Tečaj IV. *	V GOBICI, v petek 29. januarja 1875.
. List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold.- v tiskarni.
Prihodnje volitve.
Ker je nemila smrt pobrala delalnega in sposobnega M. Doljaka, izpraznilo se je mesto v cenilni komisiji, izpraznil se je tudi sedež v deželni hiši, treba bo voliti v cenilno komisijo, in ravno tako v deželni zbor. Ne mislim tu o kakem kandidatu posebej govoriti, njegove mogoče in nemogoče lastnosti poviševati ali nepravično manjšati, tudi pozornosti bralcev nočem obračati na eno ali drugo osebo, samo nekaj bi rad spregovoril — okoljščine mi silijo pero v roke —- o naši edinosti. Odveč bi bilo tu dokazovati, da je nam Slovencem edinosti treba, da bi le tudi ne bilo odveč jo priporočati — brezuspešno !
Nesloga je Slovanom sploh in Slovencem posebej že toliko škodovala, in vendar še nismo prišli do prepričanja, da nam nesloga tudi dan danes veliko škoduje. Zgled imamo — prav žalosten zgled— na Kranjskem. Dokler je bila narodna stranka e-dina, bali so se je nemškutarji, bala se je je vlada, prvi si dostikrat niso upali sè svojimi kandidati na dan, vlada pa si ni upala niti deželnega zbora niti kupčijske in obrtnijske zbornice razpustiti; prepričani so bili, da narodna stranka k večem še kak sedež pridobiti zamore, na zgubo niti mislili niso še manj verovali.
Kakor hitro pa je pogubonosna liberalna stranka životariti začela, rastel je razpor med narodnjaki, rastel tudi pogum nasprotnikom in prvi sad razpora želi so
LISTEK.
Š A G R A.
[Obraz iz ljudskega življenja v goriški okolici.]
Vvod.
Danica priplava, po planjavi odmeva se zvonov prijetni glas. Veselo brenkljanje iz zvonika, piano pianissimo, forte fortissimo uže od jutranjega svita naznanja, da pred toliko leti je bila posvečena farna cerkev. V cerkev se zbere mnogo ljudij. Duhovnik stopi na lečo. No, danes bomo kaj posebnega slišali, misli si ljudstvo v-gledalši resni obraz duhovnikov. »Bratje, bodite trezni i čujte", doni v istilli resni njegov glas, »ker sovražnik vaš, kakor dereč i rjoveč lev hodi okolo vas, gledaje, koga bi požrl". Kaj pomenja to? Kje je oni sovražnik? Nij daleč, nij daleč. Evo tam so napravljeni „brijarji“, najmanje jih je pet, mlaj je postavljen, na njem so dekleta razpostavile najlepše rute. Tudi narodna tro-bojna zastava ne tali. Kaj bo? Ples bo. Me3to tudi uže ve za to, »Oggi ballo!" bere se po mestnih oglih.
* *
»i«
Oggi ballo 1 toraj. Gospod nunec, zdihuje
nemškutarji pri volitvah v državni zbor. Ker se jim je to posrečilo, postali so pogumnejši, silili so vlado, naj razpusti kupčijsko zbornico ter ji obetali, da zmagajo ustavoverski kandidatje. Kakor so ra-čunili, take se je zgodilo. Če tndi je bilo pritiskanje od vladne strani neslišano, vendar je posredno tega sramotnega propada na Kranjskem kriva nesloga. Popolnoma resnične so besede »Slov. Gosp." o tej zadevi : »Po našem prepričanji je te zgube posredno tudi kriva nesloga Slovencev, da se je mnogo volilcev, posebno po mestih, obrnilo na tako imenovano »liberalno" stran, ki vleče z nemčurji. Narodna stranka ima tudi na Kranjskem svojih »mladih", ki so z lidmčurskimi liberalci e-nega duha itd.
Pa kaj hočemo daleč okrog zgledov iskati, saj nas domače dogodbe lahko prepričajo, kam smo zabredli po tej peklenski neslogi. Kdo drug je kriv, da je zmagal tudi pri nas o priliki državnih volitev vladni zastopnik in ne narodnjak, kdo drugi, kot n e e d i n o s t in še marsikaj druzega.
Ako vse to trezno prevdarimo, moramo nehote spoznati, da, ako hočemo kot slovenski narod obstati, moramo vsaj v tako važnih okoljščinah, kakor so volitve složni biti, ne pa na vse kraje vleči in sovražniku pot gladiti.
