teto wa.,«, 141.
PoilitlRa plaSatsa v gofievSBl.
¥ liubllani, w $©ls©i© ^4, Imiifa 1922=
£!» 75
SeciaSisfifee straeik® Jugosiavile.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 16S.
Tei. int št. 312. Cek. rač. št. 11.359. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Nekaj o ruskem poslaništvu v Beogradu,
(Vprašanje narodnega posl. sodr. Etbšna Kristana ministru za zunanje zadeve.)
gradu
Gospod minister!
Po pisanju časopisov obstoja v Bel-
se vedno nekakšno rusko poslan-
Paš° 'a ^°'0e rus^ega carstva in ga baje stv« i ava vzdržuje. Ruskega car-siii • r zna‘no- davno ni. V Ru-kawu^ °digralo nekoliko revolucij, v ie nlu Carski režim propadel. Sledilo sten!« 0 raz^'čnih vlad in vladnih sl-Cadzrn‘ ^ 0 pa vsi P°meni^ negacijo sovjetff’ Da»es obstoja v Rusiji sistem koli^Dv’ Poseben način vladavine, ki, vendar se ° niem različno sodi, kcni n na vsak način stoji v diametral-carsk asprotiu proti carizmu. Nikakršna Po vlada torej ne more biti zastopana ne v v* . ih poslanikih ne v Jugoslaviji gradu rihdi državi. Čc obstaja v Bel-nikakrges Carsh» rusko poslanstvo, nima zastopat-eKa opravičenja. ker nima koga h razun eventualno sebe. kar se
-	e*£rad, 16. junija 192.
pač ne more smatrati za diplomatično zastopanje.
Čast mi je zaraditega. gospod minister, predložiri vam sledeče vprašanje:
1. Ali je res, da obstoja v Belgradu rusko poslanstvo, ki baje zastopa davno propadlo in nikjer ne obstoječo rusko carsko vladavino,
2. Ali je res, da vzdržuje to poslanstvo naša vlada?
3. Če je to res, kaj nameravate storiti, da se to takozvano poslanstvo, za katerega obstanek ni niti najmanjšega opravičenja, odpravi in tako država reši težkih sumov, ki jih mora taka situacija neizogibno porajati ?
Prosim za ustmen odgovor na seji Narodne skupščine.
Izvolite, gospod minister, sprejeti izraz mojega spoštovanja.
Eibin Kristan, nar. posl.
Terorizem na državnih železnicah.
°hupnei^e /:e^ezničarjev je dan za dnem ,neSa ril, Oprava ne kaže nobenega res-
Sta
neg^ _________________________________
blata ju’ hako izpeljati zavoženi vez iz hiora'L Mnenja so nekateri gospodje, da bjeru je Sjhi le vlakospremno osobje, v Sahiih T V-e^ ^z*čne moči kot pri strojili službi’ n Pjalllo priznavamo, da je v vsaki nje onočl hna disciplina in da je brez tudi trd °8'0^ei10 vsako delo, smelo pa da unrvji1110’ ha je dolžnost uprave same, Ali +evf prav*ce uslužbenstva. kteva 0 ] dolžnosti uprava ne pozna; za-kot je a uslužbenstva, da izpolnjuje več htegove lesova dolžnost in zmožnost, za iV'jrPravice se Pa ne zmeni živ krst. Vilnjij v, fstvo saobračaja je izdalo pra-aavodiIn na’ hJ služil organom kot be. Za opravljanje železniške služ-kar j2d naSi. gospodje ne upoštevajo tega lastu0 JPjPjstrstvo saobračaja. Samo-katere I)Ps^a^) ukaze na obratne urade, dan, ni>V‘.e .’ma peljati osobje naslednji Zrn0žn 0Zlraie se ali je to osobje fizično neka no •Jstorh‘ a1' ne- Samo tiraj brate.
a hamo. da ide. ne pomisli
delavni Pxavil?iku je omenjen osemurni Potreb« C,a^- hi omenja, da,se v slučaju
-	lahko služba raztegne, vendar
pa nc sme presegati 14 ur dnevno. In vendar je bilo osobje že po 17 ur v službi, brez odmora in brez hrane; kaj bi bilo v slučaju nezgode? Občinstvo, kaj porečeš k temu, da se vozi tvoje imetje in kosti brez vsakega pomisleka na sejm? Ali je finančno stanje železnice tako dobro, da ni potreba več računati iz izdatki za nezgode, katere se v takih slučajih prav lahko in kaj rade pripetijo? Ako zavrača osobje tako službo, je protidržavni element in najlepše cvetke — psovke 20. stoletja lete nanj iz ust izobraženega človeka. Osobje je mnenja, da so ministrstvu podrejeni gospodje ravno tako dolžni upoštevati navodila, ki jih dobe od ministrstva, kakor ie dolžno upoštevati osobje od njih izdane naredbe,
Ako pa gospodje sami ne upoštevajo izdanih naredb, ali naj se osobje pokori od njih izdanim naredbam? Akoravno ni ljubljanski inšpektorat glava železniške uprave, si vendar domišljuje, da brez njegovega terorizma ne bo tekla železnica. Marsikaterega blaznega so ozdravili že zdravniki, a tu bo menda osobje primorano. da bo z enotnim nastopom ozdravilo takega naivneža.	S.
hltU
narodna skupščina.
