279 Ventil 22 /2016/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI Vsako leto v oktobru objavijo orga- nizatorji Cessna Aircraft Company pravila tekmovanja. Običajno so to pogoji za prijavo, roki za oddajo poročil in vsako leto različne misije, ki jih morajo opraviti letala in imajo največji vpliv na njihov razvoj. Letos, ob 20. obletnici tekmovanja, so bile te misije popolnoma drugačne, prav nič podobne tistim, ki so jih organi- zatorji določili prejšnja leta. Poleg običajnih zahtev so uvedli oddajo krajšega poročila že v decembru in prvič so zahtevali gradnjo ne le enega, temveč kar dveh letal. Treba je povedati, da so ekipo Fakultete za strojništvo, ki je tekmovala pod imenom Edvard Rusjan Slovenian Team, v celoti sestavljali študentje, ki niso imeli predhodnih izkušenj s tem tekmovanjem, vodstvo ekipe pa je prevzel nov mentor. Vsaka od prijavljenih ekip je morala do 15. decembra 2015 oddati kraj- še poročilo, imenovano »proposal«, v katerem je bilo potrebno na petih straneh opisati delo, ki ga je ekipa opravila do takrat, plan dela, zače- tni koncept letala ter sestavo ekipe. Na začetku je prijavo na tekmovanje vložilo preko 130 ekip. Prijavo so točkovali. Glede na točke so izbrali 93 ekip. Do 22. februarja 2016 je bilo treba oddati tehnično poročilo na 60 straneh. V njem so zahtevali opis za- snove letala, aerodinamske in trdno- stne preračune, numerične simulaci- je leta letala, definirane uporabljene materiale in način gradnje ter na koncu še tehnične risbe sistemov na letalu, tovora na letalu in zgrad- be samega zmaja letala. Poročilo so ocenili štirje anonimni sodniki, ki so podali tudi svoje pripombe ali po- hvale. Njihova ocena pa je prispevala h končnemu rezultatu. Osnovne zahteve tekmovanja so bile, da mora letalo vzleteti samo – s pomočjo lastnega elektromotorja. Dovoljena je bila uporaba več kr- tačnih ali brezkrtačnih motorjev in več propelerjev. Največji dovoljeni električni tok do motorja letos ni bil omejen. Kot vir električnega napaja- nja so bile dovoljene samo baterije NiCd ali NiMh. RC-sprejemnik in servomotorji so morali imeti svo- je napajanje, ločeno od napajanja pogonskega motorja. Letos masa baterij ni bila omejena, največja do- voljena vzletna masa letala pa je bila lahko 25 kg. Ekipa je morala pred pričetkom tekmovanja predložiti fo- tografijo letala v letu kot dokaz, da je letalo že preizkušeno v zraku in spo- sobno letenja, ter kontrolno listo, s katero je mentor ekipe preveril vse ključne varnostne zahteve na letalu. Med samim tekmovanjem so oce- njevalci vsako letalo najprej tehnič- no pregledali. Ustrezati je moralo varnostnim zahtevam. Vse ročice krmil so morale biti varovane proti odpetju, vijaki proti odvitju (Locti- te), pregledana je bila struktura le- tal, preverjena pravilno odklanjanje krmil in položaj težišča letala. Letalo so primerjali z opisom v tehničnem poročilu, kajti velika odstopanja niso dovoljena. Za primer odpovedi so Že deveto leto zapored so se študenti Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani udeležili tekmovanja v gradnji daljinsko vodenih brezpilo- tnih letal – DBF (Design/Build/Fly), ki ga organizirata Cessna Aircraft Company in Raytheon Missile Systems s podporo Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko (AIAA). Tekmovanje je potekalo v Wichi- ti v Kansasu. Slovenski študenti letalstva na tekmovanju DBF v ZDA Preizkušanje letala MSA letalo 280 Ventil 22 /2016/ 4 morali biti na RC-sprejemniku na- stavljeni varnostni (t. i. fail-safe) po- ložaji krmil v primeru izgube radijske povezave med RC-oddajnikom in sprejemnikom, to je pomenilo zaprt plin, višinsko krmilo popolnoma gor, smerno krmilo popolnoma v desno. Motor je moral biti zavarovan z va- rovalko, ki je preprečevala nezaže- len zagon motorja in je morala biti odklopljena do vzleta in takoj po pristanku. Jakost varovalke ni bila predpisana. Organizator je namenil zelo veliko pozornost varnosti tek- movalcev in gledalcev. Kot je bilo že omenjeno, so se leto- šnje tehnične zahteve in misije kar močno razlikovale od prejšnjih let. Zahtevana je bila gradnja dveh le- tal: manjše Production Aircraft (PA) in večje Manufacturing Support Aircraft (MSA). Ti dve letali sta mo- rali opraviti sledeče misije. Najprej je moralo MSA brez tovora v petih minutah preleteti tri šolske kroge, vsak krog je moralo letalo v pozi- ciji z vetrom narediti zavoj za 360 stopinj v nasprotni smeri šolskega kroga. Dolžina šolskega kroga je bila v vsako stran od začetne linije 152 m, prelet te linije pa je označil sodnik z dvigom zastavice. Letalo je po pristanku moralo ostati na vzle- tno-pristajalni stezi. Tak šolski krog je veljal za vse tri naloge. Nato je moralo MSA v roku desetih minut prepeljati vse dele, ki so se- stavljali PA. Vsak sestavni del letala je moral biti popolnoma v notranjo- sti MSA. Natovorjeni MSA je moral opraviti en šolski krog, pristati, ta- ksirati