Volitev v cenilno komisijo je pred durmi, kdaj bo za deželni zbor, nam ni znano. Možje! kterim je v resnici mar za blagor ljudstva, ne pa za lastni dobi-
nek gorišk list, zakaj ne privoščite nedolžnega veselja? Temveč grmite iz lece proti nameram poštenih fantov? Zakaj grenite jim veselje? Zakaj ? Pasja noga ! Bil je nek bistroumen kmet. Imel je petero sinov. Vsi so se mu zbir-sali. Rodi mu plodna žena še šestega. »Čakaj," misli si revež, »vsaj tega hočem tako vzrediti, kakor Bog tirja, da bo dober, bogaboječ, vrl mož". I res, da bi ne prišel v roke zapeljivemu svetu, da hi se mu ne skazil, zapre ga v odljudno sobo, tako, da ne vidi druge osebe, nego svojega očeta, koji mu sam vsak dan jed dona-ša, i ga očenaš i druge molitvice uči. Tako preteče 18 let. Oče mu reko : »Sinko, 18 let imaš. Danas je somenj. Treba, da si ga ogledava. Videl boš tam veliko lepih reči". Napotita se v trg. Ko prideta na trg, zagledata tri lepe deklice, ki so pri nekem zidu slonele. »Kaj pa je to ?" praša sin, občudovaje te stvari. Videl nij namreč še nikoli nobene ženske. »Pusti, pusti to," dejo oče, »to so mlade hudobe". I šla sta dalje, ogledovaje razne reči. Ko čas dojde, da odrineta, rečejo oče: »No, sinko,ljubček moj, sedaj pa zberi si, kaj naj ti kupim. Hočeš lepo pisano obleko? En klobuk? Par škornjic? Ali kaj?" »Ničtega, očka", pravi

IM 5.
r
Naročnina in dopisi
m
naj se blagovoljno pošiljajo opravni*t?u
ling-ovo. Vse poàiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.	^
■ V
'm
>1
iv
v nunskih ulicah v tiskarno Karol Maž»
yiaej£ \l
vrstico,
ian*. 8	^
ček; možje, ki zaslužite ta častni priimek in niste Veterniki, možje, ki ljubite narod svoj, porabite svoj upljiv pri prihodnjih volitvah in delajte složno. Mož, ki hoče , postati Vaš zastopnik, branitelj Vaših pravic, mora biti vesten kristijan, kajti kdor ni vesten, skrbel bo za svoj žep, ne za Vaš blagor; mora biti izurjen in svojemu poslu kos, drugače pri najvažnejših dogodkih še sam sebi, še manj pa drugim pomagati ne ve, mora biti narodnjak, sim iste matere, kakor Vi, drugače je najemnik in ne zasluži biti Vaš zastopnik.
To so splošne misli pred volitvami. Poudarjamo še enkrat, da narodnjaki morajo složno delati, drugače pride nas zastopat ali nevesten, neskušen, nenaroden človek ; tak pa ne sme biti zastopnik Slovencev, tak človek ne bo nikdar naš zastopnik, ako smo složni — toraj stožimo se!
DOpisi«
%
V Šempasu mesca jan. Dopis »na Slapu* v 2. št. »Glasa" došel nam je ravno o času. Razlogi, ktere g. dopisnik navaja, so tehtni in premiselka vredni. Naj mi bo dovoljeno objaviti, kako se je postava zastran matičnih knjig in prepisov rabila in tolmačila pri vojaških duhovnih. Leta 1843 mesca oktobra prevzamem v Lombardiji vojaško duhovno p&stirovanje. Ob svojem času napravim prepise 1842(3 poročenih, rojenih in umrlih, ter je pošljem svojemu vik-šemu duh. predstojniku v Verono.
H
«
sin, »kupite mi rajši eno tistih mladih, lepih hudob". »Lejga, lejga", se oče zavzamejo »ka-koršne hudiče sem poprej zredil, takošnega zlodeja— Bog mi grehov ne zapiši — imam sedaj!* Tak je človek sam na sebi. Kakošen p&k vza-peljivej priložnosti? Zatoraj, gosp. nunec, prav imate, le grmite, vaša beseda vimenu nrave naj doni proti abotnemu plesu. »Mlade hudobe",— pardon, slovenske Micike ! bile so marsikojemu sinkotu na nesrečnih brijarjih v časno i večno nesrečo, v žalost revnim roditeljem. I ravno tako tudi narobe. Oj priložnost!
Z vrši se dopoldanska služba božja. Zvonov glas se zopet oglasi. Veselo vabi zopet verno ljudstvo v gospodovo svetišče. Oj, kak pobožno je še, vkljub vsem Mladoslovencem naše ljudstvo! Evo trumoma hiti narod v gospodov hram. Mladenči, deklice, kakošni, kakošne so! To so vam dekleta nafrkana ; sploh bela je njih obleka.
Cerkev je natlačena. Duhoven pristopi. Kirie eleison ! glasi se glas v svetišči, Kriste e-leisonl doni odgovor, v daljavi pak odmeva se porugljivo fantovski : hopsasa ! Hvala Bogu, tudi ta sitnost se naglo zvrši. Kak so bile te minute dolge ! Še doni zadnji akord orgelj po svetišči gospodovem, kar: bum, bum, bum, žin, žin, žin
" -li }Z '■ J*	, "
Vm je bilo do pičice vestno prepisano in prepričan sem bil, da sem svoje delo dobro iz-vrftfl. Kako sem se začudil, ko čez nekaj tednov palice in prepise vrnene dobim z opazko, naj Vae pomanjkljivo nadomestim. Moj prednik je bil namreč Italijan, lomil je nemščino v besedi še bolj pa v pisavi in na ta način je silno veliko napak v matične knjige spravil. Imel sem tedaj težavno nalogo vse popraviti, razume se, kar se je dalo. Pozneje nisem imel nikdar sitnosti zsrad prepisov.