• mnija. Na dnevnem redu seje vo-razDravVOti-- ^pozicha skuša preprečiti hteva <?’	‘^e na dnevnem redu in za-
tlačijo 3 °^Kovariajo ministri na inter-0Dozicp n-a katere še niso odgovorili, hib vuj-a^ 1e. Pr*Pravila tudi nad 104 razenj na ministre, zahtevala je, da
se čitajo imena poslancev in ugotovi, če ie navzočih dovoli poslancev za sklepčnost (če je kvorum). Po polnoči še. ko je opozicija izjavila, da ne velja več dnevni red za 21. junij, ie prešla večina na glasovanje, V protest je zapustila opozicija dvorano in odšla na galerijo. Volilni zakon ie bil nato sprejet s 159 glasovi proti 5 glasovom.
Jasno je. koliko je vreden zakon, ki je sprejet s 159 glasovi od parlamenta, ki mu gre po ustavi 419 ppslancev. Že v Jem tiči gniloba. To ni parlamentarna večina, to je večina nasilja.
Kako vrši nasilje prave orgije, naj osvetli dejstvo, da ie bilo izrečenih nad cpozicionalnimi člani skupščine v tej seji kopica kazni, med temi tudi posl. sodr. Kristanu, ki je znan kot vseskozi brezhiben parlamentarec. Tudi njega so izklju-. čili iz 10 sej.
22. junija je bila seja izpolnjena z raznimi interpelacijami. Opozicija je zopet navzoča,-
Večina ima zaradi sprejetja volilnega zakona mačka, tako da govore o razpustu zbornice.
Ministrski svet je določil, da pride za' razpravo o proračunu takoj na vrsto službena pragmatika.
DRŽAVNI DOBRODELNI ZAVODI BREZ SREDSTEV.
Ravnateljstvo in upraviteljstvo deželnih dobrodelnih zavodov nam je poslalo sledeči dopis:
Ljubljana, dne 21. junija 1922.
Podpisani izjavljamo, da vzpričo nezadostnih dvanajstinskih kreditov za dobrodelne zavode v Ljubljani in vzpričo že do sedaj narastlih neplačanih računov pri teh zavodih, ne moremo prevzeti za na-daljni obstoj in za redno obratovanje teh zavodov, nobene odgovornosti. Zato prosimo. da ministrstvo narodnega zdravja vsem zahtevam zdravstvenega odseka, ki jih je stavil za sanacijo sanitarnih ustanov v Sloveniji, nemudoma ugodi.
Dr. Alojzi) Kraigher 1. r. ravnatelj. Dr. Derč 1. r., dr. Geostl 1. r., dr. Jcše 1. r.. dr. Polajnar 1. r., dr. Derganc 1. r„ dr. Gregorič 1. r., prot dr. Plečnik 1. r., dr. Robida
1 r. prof. dr. Zalokar 1. r.. dr. Divjak I. r., dr. jeni:o 1. r„ dr. Pogačnik 1. r., dr. Stoje 1. r., primarij. H. Logar 1. r.. J* Šarabon 1. r., upravitelja.
Ravnateljstvo in upraviteljstvo državnih dobrodelnih zavodov pa nam je obenem poslalo še sledeči dopis:
Vslod slabega gmotnega stanja splošne bolnice in blaznice v Ljubljani se sprejem bolnikov omeji izključno le na najbolj nujne slučaje. Bolnike, ki niso neobhodno potrebni zavotlne oskrbe, se naj takoj odpusti. Bolnike pa, ki še ostanelo v bolnici, nai se kakor hitro mogoče odpravi v domačo oskrbo.
(Pašičeva vlada nas je daleč pripeljala. Izkazala se je velikopotezno samo pri sklepanju »dalekosežnih političnih in dinastičnih zvezah«, ki nas je stalo skromno računano, več sto milijonov dinarjev, tako da se opravičeno brijejo iz nas norce v vseh državah, čeprav so približno isti reakcionarji na vladah kakor' v blaženi Jugoslaviji. — Opom. ured.).
Mezdno gibanje.
Pivovarniški delavci pivovarn »Union« v Ljubljani, »Tomaž Gotz« v Mariboru in »Združeni pivovarni Laško Žalec« v Laškem, so v mezdnem Ribanju. Delavstvo nai ne sprejema v omenjenih pivovarnah dela, ker bi škodovalo mezdnemu gibanju. Pogajanja so se že v drugič razbila.
Politiine vesti.
+ Minister za notranje zadeve ie odstopil. Iz Relgrada poročajo, da je notranji minister Voja Marikovic podal svojo demisijo. Marinkovič izjavlja sicer, da ie podal svojo demisijo zaradi svojega rahlega zdravja, poznavalci razmer pa trdijo, da ie odstopil zaradi nesoglasja z demo-kraškimi voditelji. Kakor je znano, se de-mokraški poslanci cepijo, kar se je vnovič pokazalo pretekli četrtek, ko je demokra-Ski poslanec Angjelič govoril proti volilnemu zakonu v imenu štirih svojih tovarišev.
> Obupne življenske razmere v Avstriji. V Avstriji vladajo obupne razmere, ki pritiskajo zlasti na ubožne sloje. Te dni je stavila organizacija telefonskih in brzojavnih uslužbencev vladi termin, nakar bo pričela s stavko, če ne bo ugodila vlada njenim zahtevam. Telefonskih in brzojavnih uslužbencev je organiziranih okoli 10.000. Pričakujejo, da bodo stavile svoje zahteve tudi ostale organizacije državnih nameščencev, tako da bo vsled novih izdatkov državna blagajna že zopet olajšana za nekaj miliard n. a. kron.