do ekipe, ki ga je natovorila z naslednjimi deli PA. Od vsake ekipe je bilo odvisno, koliko krogov naj bi opravilo letalo. Takoj za drugo misijo je morala eki- pa opraviti bonus misijo, ki je zah- tevala, da se v dveh minutah sestavi PA, vključno z baterijo in tovorom, ki ga je predstavljala litrska plasten- ka. Sestavljeno letalo PA je moralo takoj za tem opraviti tehnični pre- gled kril in kontrolnih sistemov. Tretjo misijo pa je moralo letalo PA opraviti natovorjeno s plastenko. Ravno tako je moralo v petih mi- nutah preleteti tri šolske kroge ter uspešno pristati na stezo. Sistem točkovanja je slonel na do- seženih točkah pri pisanju poročila in pri opravljenih misijah ter na teži obeh letal in njunih baterij. Zelo ve- lik vpliv na točkovanje pa je imelo tudi število delov, ki so sestavljali PA. Manjše število delov je predsta- vljalo večje število možnih doseže- nih točk. Ekipa Edvard Rusjan Slovenian T eam se je v ZDA odpravila že 11. aprila, kjer je v tednu pred tekmovanjem še zaključevala gradnjo letala MSA. Tekmovanje je potekalo v mestu Wichita v Kansasu od 15. do 17. aprila. Kot vsako leto je pred opra- vljanjem misij morala vsaka ekipa najprej uspešno opraviti tehnični pregled. Po pripovedih članov ekip iz prejšnjih let naj bi vse tehnične preglede opravili nekje do 14. ure prvega dne tekmovanja. Od 12. ure so lahko prve ekipe, ki so uspešno opravile tehnični pregled, že posku- šale odleteti prvo misijo. Razvršče- ne so bile po vrstnem redu glede na točke, ki so jih dosegle pri pisnem poročilu. Ko je bil zaključen prvi krog, se je začelo znova in ekipa, ki je prišla ponovno na vrsto, je imela možnost ponovno opraviti misijo (če ji v prejšnjem krogu ni uspelo) ali pa napredovati v naslednjo misi- jo. Vredno je omeniti tako časovno stisko in omejenost, ki sta nastali zaradi dvakratnega števila letal. Gre za manjšo težavo, ki je organizatorji niso najbolje upoštevali. Vsaka eki- pa je za potrebe tekmovanja izdela- la dve letali, kar je podvojilo trajanje tehničnih pregledov. Ker se je ekipa Fakultete za strojništvo UL pri toč- kovanju pisnega poročila znašla na 42. mestu, so pri tehničnem pregle- DOGODKI - POROČILA - VESTI Vzletna steza med tekmovanjem Prizorišče tekmovanja 281 Ventil 22 /2016/ 4 du prišli na vrsto šele na koncu pr- vega dne tekmovanja. Na tak način so izgubili možnost letenja v prvem dnevu. Drugi dan je bilo vreme zelo neugodno. Sunki vetra so bili zelo močni, kar je vsem ekipam povzro- čalo velike težave. Člani slovenske ekipe menijo, da so pri razvoju letala naredili veliko napako, ker so se premalo posvetili izbiri in pripravi baterij, ki so imele velik pomen pri letenju v zahtevnih razmerah, kakršne so bile na tek- movanju. Baterije so predstavljale ločnico med najboljše uvrščenimi ekipami in tistimi, ki so dosegle povprečen rezultat. Te so poleg šte- vila sestavnih delov manjšega PA in ocen za poročilo bistveno vplivale na končni rezultat. Prispevek po- sameznih parametrov h končnemu številu točk je popisovala enačba, ki so jo podali organizatorji. Prvo misijo so poskusili opraviti tri- krat, vsakič jim je zmanjkalo moči le za uspešen pristanek. Tako se je obetal tretji dan, v katerem se vre- menske razmere niso izboljšale. V jutranjih urah je začelo deževati, vendar so organizatorji kljub sla- bim razmeram nadaljevali s tekmo- vanjem. Naša ekipa je dosegla 30. mesto. Za izvedbo tekmovanja so zaslužni naslednji študentje: Matej Drob- nič, Jure Boncelj, Samo Trček, Da- vid Ropotar, Nina Malalan, Maja Lindič, Alen Bučar, Martin Godnič, Nejc Markelj, Gregor Šavorn, Bo- štjan Mencin, Lazo Milenkov in Iu- rie Proca, ki so načrtovali letala in pomagali pri organizaciji potovanja na prizorišče tekmovanja. Pilot je bil Rok Štante, vodja ekipe Vid Bajec, mentor pa doc. dr. Viktor Šajn. Zaključek Na takšnem tekmovanju udeleženi študentje pridobijo veliko praktične- ga znanja – od iskanja, analiziranja idej do konstruiranja, izdelave, te- stiranja in na koncu tudi optimiranja konstrukcije izdelanih letal. Naučijo se prenesti teoretično znanje, ki ga pridobijo med študijem na fakulteti, na nek realni problem, za katerega je potrebno najti najboljše rešitve. Na- učijo se sodelovanja, organiziranja, timskega dela, ki jim bo koristilo tudi kasneje na karierni poti. Nina Malalan, Maja Lindič, Vid Bajec, Rok Štante, Lazo Milenkov, Matej Drobnič, Gregor Šavorn, Alen Bučar, David Ropotar, Martin Godnič, Jure Boncelj, Samo Trček, Boštjan Mencin, Iurie Proca, Nejc Markelj, doc. dr. Viktor Šajn, vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo DOGODKI - POROČILA - VESTI Letalo pred vzletom Ekipa se zahvaljuje sponzorjem ŠOU v Ljubljani, Študentskemu svetu Fakultete za strojništvo, podjetju Akrapovič, d. d., pod- jetju MRU, d. o. o (LiPo.si), pod- jetju Tesa in Fakulteti za stroj- ništvo UL, ki so pripomogli k razvoju letal in finančno podprli potovanje.