Moja misel glede pošiljanja matičnih knjig dekanijskim uradom je, da se to lahko opusti, ako je le dotični dekan prepričan, da duhovščina njegovega dekanata to delo natančno opravlja, česar se lahko prepriča. Jas pošiljam že četrtemu dekanu prepise iz matičnih knjig, vselej brez matic, in do sedaj mi m še nihče očital, da nepostavno delam. Ergo...
\
Od forenjk Soče, 25. januarja. — Pri-jadral je po «Soči* gori »Kmetovalec*. Predstavil se nam je, kar sam brez navadnih priporočil i želi pri nas gostovati, rekoč, da nam če biti deber tovaruš. »Nu, uže prav!» mu je marsikdo odzdravil pa ga zvedljivo vpraševal po rojstnem listu. A o tem »kmetovalec” molči. »Soča mi je mati,” druzega ne more nihče iz Sgega spraviti.
Ko bi bil prerok, ko bi mu videl v srce, petem bi vsakemu, ki me praša, kako naj novejši slovenski list sodim, odgovoril odločno; a ker mu ne vidim v srce, ga moram presojevati le po zunanjih prikaznih.
Kad dve let je, a to ni še tako dolgo, da .M se ne spominjali, kako živo so takrat očetje I prijatelji »Soče” po našej deželi med slovenskim občinstvom vzbujali tiijatev, da se mora joriški »gospodarski list” utopiti v »Soči”, ž njo združiti v jeden list
Taka želja sama na sebi ni slaba. List, Jri je namenjen prostemu ljudstvu, svoj namen gotovo naj bolj dosega, ako donaša razno blago, novosti, poduk v politiki i kmetijstvu ob enem. Pa prijateljem »Soče” se takrat to ni posrečilo. Danes pa niso več tistih misli, nego nasprotnih: ^Gospodarskemu listu” so dodali Še tekmeca
žinžin 1 na ulici zagrmi. In, klarinet cvili, trombon stoka, trombeta prašči, tamburist neusmiljeno tambur pritepa, pokrovača hripov cveuk meša se s zdihljaji violona. I huj 1 slovenske Micike se vstopijo v kolobar, »capoballo” mlaska z jezikom, z rokama nevsmiljeno bije takt i sedaj korak za korakom, v dir i skok vrti se mladež, med tem ko neusmiljeno solnce krohotaje se človeškemu početju razsipa žgeče svoje žarke na zagorele obraze. Gospod nunec! Povzdignite svoj glas 1 Su, su, animo ! Povejte, da varstvo zdravja je sveta dolžnost, da varčnost je kri-stijanska čednost, da nezmernost je smrten greh, da kedor se v nevarnost poda, v nevarnosti pogine, da čistost i nedolžnost sti na vagi. Povejte, no 1 Bob v steno 1
I tako se nadaljuje. Hočete, da popišem prepire, da naslikam pretepe? Da naštejem psovk neštevilno število? da popišem v ponedeljek stan fantovskih mošnjic? Oj, krčmar v krčmi strahovito jih je skrčil, brijarji so fante do golega obrili ; z Bogom zaslužek mnogo preteklih i prihodnih tednov ; druzega jun nij ostalo nego žulji na rokah, na nogah strgani podplati!
Solnce gre za gnado božjo, zvezdice se
»Kmetovalca”. Je li to iz boljšega prepričanja, ali pa nova taktika, novo sredstvo, da se doseže poseben namen, kdo ve?
Jaz računim takole. Gotovo je, kakor so pred kratkim še naši liberalci sami trdili, da za našo deželico so še trije dosedanji slovenski listi več, nego dosti. Pa ako res moramo imeti dva politična lista, dveh * kmetijskih nam vendar ni treba; toliko manj, ker oba politična odpirata svoje predale tudi kmetijskim spisom. Zakaj sami sebe slabiti! Tako premožni pa nismo, da bi kar na nos na vse se naročevali, kar se nam poniga. Če pa kdo misli, da »Kmetovalec” ni okovan v ozke spone naše deželice, nego hoče biti glaven kmetijski list za vso Slovenijo, in ob enem naj boljši — prav! a potem bi nikakor ne smel imeti za roditelje samo sočne politikarje, nego strokovnjake.*)
Take misli so tukaj razširjene o »K.”, ako so napačne, dajte nam dokazov!
*) Tudi naša misel je, da at v ar škodo trpi, ker se moči cepijo. Imamo mar na razpolaganje strokovnjakov? En kmetijski list «a vse Slovence bil bi lahko izvrsten, izgleden.— Ur.
w>	*	*
Ogled.