-f Predkonferenca v Haagu še vedno zboruje. V Haagu se doslej še ni prijavila ruska delegacija. Podkomisije so že sestavili, vendar pa tako. da ne morejo Rusi od njih pričakovati nobenih ugodnosti. Proti Rusiji ie zlasti Francija, kateri gre za priznanje in izplačilo ruskih predvojnih dolgov in pa Italija, s katero je moskovski svet odklonil pogodbo, sklenjeno na genovski konferenci.
H- Ljudožrstvo v sovjetski Rusiji. V Rusiji vlada še vedno strahovita lakota. Širijo se nalezljive bolezni kakor črne koze. tifus, skorbut, kolera, garje, griža itd. Pojavljajo se vedno boli pogosto slučaji ljudožrstva. Kdor mora zvečer na uli-vo, koraka sredi ceste in oborožen od nog do slave. Sovjetska Rusija preživlja najtežje čase svojega obstoia. Krivdo nosijo v prvi vrsti naravni pojavi kakor never-jeijia suša, ki je dobesedno požgala že lansko leto vsa žitna polja in pa kapitalistične države, ki so pričele Rusijo blokirati, hoteč jo s tem prisiliti, da bi padla na kolena.
Dnevne vesti.
Da ue boste trpeli škode. Bankovci po 5 dianriev zgube po 1. julija veljavo. Do 30. t. m. jih še lahko izmenjate pri podružnicah Narodne banke v Ljubljani ali v Mariboru. Po tem roku jih bo mogoče izmenjati samo še v Belgradu. Kdor ijh ima, nai jih takoi izmenja.
II. Ljubljanski veliki semeni od 2.—11. Septembra 1922. (Dosedaj preskrbljene ugodnosti za razstavljalce in posetnike II. Ljubljanskega velikega sejma.) Uprava II. ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 2.—11. septembra naznanja: Uprava velesejma preskrbela je svojini udeležencem dosedai sledeče ugodnosti: 1. 50% znižano vožnjo za osebe in blago na vseh železnicah naše kraljevine in v vseh razredih. Zaenkrat ■ve je dovolila polovična vožnja samo za osebne •vlake, vendar uparijo, da se bo dovolila tudi uporaba brzovlajcov. Pravico do uporabe polovične vožnje Imajo vsi on!, ki se na železniški postaji izkažejo ^ permanentno sejnrsko legitimacijo II.
Ljubljanskega velesejma. 2. Carine prost irvoz in izvoz inozemskega razstavnega blaga, če je naslovljeno na naslov »Ljubljanskega velesejma« in se tekom 6 mesecev iz naše države zopet izvozi V slučaju, da se inozemsko blago zadrži v naši državi, se mora naknadno plačati običajno carino. Zaprosili smo, da se izjemoma dovoli tudi uvoz luksuznega razstavnega blaga za razstavo na velesejmu in prost uvoz onega luksuznega blaga, katero naši trgovci in korasmmentl naročijo za časa Ljubljanskega velesejma od lazstavljalcev na sejmskem prostoru. Vse tozadevne kupčije pa so podvržene kontroli ljubljanskega velesejma. 3. Vse vizumske zadeve v inozemstvu se bodo reševale Scar najhitreje. 4. Ministrstvo pošte in telegrafa dovolilo je nalepljati kolke II, Ljubljanskega velikega semnja na vse poštne pošiljke. 1 i kolki bedo zelo okusno in lepo izdelani in se dobe na željo v velesejmski pisarni v Ljubljani. Pripominjamo, da so kolki opremljeni z besedilom v osmih jezikih.
Osnovna šola v Hrastniku priredi v nedeljo 25. t. m. ob pol 3. predavanja za starše. Govoril bo odposlanec zdravstvenega odseka v Ljubljani g. prof. Bajželj »O telesni vzgoji otrok od rojstva do IS. leta.« Po predavanju se vrši javen telovadni nastop s petjem na šolskem telovadišču. Isti dan bodo razstavljena v I. razredu deške šele od 8. zjutraj do 4. popoldne ženska ročna dela. Starši, ki ljubite svoje otroke, obiščite to sklepčno šolsko slavnost! — Šolsko vodstvo.
