niti op zujejo, da so mnogi brezsrčni in surovi jetniki postali vsled tega rahločutni in usmiljeni. Knji±evxiOBt« — „Popotnik" ima v št. 4. to-le vsebino: Naša organizacija. (Idejalist) — Nekaj o petju. (Dav. Lesiak) — Drušveni vestnik. — Dopisi ia razne vesti. — Natečaji in inserat. Telefvnicna in brzojavna poročila. Dunaj 1. ma?X$a. Cesjr pride pojutrišajena na Dunaj, grof Goluchowsd se je že vroil. Čiui pride cesar, se odloči usoda vlade, oziroma se določi, kaj se zg ;di z drž. zborom ▼ raznih eventuvalnih slučajih. Dunaj 1. marca. V poslanski zbornici so imih danes predsednik A br ah amo wi ci, podpredsednik dr. Kramar in p.jsl. grof Dzieduszycki daj se posvetovanje glede predsedstva p islanske zbornice. Načelnik iz-vrše val nega odbora desnice posl. vitez Ja-vvorski je že dospel sem in je danes konfe-riral z vlado. Dunaj 1. marca. V dolenj -»avstrijskem dež. zboru so se danes zopet jedenkrat primerili veliki škandali, in sicer mej veleposestniki in nemškimi nacijonalci na jedni strani in mej krščanskimi socijalisti na drugi. Prof. Philippovich je imenoval dež. maršala hlapca večine. Naposled so gospodje drug druzega obkladali z najsurovejšimi psovkami, kakor je v dež. zboru nižjeavstrijskem že navada. Dunaj 1. m n c». Nad vojvodini a Štefanija se počuti jako slabo. Unetje pluč je postalo večje n nevarnejše, tudi mrzlica je čedalje hujša. Praga 1. marca. Specijalna debata o proračunu teče povsem mirno in je zanjo jako malo zanimanja. Brno 1. marca. Socijalno demokratiškega drž. poslanca Bernerja, kattri je pri znanih izgredih v parlamentu prvi napadel predsednika Abrahamowicza, so češki kmetje včeraj v Kostelcu pri Prostejovu vrgli iz dvorane ia ga grdo pretepli, Atene 1. marca. Storilec atentata na kralja, 351etni postopač Karlici, je svoje hudodelstvo priznal, taji pa, da bi imel kaj sokrivcev. Na mestu, kjer se je zgodil atentat, se zgradi kapela. Atene 1. marca. Vdova umorjenega predsednika francoske republike Garnota je kralju poslala ginljivo brzojavko, s katero mu častita, da se je srečno rešil napadalcev. KočLanj 1. marca. Atentat na grškega kralja se smatra tu za znamenje, da se v Atenah pripravljajo velike dogodbe. Iz uradnega lista. Invrallne aH ehsekntivno 4nftk«i Valentin« Jer in a poseitvo v čolmaah (v drugič) dne 11. marca v Litiji. Franceta Biten ca posestvo T Spodnji Kofinni, dne 11. marca v Postoj ini. Umrli so v IJultljaiil: DnA 2*5 februvarja: Marjeta Ziegler, posestnica, 73 let, Vodmat fit. 4. ontarelost Dne 27. februvarja: Jožef Pecar, krojačev sin, 2 /4 leta, Vodmat, baraka poleg 6t. 114, vnetje možgansk* mrene. — Alojz.j Preeern, kliučarski pomočnik, 20 let, Četrta na Rudolfovo železnico ftt. f>, jetika. V hi ral niči: Dne 21. februvarja: France Rozman, kljnčarski vajenec, l.F> let, pljučna tuberkuloza. V dežel ni bolnici: Dne 24. februvarja: Martin Hasca, postač, 64 let, jetika. Dne 86. februvarja : Meta Zaje, delavka, 4H let, legar. Dn* 2t>. februvarja: Marija Pogatar. poaestnikova žena, 28 l«-t, mrtvoud. — Henrik Svetlin, kurjač, 66 let, pljučnica — Jakob Rajer, kajžar, 63 let Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 3062 m. 1 Z Čas opazovanja Stanje barometra v mm. * -a. * a e« J* Vetrovi Nebo - S s - as •— 3 H -o * a« > 2H. 9. zvečer TM'9 08 si. szah. sneg 1 3. 7. sjutraj 73f> 7 08 si. avzh. oblačno 112 ■ 2. popol. 735 6 5*4 al. jug del. jasno Srednja včerajšnji normaloui. temperatura 1'5°, sa 03* nad 3D-u.xa.sL3slca. borza dn- 1. marca 1893 Bknpnl državni dolg v notah .... 8knpni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta...... AvBtnjska kronska renta t' , .... Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4..... Avstro-ogerske bančne delnice . . , Kreditne delnice........ London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m.u-k . 20 mark........... 90 frankov.......... Italijanski bankovci.....; . C. kr. cekini......... . Dne* 28 februvarja 1897 4*/fl državne srečke iz I, 1W>4 po 960 gld. Državre srećke iz 1. 1864 po l - h i gld. Dunava reg. srečke 5° „ po 100 gld. . , Zemlj. obč. avstr. 4'//g zlirti zast. listi Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Ljubljanske srečke........ Budolfnve srečke po 10 gld..... Kreditne srečke po 100 gld..... Tramivav-druBt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj......... 102 gld. «5 kr 103 t 50 123 n 05 • 102 o 85 • 198 • 50 99 • 60 ■ 91S it — 36f> • — • 120 n 15 58 72«/ 11 m 75 • 9 n 53 45 n 95 * 5 > ■ 67 m 1K2 gld. 80 kr 191 ■ CO 181 * — • 9i* f — • 181 n 25 • 22 n 75 27 v 50 200 it 50 515 t — • 1 • 27«/ « a Sorodnikom, prijateljem in znancem iavljamo potrtega srca. da je dopadlo Boga Vsegamog* C nemu poklicati k Sebi dxnes oh 5S ,. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, v f>3. letu nje dobe, previđeno so svetimi zakramenti za umirajoče, naao preljubo, nepozabno mater, gospo Antonijo Šumi-jevo vdovo meščana, mesarja in posestnika. Popreh bo v sredo 8. suSca ob Štirih popolu-dne iz his« žalosti 8t. 101. Sv. ma&e za dnšo umrle se bodo darovale v raznih cerkvah. Pokojna bodi priporočena v molitev in blng spomin. V Kranj i, 28. svečana 1H98. (322) Žalujoči ostali. Svarilo! S tem np zarjam fdev^o b'innrvo da moj mri gonpod Jo« I p Nlr«'li»»r, mesar v Ljub Ijani. ni \>b zmii.n ti h peti kake knpčj** in pro planini viko po ntem sklenjeno kupčijo za neve liavno. Tudi opo?«ri n>, da za dolgove xli nastale škode po t-h, po rr.ojfm mo u sklenjenih kupčijah nisem ni/, plačnica To ne raj izvoli upoštevati t« liko časa, da to Hvarilo prikličem V Ljubljani, dne 26. februvarja 1898. Ivana Strehar. (3'8-2) Pa se pre.recijo vi« prs vare. Imam odtlej to oblastveno regl3trova.no varat-ven; znamko. Jedino pristen BALZAM CTinotura bala. ure*) dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno koncesijonirana in trgovinskosodno protokolirana (ovnriiK balzama lekarnarja A. Thierry-ja ▼ Pregradi prt Rogatou. Pristen samo s to trg. sodno registrovano zeleno varstveno inamko. Celotna priprava mojega kal znma stoji pod ta k on i tim varstven vzorcev. (207 3) Najstarejše, najpreizkusenejie, najceneile in najreel-nejSe ljudsko domače zdravilo za pran« in pljučno boli, ka&elj, izmečke, krč v že'odca manjkanje slasti, slab okus. slabo dišečo sapo, kolcanjc, z*ago, vetrove, zaprtost telesa itd., za notranjo in vnanjo porabo proti ■obobolo, gnitju v ustih, ozeblini, opeklinami itd. K|er ni nobeue zaloice. narod' se naravnost z našlo i<>m : Tavama balzama lekarnar;a A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu. ('ena franko za vsako p Stao postajo Avstro-Ogerske je z zabojem vred: 12 malih ali H dvojnih stekleni: ..... 4 krone, 60 „ .30 . „ .....13 kron. V Bosno in Hercegovino .10 novi. več.. Ponarejalce in poem>malce, kakor tudi prodajalce takih falsitikatov bodem na podlagi zakona z* varstvo znamk btrogo preganjMl sodnim potom. Jedino pristno |M Lekarna angelia varuha (hal/anisLu mazilo iz raze eea.tifoli.-i). Ifejkrepkeji* vladno mašilo sedanjosti. Velik« antiseptične vrednosti. Posebno vnetji nasprotnega adlnka. Pri v a« h ia tako starih vaa* njih bolth S kodah In ranah A. ThierrV-Ia o*0*«* t»fSlU — vsaj najmanj n zboljfianje in olajšanje bolečin pro- v Pregradi. nzrojoče. Manj nstfo dve Skatljici se ne ra'pofiiljati; razpošilja stt jedino le proti poprej&njtmnn nakazu ali proti povzetju zneska. Cena s poštnino, voznim listom in zavojem itd. za 2 lončka 3 krone 40 vin. Svarim pred nakupovanjem nenfinknjočih pona-reanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku vžgana 7fcornja varstvena znamka in firma „Srhat**ng*l-Ap«>ttieke d«s A. Tlnerrv in Pregrada". V- k lonček mora biti zavit v navodilo za vporabo. katero ima to varstveno znamko. — Ponarejalce m posnemalce mojega jedino pr»stneg& centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal ; isto tako prodajalce falsifikktov. Kjer ni nobena zaloge, naroči se naravnost t naslovom : Lekarna angelja varuha in tovarna balzama A. Thierry v Pregradi pri liog.itru Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu na-kazn ali proti povzetju zneska._ Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra llt>7. loto. Odkod la LJafclJsMso juž. kol. Preža «•»■ Trhls\ Ob 12. uri m. po noči oeobai vlak ▼ Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Ausae, Solnograd; ft«« Klein- nVeifiing v Steyr, Line, na Dnnaj via Amatetten. — r>b 7. uri 5 m. zjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Fransensfeste, Ljubno, Dunaj; tez Selzthal v Solnograd ; fraz Amatetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoladna osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno. Sel«, thal. Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbis. Beljak, Celovec, Linbno; čez Selzthal V Solnograd, Laod GaBteiu, Zeli ob jezeru, Inomoet, Bregenc, Curih, Oenevo, P. riz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlova vare, Prago, Lip. ako, Dunaj via Amatetten. — Prosa v Moro mesto ls» % Kočevje. Ob 6. nri 15 m. zjutraj metani vlak. — Ob 12. uri 56 m. popoludne metani vlak. — Ob 6. nri 30 na, ■večer metani vlak. — Prihod v E.|a»>ljnna. j. k. Prosa) la Trbiža«. Ob 5. nri 52 m. zjutraj oaobni vlak s Dunaja via Amatetten, is Lipskega, Prage, F ran co vi h varov, Karlo* vib varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Solno« grada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-aensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne oaobni vlak a Da-naia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Sterra, Pariza, Oeneve, Cnriha, Bregetica, Inomosta. Zella ob jesena, Lend Oasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. - Ob 4. uri 67 m. popola-dne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fransensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zveče« osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Progo la Nuvrgas isaeaao lo la Ho6ov|ta, Ob 8. ari 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob S. uri 83 ux popoludne metani vlak. — Ob 8. ari 35 m. zvečer m sta ni vlak. — Odhod la L|a»IJon« d. k. r Kasnalk. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 60 m. ■večer. — Prihod v Llubljeaao d. k. la K sna elita.. Ob 0. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 20 m. zvečer. (17—48) Zgubila se je zlata damska ura od kavarne Maver do Poljanskega nanipa It. 26. Kdcr jo je naiel, je pro&en, prinesti jo v prt' tlirje omenjene hiše, kjer dobi primerno visoko nagrado. (326—1) Trgovski pomočnik v prodajanji mešanega blaga popolnoma izvežban ter slovenskega in neui&kega jez ka v besedi in pisavi popolnoma ve&č, m takoj vp|»re|sHO pri 3v!4—1) Antonu Trevnu, na Jesenicah, Gorenjsko. Išče se učenec ca prodajatnico z mešanim blagom, ali pa tudi spretna prodajalka. Natančneje po dogovoru pri Antonu Trevnu na JesMsaleah, ttorenjattv. (323—1) Oddaja prodajalnice. Valed nastalih rodbinskih rasmer se odda ftr*ovlnay lnaaufMkturaegia blago, asssja In deželnih pridelkov. Prodajalnica stoji tik deželne ceste, v večjem kraju zao Dolrnjikem, kjer je tudi žapniače. Oddaljena je tri četrt ure od železnične postaje. Ker je trgovina v tem kraju jed na te vrste, je brez konkurence. Pojasnila v tej zadevi daje J. Ifclnu. trgovec s R bule!. (237 - 5) Ugodna kupna prilika! Čedno posestvo v katerem se je dozdaj izvrševala restavracija, prodaja opojnih pijač in tahafna trafika, 10 minut od Celja, v bližini 2 jako velikih tovarn, se z 2 oraloma njiv in travnikov pri gospodarskem poslopji zaradi bolezni proda pra* po ceni. Posestvo nos« prav dobre obreftti in je posebno pripravno ta rtstavra terje, trgovce z mešanim blagom ali za peke. Ceni se na 21 000 gld , kupna c«ma 18 000 g d., od katerih ostane 12 500 gld. lahko uknjiženih. Pojasnila daje posestnik H Altzisbler Gaberje 14, pri Caljl (287—3) lastnik pivovarn: Klein- und Gross-Schvvechat, Stein-bruch, Budimpešta, Michelob in Trst si uaoja čast iti m konsnmentom uljudno naznaniti, da je odprl v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6 o piva. ^a Zaloga Je v laatnl upravi ln so oddajajo najfinejša piva v sodih ln v stoklenloah. Z velespofitovanjem (196—14) Antona Dreher-ja zaloga piva v Ljubljani. ■nT~ D^her-jeva pivovarna obstaja ie od leta les«, toduj 2GG let. Zalaga c. kr. vojno mornarico in avstrijski Lloyd. Pivo se razpoSilja v ves orijent, Indijo in Ameriko. Nad 4 milijone steklenic vsako leto. lil -i a P. n. občinstvu si usojam naznanjati, da otvorim v subote 26. sveeana !*•*» novo gostilno 2m£ i jo sl m si, r " v hiši gospe Miiic na Starem trgu št. 19. Točila se bodo unjboljsn latrl|nnslcn belo In «rno vlan, lavrntnl evleeTc in vedno av«?ie Ntelnfrl«lsho marino pivo bratov Relnlnahnus. Vsak petek sveže morske ribe. huhro insua kuhinja, kakor tudi točna postrežba bode vsem zahtevam p. n. gostov najbolje ustregla Ta mnogobrojni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem (313-2) rrosti. 8 p! m* 0< S P N 9 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Mol I i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".