* • /
Avstrija. V državnem zboru bila je 25. t. m. na dnevnem redu obravnava o peticiji zadevajoči železniško črto Trbiž-P o n t e b a. Za predelsko železnico, oziroma zoper Trbiž-Ponteba govoril je prvi poslanec Nabergoj. Omenil je, da je Primorsko že veliko škodo trpelo, ko seje meja stavila razširjeni Italiji, zdaj hočejo z odsekovim predlogom še kupčiji škodovati. Najbolj napačni korak stori vlada, ako pri novi železnici na Trst ozira ne jemlje. Trst zamore se z Benetkami meriti le takrat, če je v zvezi z drugimi deželami. Z odsekovim predlogom pa se vsi kupčiji odpira pot v Benetke. Predlaga toraj, naj se ta točka za zdaj iz dnevnega reda odstavi in pozneje, in še le takrat zopet v razgovor vzame, kadar vlada svoj program
prižigajo, večerni vetrič harmonično šumljaje hladi razgrete obraze, godci komaj več napenjajo svoje plučne mehove, na jasnem podnebji mirno, tihotapno izza gora smehljaje se prikaže bleda polna luna. Kaj se smijaŠ hudobna luna? Komu norce briješ? Nespametnej mladosti? Kaj še ! Mladost se je vtrudila, starost je znorela. Evo sedaj uže starci plešejo, skušaje,česo stare kosti še gibčne. Smešen prizor! Kak se trudijo, kak se mučijo. Toda novošegna mazurka »ne gra”, šotiš še manj. Toraj dajmo »vsak sebi”, slovensko kadriljo! No, to je uže pošte-uejši, stane manj truda, vrh tega je »hudoba” človeku že skoro slovo dala i zarujovele kosti se vendar pretresejo.
Kaj se smijaš hudobna luna? Toda nesmi-jaš se več, tvoj obraz postal je resen i žalosten. Al koga miluješ? Skoz razbita okna v revno bajto pošilja bledi mesec tolažilne svoje Žarke. Evo, še mlada žena sedi v tamnem kotu, revno staro oblačilo pokriva sestradani život. Sramuje se na dan. Hiša je prazna. Oj grenek jarm nesrečnega zakona! Vresničile so se njej besede narodne ptičice prepevajoče dekletom:
glede železnic objavi. Dr. Yi t e z i č predlog krepko podpira, ravno tako tudi K e lle r s p e r g. Proti od&ekovem predlogu govorili so še: grof Coronini, Teuschl, Win-kler, Tacco in Neumayer. Grof Coronini je omenil, da z železnico Trebiž-Ponteba se dela le za Italijo, Avstrija je po tem primorana počivati: Za predelsko železnico so se izrekla najsposobnejša društva : Dunajska, Olumuška in Celovška obrtnijska in kupčijska zbornica. Poslanec Teuschl je rekel med drugem: Ako se vresniči železnica Ponteba, je propad in izdajstvo Trsta Italiji samo še vprašanje časa. Trst že zdaj gre rakovo pot, Benetke napredujejo. Avstrija ne sme samo za to skrbeti, da politično kaj velja, ampak mora ji tudi glede kupčije in obrtnije na tem ležeče biti, da interesse svojih in sicer vsih narodov pospešuje. Ko to pišemo, ni nam še došlo sporočilo, kak konec je razprava imela*
Cesar in cesarica — tako listi poročajo — bosta še ta predpust obiskala zlato Prago, če tudi le za malo časa, pravijo za en dan. V Dalmaciji se tudi delajo priprave za dostojen sprejem cesarjev.
Ofenheimova pravda od dne do dne bolj zanimiva. Te dni sta bila zaslišana kot priči knez Sapieha in dr. GKi s k r a, nek-dajni minister. V kratkem pride tudi na vrsto minister Banhans. Malo kteri za-toženec ima tako odlične osebe za priče, kot Ofenheim. Giskra je rekel, da je z najvišim dovoljenjem prejel ÌOÒ.QOO gold, za to, ker je popustil privatno in se podal v javno življenje kot minister. Devetnajst dni že traja obravnava, koliko časa bo še, se danes reči ne more.
Hohenwart in 42 tovarišev podal je mini-sterstvu kupčijstva interpellacijo zastran nepostavnosti, ki so se godile pri volitvi v kupčijsko in obrtnijsko zbornico v Ljubljani.
1.	Ali je nj. ekscelenciji o tem kaj znano?
2.	Ali je nj. ekscel. morda v zvezi z ministrom prava — všeč vso volitev z dotičnimi pritožbami in protesti kompetentni sodniji v preiskavo izročiti? 3. Ksy misli njegova
Dekličice,
Noričice,
Kaj fantom ve verjamete ?
Vam zlate grade obetajo,
Še črne kajže nemajo.
Obdajajo jo razcapani otročiči, milo jo gledajo : Mati, jaz sem lačen, kriči starejši v kotu. Mama, dajte mi kruha! oglasi se drugi. Kruha! kruha ! odmeva se v zboru nedolžnih otrok. I mati? Uboga mati še sama nijma kaj v usta dejati. Smilijo se jej otroci, solze jej stopijo v oči, ko stradajočo deco vgleda. Kje je pa mož ? Mož, vroč od plesa, sedi v krčmi, polič za poličem roma na mizo, zaslužek celega tedna pretečenega i Bog ve, koliko bodočih pošilja v tajisto mošnjo, ki nijma dna. Oj šagra ! Kak je to lepo. Doma strada uboga žena, tu sc vino poliva, doma jokajo nedolžni, zapuščeni otroci, tu se sliši kletvina. Osma, deveta ura prejide, o-troci kričijo : mati skuhaj večerjo, pojdemo spat! A uboga reva še soli nijma, še peščice moke nij v hiši. I kaj stori uboga mati ? Pokliče starejši deklico ter pošlje iskat malopridnega gospodarja. Otrok stopi h očetu rekoč: Mama je rekla, pojdite domu. A mesto da bi slušal glas svarečega
eksccl. ugniti glcdé kupčijske zbornice v Ljubljani, dokler sodnijska preiskava traja ?