Vsem podružnicam »Svobode« in udeležencem javne telovadbe DT.J na Jesenicah. Vse udeležence opozarjamo, naj se pripeljejo v Ljubljano s Štajerskega in Hrastnika, Trbovelj in Zagorja s ponočnim vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 4. zjutraj. Udeleženci z Vrhnike se pripeljejo v Ljubljano z vozom, tako da lahko skupno odpotujemo na Jesenice z izletniškim vlakom ob 5. zjutraj. Po južni železnici je dovoljena znižana vožnja iz postaj: Maribor, Ruše. Ptuj, Celje, Zidani mbst, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje v Ljubljano gl. k. in nazaj na ta način, da velja enosmerna navadna vozna karta, žigosana z mokr m postajnim žigom tudi za vožnjo nazaj do vstopne postaje. Vsak udeleženec se mora izkazati pri blagajni in v vlaku z izkaznico. katero ie izdala zveza. Prekinje-nie vožnje ni dopustno. Otroci pod 10. letom r.e uživajo nikakega nadaljnega popusta. — Nadalje opozarjamo, nai vsak udclcženec vzame seboj najmanj 50 Din, Tetoviranje delavskih spričeval co upgljali _ jugoslov. kapitalisti s tajnimi znaki: § 81. avstr. obrt. reda (jugoslov. še ni) pravi, da se v knjižico ali v spričevalo ne sme nič slabega napisati, še manj pa delati kakšne tajne znalce v spričevalo delavca, ki izstopi iz službe. Te dni odhajajo kvalificirani delavci od Westna. V spričevalih so razvidni tajni znaki pri onih, ki so bili zaupniki delavstva, taki znaki se na iuristično ne morejo dokazati, ker izgledaio čisto nedolžni. Najbolj ooa-sna ie vodoravna črtica, n. pr. je delal zadovoljno. — Sodr. Leskošek, strokovni tajnik v Celju, se je radi takih tajnih znamenj pri okrajnem glavarstvu v Celju hotel pritožiti. Pritožbe pa ni mogel vložiti, ker se iz jurističnega stališča mora predvsem dokazati, da ie vodoravna črta, ali znamenje v obliki kljuke tajno ali škodljivo. — V tem slučaju bi kapitalist ali njegov zastopnik izjavil, da ie črtica brezpomembna ali pa. da je prišla pomotoma v spričevalo. —■ Sodrugi! Dclavci! Ne sprejemajte pri odhodu iz služb spričevala slabe vsebine, še mani pa s tajnimi znaki! — Tajni znaki so najnovejše moderno kapitalistično orožje za zlomitev samoobrambe delavstva!
Slovensko planinsko društvo naznanja, da bosta dne 24. junija t. 1. otvorjeni Aleksandrova koča pod Triglavom in Vodnikova koča na Vele m poJ'iu. Koči sta dobro opremljeni in je obilno preskrbljeno za jedila in pijače.
Cenzcrl filmov in kino predstave. Kino ^Tivoli« v Ljubljani, je dal IS. t. m. brezplačno delavsko predstavo' »Voznik smrti«. 2e pred predstavo je bilo opažati živo vrvenje delavstva s svojimi ženami in otroci, katere so privedli, da si ogledajo najboljši poučni film za delavstvo. Cenzor pa je zaukazal drugače' Znani profesor,-
ki je istočasno cenzor filmov, m hotel P _
oziroma si ogledati celo igro. pac Pa	nj
prvem delu filma izrazil, da »Vozni* smr primeren za nedoletne. ker bi se otroci ko bi videli na sliki smrt in je odšel. Kar j ^ tovo uplivalo na ostale gg. cenzore. wrepo-strin.iali z mnenjem g. profesorja ter so $. vedaii vstop mladini. Stvar pa ni taka, Jn-jo g. cenzor predstavlja, ker o kaki smrti filmu v obliki kostura sploh ni govora in . povoda prepovedati vstop delavskim o ,j Jasno je. da je moral večji del mater ogi0 po največjem dežju nazaj, d očim se J - fv3 udeležiti predstave samo ono število ..	0.
ki je polnoletno. Pri predstavi nismo op ^ b en ega zastopnika zdravstvenega odseK. ogleda film, ki predstavlja idejo, Pr.lV® jj3ša zen bolezni in pijančevanja na prava ti . gospoda so brezmiselna za akcijo, ki n . ^ mogla rešiti bedno ljudstvo iz propaua. _ rega ga je vrglo obupno stanje	brez\e	.-u5a-
kulacvje -in oderuštva. Ugotovili	smo.	nu.
jo z vso silo streti vsako mogočnost,	je-
dila delavstvu priložnost, priti do pjlm je zuma in razumevanja svojega P°'oža'^ mladino vseskozi znanstven, poučen in dober za	r;te.
in stare ljudi, zlasti pa za one.	ki so	-^rup-
iji delavske bede in ki so pripomogli -goljati narod. Kaj je cenzor mislil, ko je pa dal vstop mladini k predstavi, ne v.en_‘jei pr> irm povemo, da je žalostno, da se je _ nar0J. fesor, ki ne zna presojati, kaj je zdravo s)jčn<s Socialna skrb. zdravstveni odsek m ^orna humanitarne institucije bi naj začele j* ^er ;e z delom po vzorcu filma »Voznik to njih dolžnost, ne pa prepovedati P‘ j^term ali slike, ki so namenjene delavstvu. » . ^ ci-vidi vsak prizadet; ogledalo svojih stost duše. Priporočati bi bilo, da .c faktorji vsedejo v kino in natančno vrednost filma »Voznik smrti«. Glea ^	^ je-
Deška in dekliška meščanska šo.a 29. Senicah. Vpisovanje za novo šolsko Redni P®* in 30. iunija od S. do 12. ure do«>old■ y j_ raz* uk se prione 14. sept. ob S. doP°Mn£. Rj bodo red se sprejmejo samo učenci u>c.e ' jobnan do 14. sept. t. 1. vsaj 11. let stari i* .g jjčenc uspehom dovršili 5. razred osnovn-	. prin^'
(učenke), ki žele vstopiti v 1. raz.,„' rojstni 1‘ sejo s seboj zadnje šolsko _naznan • ^ 0 cepali izpis iz rojstne .knjige in	> g.—12. a\.
ljenju koz. Dne 29. in 30. junija bo
v	prostorih meščanske šole t®?®«, del. ^ izdelkov, risb ter ženskih rocn -prost! — Ravnateljstvo.	hjavLia	orad'
Delegacija ministrstva financ °^ne J2, ne: Ministrski s.vet je s sklepom _07veijavi 1922 D br. 10.840 odločal, da seja ? dne g av-gespoda ministra financ phl". o dni. list st. v; ust a 1920 (tuk. št. 6426)/Val. U"Xncrn.uv^ z dne 20. avgusta 1920) °. ^.rc‘t„cr>iiJ bivše <• obveznic predvojnih in vojnih F na stro-ogrske monarhije in 'noaem da se naše kraljevine. Ta določba ic ' -e nji^1® <s šim državljanom omogoči	jzVen
vrednostnih papirjev. deponir. naše kraljevine.	,lteV nila^‘,1
Pevska in telovadna pLL.„) se vrši 4 osnovnih šol v Ljubljani (Sp. SiSKa;	firede*
t. m. ob 19. v telovadnici. - 9tr.^L, nenatisnjen sMadatelja
ce Utve - Trunkove. — K te)	,,a5e
vljudno vabiio roditelji in Pru dine.	r„'.UI1 V0)»°
Madžarska ie pričela na	dr-
odškodnine pošiljati živino
Kalco izgleda samoodločba. 0p0veda'
V češkoslovaškem parlameni	tu vs^'
poslanec Knirsch strmečemu siclen^a bino tajne pogodbe, ki st^0;„,iačilne'ba
Francija in ČeškosIovaška.^N .	iriie-
točka te pogodbe je: v	Avstr1^
lo priti do priključitve Nems „ ,oVec 'n k Nemčiji, zasede Francija : Linz* Gradec — Češkoslovaška pa poR0^!] Salzburg. Koliko podobnih ta ■ mora‘ je že zopet sklenjenih?	šel
teči potoki ljudske krvi, P° :zrokJ^a* zmožno ljudstvo iztrgati vaje " poŠ^' pitalizmu. ki žrtvuje vse. P™	re na51'
nie, čast, rodno kri. samo da	jaSti-
titi svoi brezmejni oolnen p prelij' bogastvu. Pa res .ne bo slo .	li1}
nia krvi? Pač, šlo bo, če odpi kapita-
stvu oči, če mu pokažemo, K krjvi^e.^‘ ližem' če mil pokažemo,	-,e soc>a
Pokažimo mu nasprotno, d‘yse zem pravica za vse Ijiidi.	_	v0jne te
pokažimo mu resnico, da do
bolj redke, čim bolj globoko bo prodirala socialistična misel v široke plasti ljudstva.
u	brezposelni	v avstrijskih
Kopališčih prav dobro živijo. Z majhno orzavno podporo v angleškem denarju, ki Jim doma ne dopušča ne živeti, ne umreti, se morejo dobro preživeti v kopališčih Maske Avstrije, t. j. dežele, ki jo je kapitalizem že do kraja izmozgal. Premislite o tem! Kakor se godi Avstriji, tako se godi vsakemu izmed nas. Današnji ka-■ alistični sistem omogoča močnejšemu. a izzme iz slabotnega poslednio kapljo.
zn-1T.;^1!tiC'niobilna Pf°motna d. d. Ljubljana na-
na	se	je	otvorila	dne	14.	junija	1922.	redko	.	7VC7a med Novim mestom pre-
Nnv.Vir 'Du;0V)cc v Krško. Autamobil odhaja iz °Eo'dnc IIleSta 00 zi!ltraj iz Kržkcga ob 12.
Ljubljana.
se	s'l0j Uabli. krajevne organizacije
od	vršiti,	ker je biia dvorana zasedena
gej T,ri+orne komisije. Ne razumemo, kako je mo-Kižacri^	sp'°'’ °^a-i dvorano orga-
lija ?orlns*£e vo^*ve v Mostah dne 2. ju-
stranif Zvezana klerikalno-liberalna demok *{a*era no^e biti ne klerikalna ne svoi ,.ats^a- deluje že na vse pretege za kater- °’ Agitirajo tudi med sodrugi, Klaso* s,? Dr‘ zadnjih občinskih volitvah 2a delavsko listo in jih nagovar-obt|n»f! Voli'° Oražmovo grupo zopet v stoji Kjl 0<^bor. Klerikalni listi nasproti za j{a* e°dvisna delavsko-kmetska lista, alist tri 0 Kotovo vsak prepričan soci-kov s :SDVa^	obstoji iz pripadni-
.stranif00’ ^eP" narodno - socialistične takih' s 'V bivše levico. — Ker nimamo šno a/i' •e'i’ bi zamogli tako uspe-Oražtn atl za lla^° ^st0, kakor *° dela I>0zivair)Va ^^a vseu s^ab*b spominov, viSlle J!? yse sodruge in prijatelje neod-hova co'^c^avs'<e liste, da ie nji-ie krno-i- nost' da vržeja 2. julija t. 1. svo-Pr~ v našo Skrinjico.
^estni m-?J:5?ana V0;<iu‘a no ljubljanskem trgu.