V	Buda-Peštu imela je Deakova stranka 24. t. m. sejo, v kteri se je finančni stan ogrske dežele razpravljal. Stan je žalosten! Baron Senyey je obljubil, da bo v zbornici svoje mnenje razodel.
Zunanje države, španjski kralj A l-£ o H s poslal je vladam lastnoročna pisma, v kterih naznanja, da je zasedel kraljevi prestol. Iz bojišča se poroča, da bo v kratkem velika bitka med Alfonsisti in Kar-listi. Gotov bo od te bitke veliko odvisno.
V	Francoski narodni skupščini razpravljajo postavo, s ktero se Mac-Ma-honovo vladanje za 7 let utrdi. Mac-Mahon ima pravico predlagati prenaredbo vla-
darstva.	,
• ■■ ■ » ■■ -
Nedeljski pogovori.
(Spisuje Fr. Kuralt.)
(Dalje.)
Jože. Res je gospod učitelj, kar nAm Vi pripovedujete. Spoznavam pa tudi zdaj, da ni le samo to krivo, da je kmet včasih le premalo priden, ampak pomanjkuje mu le vednosti o zb-0'jšanju gospodarstva. Prepričan sem, da zdaj, ko nas boste Vi o tem podučili, bo marsikateri zboljšal svoje gospodarstvo.
Učitelj. Vi imate tudi prav Jože! Nauka Vam velikokrat pomanjkuje, zatoraj si pa tudi ne veste kako pomagati. Zatoraj Vas bodem jaz v naj važnejših stvareh podučil, katere spadajo v Vaše gospodarstvo, in prvo je gnoj.
Rekli smo da gnoj je duša celega gospodarstva, in vi vsi ste tudi temu pritrdili. Kako pa to, da ga kmet tako zanemarja? O tem vam hočem sam odgovoriti. Naši kmetje dan danes še ne vejo nič o različnosti gnoja, in o hrani, katere rastljine za svoj živež potrebujejo. Zatoraj vam hočem prvo povedati, kako da se gnoj razlikuje. Gnoj razlikujemo:
1)	v živalski gnoj, katerega dobivamo v hlevu in na straniščih
2)	rastljinski gnoj, katerega dobivamo
»
angelja, kot spaka zareži oče nad nedolžnostjo, psovke i proklinjevanje sliši se iz pijanih ust. Plašno pobegne revno otroče, jokaje pripoveduje materi, kako je ljubeznivi oče zarežal. Kaj stori uboga reva? Vzdigne se uboga mati, sama gre gospodarja klicat, toda, o Bože, mesto odgovora
vsi h....i zl.... so na dnevnem redu, varovati se
mora, da jej kaka steklenica na glavo ne prileti, le po zadnjem se umika. I doma, oj poezija človeškega življenja! sprejme jo zopet jok i krik zanemarjenih otrok. Ure tekó, gospodarja šenij. Otroci onemorejo i omolknejo, žena pak pretaka v kotu sključena krvave solze. Naposled vse skupej tolažnik Morfej v svoje naročje sprejme. Spite sladko toraj. Lahko noč vsaj.
Polnoči odbije. Tužno-svarilno razlega se vdarec na zvon v nočno tihoto čez polja. Mir vlada povsod, le krog plesišča je razsajanje, krik i šum. Al čuj, kaj lazi tam po tamni ulici, čudne besede, nerazumljivo Šepetanje? Je li to kaka pošast ? Mar li kaka verna duša vica ? Je li kak hudobnež, ki išče svoj plen ? Kaj capta po poti? Čudna prikazen. Ti niso koraki poštenega človeka. Evo ulica je preozka, sem ter tija se opoteka, od časa do časa naslanja svojo
•>
od sognjitih korenin, trave, slame, listja in od drugih rastljinskih odpadkov in
3)	rudninski gnoj. kateri iz mavca (gip-sa), apna, ali pa drugih rudninskih soli obstoji, katere razpadejo, se razkrojijo in rastljinam kot hrana služijo.