• zakrtm re^a za niest0 Ljubljano in po § 9 vr,tli na h 7‘ c*rle novembra 1896, št. 50 z ozi-K*esl n,AVn° varnost vsako vožnjo z vozovi m „7%'° 1 !n 1 *• zjutraj po Pogačarjevem 'n ter n .trsu- Po Medarski in Semeniški n?.stoI3ek s,olskem drevoredu. Vsak tozadeveu se oc^e najstrožje kaznoval po cestno-•n redu za mesto Ljubljano.
€&8!e,
stičn?iy?r‘tveno predavanje na sociall-
daties ^udskem vseučilišču se bo vršilo VeraTlj.v s°boto. 24 t. m. ob 8. zvečer, na 2°Ve ‘ ^stilne »pri Kroni«, vhod z Vra-Sek »n j2'11- Predaval bo sodrug Podbev-tumji, . du’novni revoluciji v okvirju kul-SotjriJrrln D°Jitičnih razmer v Jugoslaviji«, obilni’ udeležite se tega predavanja v ‘ein številu! že 0O ^stavljena »Naša Vas«. Kakor smo dala in f ’ Je ceUska Policija prepove* nada]. °krožno sodišče potrdilo prppoved Wč <5r^ega iz<iajanja »Naše Vasi«. Že zad-$e y™.° D°vedali,da ne bomo branili »Na-viin ,1<<* ampak gre za princip in za pra-dg j j01-pačenje ustave. Clen 13. pravi, noben.!S	sv°boden.	Ne sme se	ukreniti
.^e	.	odredba. ki	prepre-
^širiQaa,anie časopisov. Prepovedano je državlJ‘Je	ki	žalijo naše	in tuje
smi1116	*n	oblasti.	Torej ena	naklada
daj n~ zaDleniti, izdajanje pa ne! Se-
ll®kovif'e-11°"	oc^°^a ° ustavi. Dr. Se-
Sodni P In 2 njim vred celjski okrožni lo. (ja vr°J'; ali skupščina. Potrebno bi bi-ker se 7asi D°slanci o tem spregovorijo, niota« pa+	tudi pri »Napreju« »po-
He Do' ot.rvebno ie tudi. ker ustava sama £re 2a j ^.lc jasnega, posebno tam, kjer dan cK 5zavlianske pravice. Juristarji na ■-vemo, kdo ima prav!
MaPifeor.
Mariborsko gledališče. V soboto 24. in v nedeljo 25. t. m. se uprizori v tukajšnjem gledališču Lortzingova komična opera »Car in tesar«. Taktira g. Plecitv.
Dobre uspehe rodi pri nas uvedeni ponočniaški davek, to ie davek, ki ga mora plačatai vsakdo, ki se nahaja po 10. v gostilni in po 13. v kavarni. Opažati je, da ga notorični pijanci bojkotirajo, ker izginjajo po teh urah iz javnih lokalov, samo da jim ga ni treba plačati. To je sicer zelo lepo ravnanje, ampak ne dvomimo o tem, da se ga ponočnjaki po preteku par tednov ne bodo več držali. Želeti bibilo, da bi občinska uprava tedaj ravno tako strogo izvrševala svoio naredbo kakor doslej, da bodo vsaj mestni reveži imeli nekaj od neverjetnega požeruštva nekaterih slojev, ki se pri nas zbirajo povečini iz krogov tkzv. »inteligence«. Gostiln in kavarn. ne vštevši zakotnih beznic, je tukaj že toliko, da se moramo res vprašati, ali je gospod bog sploh pametno naredil, da ni namesto Drave pustil teči skozi mesto tri. štiri veletoke belih in črnih alkoholov. Veliko preie bi potem Maribor dosegel svoi namen, če obstoji ta namen v tem. da se čisto potoni v opajajočih tekočinah. Ali ste brali zadnjič, da je neki »junak« sam za stavo izpit 8 litrov vina zaporedoma? Tukaj ie pač treba še vse drugačnih mer kot pa je pobiranje ponočnja-škega davka. Najboljše bi bilo, če bi take liudi enostavno zaprli in jim^ zaplenili imetie. Mislimo, da bi tedai naši občinski reveži kmalu obogateli. Pred nedavnim ie »Naprej« objavil članek, ki priporoča^, da se vsem prekomernim gostilniškim obratom odvzame koncesija in sc te gostilne porabijo za stanovanje, ki jih v Mariboru tako krvavo primanjkuje, ali pa da se spremenijo v brezalkoholne pod občinsko režijo. Prei ali slej se bo moral občinski svet pobaviti s tem resnim predlogom.
Osebna vest. Slišali smo, da se g. dr. Kukovec, minister n. r.. narodni poslanec, predsednik liberalne stranke v Sloveniji itd., v par dneh za stalno preseli s celo familijo iz Celja v Maribor. Celjanom ča-stitamo. da so ga tako razjezili, da kar nič več ne mara bivati med njimi. Mi ga soreimemo. kakor se spodobi. Priporočamo mu pa, da si nabavi že vnaprej vozni listek za nazaj, da se ne bo še med nami predolgo jezil, če se mu ne bo hotelo posrečiti, da bi sestavil razbite kosti mariborskega liberalizma zopet v logično celoto. Če nima toliko denarja za returne vozne listke na razpolago, mu priporočamo, naj se pobara za majhen predujem iz »Kmečkega fonda«. Vi v Ljubljani boste že vedeli, kakšen fond je to. Mi tega ne vemo. ker noče »Tabor« nič o njem povedati.
Glosa o procesijah.
V četrtek, dne 35. in v nedeljo, dne IS. t m smo imeli v Ljubli^ni priliko zopet enki^t videti dokaze ljudske nezrelosti in verskega fanatizma. Človeka srce boli. ce ve, da se delava n pr celo leto dni trudi za to. da b.i preživel sobe 'ženo in otroke in radi tega je delavec večkrat' primoran vstopiti _v boj z grabežljivimi podjetniki, da bi od časa do casa s kako drobtinico izboljšal svojo oicstitcnco. Pri tcUvih mezdnih sporih gre v časih za malenkostne kronice več ali manj. Tega vsega pa ni opaziti pri procesijah Bele obleke, bele nogavice, čevlji, venci in cvetlice na glavah, cvetlice v malh koških tako. da bi se zdelo človeku, « bi ravno z meseca prdel na zcnil,o in ne poznal tukajšnjo splošno bedo nižjih slojev, da se res v deželi cedi med in vse druge dobrine v izobilju. Koliko je bilo treba dela v potu obraza marsikateremu proletarcu — očetu, predno je za to pa-rado zaslužil, koliko je bilo treba skrbeti marši-kateri proletarski materi, da svojega težko vzgojenega otroka sredi splošnega pomanjkanja spra-
vi	za stafažo onim ljudem, ki drugače za ljudstvo nimajo ničesar drugega kot *moli in delaj«, »ubo-
gal« in »blagoslavljeni reveži, fcer njih' je kraljestvo nebeško« ... — Ena najslavnejših stvari pri orccesijah so sveče. Navadna stane 40 K* boljša 200 K in tudi več. Pp končani procesiji zginejo vse v zakristijo in dobi vsak zanjo po eno »sveto« podobo, ki jih izdeluje vsaka tiskarna kos po 5 para. Kdaj bo ljudstvo postalo pametno?
Na neki procesiji smo opazili tudi kraljevega namestnika g. Hribarja v paradni opravi, zlato opremljeni. G. Hribar je danes zastopnik vlade v enem delu države, v kateri tvorijo večino siromaki,, taki, ki si radi splošne bede ne morejo letno niti ene poštene obleke nabaviti. G. Hribar bi lahko večkrat nekoliko ublažil bedo velike množine, če bi na pr. ne pustil razna upravičena mezdna gibanja od sebi podrejenih organov zavlačevati, če bi pritiskal na pospešitev agrarne reforme in logično priznal, da imata delavec in kmet tudi pravico človeško živeti in primerno se oblačiti. Koliko časa ,pa boste delavci še hodili v procesiji z ljudmi, ki sicer znajo zahtevati od vas izvrševanje vseh mogočih državljanskih dolžnosti, izpolnjevati jih n napraim vam. ne marajo?!
Dalje smo opazili tudi g. dr. Brejca v fra-ki; in cilindru in sicer v neposredni bližini boga v monstranci, kakor da bi se ne bilo za njegovega vladanja čisto nič ne zgodilo, za kar b«i ga g. bog mogel preganjati in klicati na odgovornost, n. pr. za žrtve na Zaloški cesti. Kolika časa pa bo ljudstvo še hodilo skupno v procesiji s svojimi morilci? Hoče biti ljudstvo morda; še boli tepeno?
Še nekega gospoda smo opazili in sicer bivšega »oberkomunista iu odrešenika delavstva g.-Vencaijza. Zdi se narti, da je po ponesrečenem poizkusu za osvoboditev proletariata s frazami in demagogijo, kar tako rad drugim očita, spoznal, kam po sveji notranji vrednosti spada in išče zdaj sam s starimi kolegi odrešenja v nazadnjaški črni čredi r^akcionarcev in Marj in'h devic. Konec!____________________________
strok, gibanja.
Velenje. Strokovni shod se bo vršil dne 2. julija 1922. to je v nedeljo ob 10. dopoldne pri Zinglerju v Pesjem. Opozarjamo tukajšnje delavstvo, da se shoda v polnem številu udeleži, ker bo zelo vaznega pomena za prihodnje delo. ker nas še čakajo hudi boji za naše bodoče živ-jelnje. Vabi odbor.
¥&stmk Svobode.
Izobraževalno društvo »Svoboda« v Spodnji Šiški ima v torek, dne 27. t. m. ob
pol 20. sestanek v »Zadružnem domu«. Na programu je ustanovitev telovadnega odseka. — Odbor. Po sestanku obligatna šahovska vaja. — Načelnik.
Velenje. Zadnjo nedeljo se je vršil dobro obiskan shod SSJ. toda ne pri Raku. temveč pri Zinglerju v Pesjem. Govornik sodr. Krušič je govoril prav izvrstno, tako da mu je delavstvo v vsakem oziru pritrjevalo in se mu priporočalo za večkraten obisk, ker delavci vedo res, kje »ra čevelj žuli. »Zarji« povemo ob tej pn-liki, da ji sploh ne zamerimo. blatenja našega shoda, ker smo že imeli priliko spoznati io po njenem perju. Pisec, kateri je poslal omenjeno blatenje »Zarji«, se je pač trikrat zmotil, obenem pa je tudi laž-njivec. Kajti na shodu smo se izrekli, da nam zadostuje »Naprej«, ker le ta je socialistični list. »Zarje« z njihovimi odstavljenimi papeži pa ne rabimo, ker jo že poznamo po njenem smradu. Odstavljeni gospodje okoli »Zarje« naj se vendar že enkrat prično zavedati, da je resnica' večine ljudi boljša od resnice enega človeka ali pa več ljudi. — Zavedni delavci.