Naj popred pa hočemo govoriti o navadnem, hlevskem straniščinem gnoji, kér tega vsak kmet doma prideluje, in ker ravno ta gnoj, ako je dobro oskrbljen, ima vse redilne stvari v sebi, katere rastljina k svoji rasti potrebuje. Te hranilne stvari nàrede se pa še le potem, ako gnoj in gnojnica dobro povreta. Vsled gorkote in mokrote se potem vse hranilne tvarine razkrojijo, in rastline jih potem vse posrkajo. Ko pa gnoj in gnojnica vreta, ali gnijeta, razvijajo se plini, kateri celo radi izpuhte, ako se njih izpuhtenje ne zapreči. Tak plin je oglenčokisli amo n jak, kateri se v vsakem hlevskem in straniščinem gnoji in gnojnici nahaja. On je naj poglavitnejši del v gnoji in naj važnejši hranilna tvarina za rastljine. 1
In ravno ta plin, pri vašem slabem oskrbovanji gnoja, iz njega popolnoma izpuhti. Treba vas je toraj podučiti, kako se to lahko .zapreči, da ta plin ne izpuhti.
Župan. Tega imena „ amonjak* še nikdar nobeden človek pri h 3 slišal ni, kako more potem kmet vediti, kaj da je to?
Učitelj. In ravno, to je žalostno, da tega še ne znate, kar bi morali že zdavnej vediti sebi v korist.
Jože. Kako se pa spozna ta čudno imenovani plin ara jak?
Učitelj. Ne imenuje se amjak, ampak amo n jak. To je kemični izraz, katerega si mora vsak kmetovalec zapomniti zarad njegove velike važnosti v poljedelstvu. Amonjak je plin, ki se ne vidi in tudi prijeti ne more, on izpuhti iz gnoja in se zgubi v zraku.
Jože. Kako se pa vender more zpoznati?
Učitelj. Spozna.se na ojstrem duhu. Ojstri duh na straniščih,, ali pa v hlevu in na gnoji, to ni nič druzega, kakor amonjak. Tudi meso, kadar smrdi, razyija amonjak, čim večji je smrad, tim več je amonjaka.
Zupan. Bil sem pred nekoliko dnevi v
glavo na zid, iz globine njegovega srca vstajajo strašni zdihljeji. Nesrečen mora biti, kajti drugače, zakaj bi tako stokal? Toda lej zopet se ojači i naravnost obrne svoje korake k revni bajti naše uboge žene. Pride do vrat. Al kaj bo sedaj? Išče ključavnice, kljuke ne more najti. Zgrabi za vrata, trese i lomi. Žena prestrašena skoči na noge, odpre vrata: Kedo je? kedo je? Tisti lepi tata je. Oj šagra ! Kakošen je, Bog se smili, kakov prizor. Debelo gleda, krvave so mu oči, lasje razmršeni, jezik zastaja, noge se opotekajo : baba, daj mi večerjo ! jeclja gospodar proklinjaje. Ženo jeza popade, psovati začne, mož proklinja, žena odgovarja, otroci se probudé, začnejo se tresti, jokajo, upijejo, kričijo......
Sklep.
......otroci jokajo, upijejo, kričijo, žena
se togoti, mož proklinjaje lonce pobija, in, oj šagra t lepi tata plane nad ženo, vzdigne roko, toda o joj t žena se umakne, noge se mu zapletejo i enak hrabremu vojaku v silnem boju, cmokne na tla, vse štiri od sebe, leži tam opita .................božja podoba.
Demokritos,
mestu in slišal sem, da je nekdo snažil stranišče, katero je bilo dolgo časa zaprto. Ko ga je odprl, zasmrdelo je tako iz njega, da je oni, ki ga je snažil, precej omedlel, in umrl bi bil, ako ni bilo koj zdravnikove pomoči. AU je bil ta smrad tudi amonjak?	■ **
Učit elj. Tudi to je bil amonjak. On je včasih tako hudega duha, da bi človek precej umrl, ako bi va-nj zašel.
Župan. Pripovedoval mi je pa potem tudi neki kmet, ki je gnoj iz mesta vozil, da je v mestu zdaj ukazano, da mora vsak gospodar večkrat nekoliko v vodi raztopljenega železnega vitrijola v stranišče vliti. Pravijo, da s tem se prežesne ves smrad in da se brez vsake nevarnosti lahko potem stranišče snaži.
Učitelj. Drago mi je, da ste mi to pripovedovali, ker ravno sem Vam mislil povedati, kako da morate vi skrbeti zato, da amonjak no izpuhti, ampak da ostane v gnoji. Za tekoč gnoj potrebuje se, kakor ste ravno vi župan povedali, v vodi raztopljeni železni vitriol, ali pa tudi z vodo pomešana žveplena kislina (hudičevo olje). Za poj se pa rabi navadno le mavec ali gips. Tep se nekoliko po poji potrese, in ta zapreči, da amonjak ne izpuhti, ampak se z gipsom spoji (združi), in tako ostane v poji, kot naj bolj redilna rastljinska tvarina.
Irtazne vesti.
— (t. dr. Costa je silno nevarno bolan. Šel je bil te dni na Dunaj, v Prago, Draždane itd. zdravja iskat, pa je le še bolj bobra. prišel domov in se vlegel. To je uzrolc, da mnop njemu došlih pisem je v tem času obležalo pri njem in da dotični gospodje niso dobili nobenega odgovora. Bog nam ohrani vrlep rodoljuba, čigar zgubo bi Slovenci še le potem prav čutili, ko bi ga več ne bilo.
— Iz Koroškega poročajo »Nov*, da ao Slovenci na Koroškem vjeli drobtinico narodnih, pravic s tem, da se je v Celovcu pri deželni sodniji ustanovil poseben oddelek (senat), sestavljen za sodnijske obravnave s Slovenci iz sodnikov, ki so vsi zmožni slovenskega jezika; predsednik temu senatu je dež. sodnije svetnik pl. Frauendorf, prisedniki pa gospodje Kroneg-ger, vitez Lusch&n in Trug in namestni sodnik adjunkt Morak, kateri s še enim uradnikom ima pri deželni sodniji pisarnico, v kateri se zaslišujejo s pritožbami svojimi Slovenci v slovenskem jeziku. S km neha zamudno, drago in recimo z eno besedo, krivično zasliševanje Slovencev 8 pomočjo tolmačev. Res le drobtinica je to narodnih pravic, ki se je dala slovenskemu narodu na Koroškem, al kdor ni vqen celega kosa kruha, ki mu gre, je zadovoljen tudi z drobtinicami !
— Gimnazije in realke na Koroškem po določbi naučnegu ministerstva končajo letos svoje šolsko leto 15. julija, prihodnje šolsko leto pa se konča že 1. julija, da potem šolske počitnice vsako leto so meseca julija in avgusta, ko je vročina najhuja. V ljudskih šolah pa se začnd letos počitnice konec julija, prihodnja leta pa 15. julija do 1. septembra.	Nov.
— Bate so vsled znanega surovega napada brez g. vikarja in bodo menda nekaj časa tako ostale ; kajti visokočesliti knezonadškofijski Ordinariat piše med drugim tudi to-le slavnemu
županstvu: «Zaradnaslednika g. Keb. si škofij-alvo prihrani ob svojem času kaj določiti ; ali to • naj Vam bode na znanje, da dokler škofijstvo ue zadobi gotovosti, da se take ali enake reči, kakor v omenjeni noči (od 19. do 20. m. m.), ne ponovijo,, ne bi smelo duhovnega pastirja V Bate poslati*. — Ta beseda nam dopadc in želimo, da se tudi uresniči, ker spozuamo, da je * nemarnost (?) slavnega županstva v tej zadevi zelò zakrivila, in da je tak sum napad kazni vreden.	Miroljubni občinaiji.
Domače stvari.
(Ie odborove seje ea spominek dr. Hrasta) zvemo, da je oprsna podoba iz marmorja dode-.! lana in kakor žvedeuci trdijo, dobro. Pomisliti je, da umetnik rajnkega nikdar videl ni, in da je imel le majhne fotografije za zgled. Podoba se^bo odgrnila slovesno po veliki noči, in to zarad tega, da bo častiti duhovščini mogoče svečanosti vdeležiti se. Dan in program slovesnosti objavimo pozneje, na vsak način pa toliko zgodej, da si bodo gg. duhovni lahko čas in o-• pravila tako vravnali, da jim bo mogoče navzočim biti.
Gotovo bo Vsim gospodom všeč zvedeti tudi to, da je odbor sklenil izdati životopis v latinskem jeziku in podobo. Vsak darovatelj za spominek prejel bo obojuo brezplačno, drugi pa za primerno ceno. — Za spominek so še darovali gg. Kolančič, kapi. v Dornbergu 3. gl. — J. Marinič, vikar v Cerovem 2 gl. — Prinčič Stef., fajm. v Šmartnem 3 gl. — BI. Rijavic, ' ft^m. v Batujah 2 gl.
(Za zvonove na sv. Gori) N. N. 1 gl.
(6r, Keber) je šel po izprošenem dovoljenji nadškofijstva v službo na sv. Goro.*
(Na znanje.) — Te dni smo prejeli spis, kteremu je naslov „0 CERKVENI GLASBI.* S prihodnim listom ga začnemo tiskati, opozoruje-mo pa že danes naše bralce, naj vse pazljivo Čitajo in dobro premislijo in svesti smo si, da stopijo vsi na našč stran.
(Naša čitalnica) napravi 31. dan t. mes. ples, 8. febr. plesno zabavo. Do sedaj so se gospodje in gospodične hvalili, da je zabava prav pogodu; kdor se'hoče kratkočasiti, posebno če ga pete srbe, naj ne opusti prilike zavrteti se, predpust je pri kraji.
(Spominski oltar na sv. Goi'i.) — Da se dostojen spomin katoliške udanosti vernih prebivalcev naše nadškofije tudi poznim potomcem ohrani, sklenili so nekteri gospodje zbirati doneske za spominek na velikansko procesijo na sv. Goro. Ta klic ni ostal brez uspeha. Okoli 600 goldinarjev je naloženih na montu, ki so se od dobrotnikov nabrali v ta namen. Misel je, v sredi cerkve na sv. Gori, kjer je zdaj obhajilni aitar, narediti nov kamenit aitar s taber-nakeljnom (custodia) iz marmorja. Spredej pred menso bo podoba sv. Očeta tudi iz marmorja en relief.
Za tako delo pa navedeni znesek ne zadostuje, kajti inženir trdi, da se mora odločiti najmanj 1000 gld.
Kamnarsko delo prevzel bo menda umetnik ki je delal oprsno podobo Hrasta.
Ta aitar bo v resnici kinč svetišča na sv. Gori, ob enem pa tudi prav primeren spominek. Želeti bi bilo še to, dà bi kdo, ali več od njih primanjklej pokrili — z denarjem.
Borsiti kurzi na Dunaji 29. januarja.
Euotui drž dolg v papirju	70	15
„	n	„ v srebru . .	75	60
Drz posojilo leta 1860 . . .	111	40
Akcije narodne banke . . .	959	—
Kreditne akcije		216	75
Loudon 		111	—-
Napoleon d’oro		8	91
Cekini 		_	
Adžijo srebra		105	85
Oznanllnlk*
združena s zastavljavnico
»MONTE DI PIETÀ"
v Gorici
• ,
prejema vsak dan, razun nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold^ in plačuje obresti 5% Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blago (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6%- Ta posojila še potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obrokih (ratah), primernih posojenemu kapitalu.
Zastavljavnica (Mont)
izplačuje zneske v srebru na navadne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebernino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 6°/°» od večih zneskov pa 8%-
* (V Tomaju) so tatje 22. t. m. pokradli cerkev in odnesli več srebernih posod. Hostije so tatje raztresli.
(Mestno starešinstvo). — Zanimiva seja bila je dne 19. t. m. Znano je, da finančni stan mesti* ni ravno preveč ugoden, čudno je toraj,
* dà so mestni očetje nameravali, kakor je bilo rečeno, na novo uravnati vse magistratne službe. Do sedaj opravljal je tajnikovo službo en sam uradnik, zdaj so hoteli dvoje tajniških služeb osnovati in brž ko ne eno oddati sicer sposobnemu pa glasoviterau možu, ki pa ni po volji niti vladi niti neki stranki v mestu. Liberalni dr. M. je nasvetoval, naj se za sedaj obravnava o predrugačenji služeb opusti in razpiše samo ena tajnikova služba, je obveljal zadnji oddelek predloga, prvi pa je padel. Ko so hoteli o predlogu govoriti, se vstavljala konservativna stranka z dr. M. vred in ker razprave drugače niso mogli zabraniti, zapustili so dvorano in ostalo je 9 odbornikov, ki pa niso mogli nič sklepati. Kdor bi hotel vse «zakaj* zvedeti, treba bi bilo malo za kulise pogledati, misli se pa lahko, kar se hoče.
(V Korminu) je umrl č. g. Anton Klančič, hudoven v pokoji. R. I. P.
(Volitev novega tajnika) v Mirnem je danes 29. Županstvo res hoče pravičnim tirjatvam občinstva zadostiti.
(Beseda.) Kakor slišimo, napravi katoliška družba na svečnico — po pripravah soditi — veliko «besedo*, pri kterej se bosta slišala tudi dva slovenska komada deklamovati. Program nam ;ni še došel.
Umrli v Gorici od 22. do 29. jan.
Jož. Juretič, 11 m. croup. — Ant. Spanger, 2 dni, slabost. — Stef. Pakolin, sodar, 68 1. vodenica. — Jan. Topiasini, kamnosek, 60 1. vnetje v črevah. — Andr. Cerne, delalec, 67 1. pl. vnetje. — Jakob Pizzul, zidar, 74 1. pl. v-netje. — Tine Bizjak, delalec 50 1. vodenica.
Javna zahvala.
Odbor, ki je osnoval in vodil predstave v prid revežem Goriškim in dijakom c. kr. gimnazije dne 9. 10. in 17. januarja, šteje si v sveto dolžnost vsim društvom, kakor tudi posameznim osebam — umetnikom kot diletantom — naj toplejšo zahvalo izreči za visokodušno sodelovanje; posebna zahvala gre visokorodni gospej baronovki Rastauer in vsim, ki so z doneski blag namen podpirali.
Prva dva večera došlo je pri kaši 1450 gl.; za gimnazijalce pri kaši 750 gl., 500 gl. pa je poslal grof Gyulay.
V Gorici dne 20. jan. 1875.
ODBOR.
Z GOTOVIM VSPEHOM
rabi se
100
OBISKOVALNIH LISTKOV VELJA
v Mailingovi tiskarni
samo 1 goldinar.
pravi
VIL JE LUI ■ ov
protiartritičen, protirevmatičen
čaj za čistenje krvi
v naslednjih boleznih :
1)	pri revmatičnem vnetji,
2)	pri protinu (gicht)
3)	pri boleznih podtrebusnih posebno pri takih,
ki veliko sedijo,
6)	pn ......
7)	kot priprava pri rabi mineralnih vod v ime- x
novanih boleznih,
8)	kot nadomestilo mineralnih vod proti nave-
denim boleznim.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom !
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne daja zaslepiti.
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali ▼ mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gld., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost prav; Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za či. stenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Goricj v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravano.«,
Lastnik in izdavatelj; A. LAKNEK recte LUŽOVEC. Odgovorni urednik: KAROL KOCIJANČIČ. — Tiskar: MAILING v Gorici.
f