Izdajatelj: Zvonimir Bcrnot (v imenu pokr. odb. SSJ),
Odgovorni urednik : Anton Podbevšek.
Tisk U č i t e 1 j s k tiskarne v Ljubljani.
lii8r~Na!ve£ia izbira
raslifnih pSetenin,
majjie, nogavic pri tvrdki	Bn rokavic
A. & I. Skab«nt*
Ljubljana, Mesini trg 10.
III. emisija delnic
Jadranske banke d d* v Beogradu.
Podpisovanje delnic DL emisije se zaključi z dnem 30. junija 192*2.
Izvršujoč sklep rednega občnega zbora delničarjev od dne 27. maja 1922, objavlja podpisani upravni svet
povišanje delniške glavnice od Din 30,000.000-— na Din 60,000.000-—
z izdajo novih
nom, Bin 30,000.000’—, t. J. 300,000 kosov delnic po nom. Din 100'—
Emisija novih delnic se bo pvovedla pod sledečimi pogoji:
1, Delničarji imajo pravico, da na vsako staro delnico op-tirajo po eno delnico III. emisije po tečaju Din 160’— plus 5°/0 obresti od 1. januarja do 30. junija 1922 (Din 4"—) od kosa, plačljivo pri podpisu.
2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet na ta način, da jih odstopi v prvi vrsti delničarjem, ki žele nadaljnih delnic preko prvenstvene pravice, a potem tudi ne delničarjem.
Cena neoptiranih delnic je določena na Din 190'— plus o /o obresti od 1. januarja do 30. junija 1922' (Din 475) za kos ln se mora plačati ob priliki pri glasa.
Kar bode podpisano in vplačano preko števila neoptiranih delnic, sa bode repartiralo, a preostala položena vplačila se bodo vrnila.
^• Delničarji, ki hočejo izvršiti svojo pravico opcije, morajo predložiti svoje stare delnice v svrho prežigosanja v času od od 15. do 30. junija 1922 pri blagajnah: a) Jadranske banke d. d. v Beogradu ali pri njenih podružnicah v Cavtatu, Celju, Dubrovniku, Ercegnovem,
Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru,
Matkoviču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu;
V Beogradu, dne 14. junija 1922.
s pravico na dividendo za leto 1922.
b) Jadranske banke d. d. v Trstu ali pri njenih podružnicah na Dunaju, v Opatiji in Zadru;	„	jj	pIi
c) Banke in štedionice za Primorje d. d. na Susasu njenih podružnicah na Rijeki in v Bakru;
d) Frank Sakser, State Bank, New-York;	.
e) Banko Yugosiavo de Chile, Valparaiso, Anto Punta-Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
f) Banka Vojvodina d. d., Novi Sad;
g) Slavonska Agrarna Banka d. d., Osijek.
Isti zavodi sprejemajo tudi priglase izven opcije. ^»ajeHv
4. Razlika med nominalno vrednostjo in emisijskJre-novih delnic pripade po odbitku stroškov emisije red zervnemu fondu banke.	. , jj prava
5. Delničar, ki ne bo v predpisanem roku png opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico. posebeB
6. V svrho zavarovanja III. emisije je osnoval
sindikat.	v	_	o-ojih vS^
Član sindikata more postati po določenih p°o delničar, ki ima ali zastopa najmanj 1000 delnic. upravo Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne v Ljub' sindikata pri Centralnem uradu Jadranske ban .gj0p.
Ujm«	sn Inhlrn nArinT-i n nr>r1rr»Vinih nnorOllh Z® ”
Ijani, kjer se lahko poduči o podrobnih pogojih
UPRAVNI SVET ? Jadranske banke d. d, v Beogradu«
AKTIVA
CISTA BILANCA
81. DECEMBRA LETA 1921.
pasiva
Blagajna:
a) gotovina..........
b) aro račun pri Narodni bank
c) kuponi ...........
Valute ........
Menice ........
Devize ........
Lastni vrednostni papirji Konzorcijalni posli ....
Dolžniki:
a) denarni zavodi....
b) ostali dolžniki .... Dolžniki za garancije . . .
Nepremičnine..........
Inventar *............
Dinarji
22,792.073
6,100.695
9.133
62
58
77
74,304.156 245,649.896
Dinarji
03 i 71
28,901.902
1,838.478
85,401.267
1,201.912
61,243.790
1,591.939
319,954.052
19,203.889
6,158.290
1
97
07
02
26
86
58
Delniška glavnica.................
Redni rezervni fond .....
Vloge:
a) na knjižice...................
b) na tekočih računih . . .
Upniki:
a) reeskompt pri Narodni banki
b) ostali upniki.................
Garancije.........................
Prehodne postavke ..... Čisti dobiček leta 1921. . . .
525,495.524
Predsednik upravnega sveta: Franjo Dubokoyi<5 1. r.
Ravnatelj:
Č. Kamenarovič 1. r. član upravnega sveta.
Primerjali s knjigami ter našli v redu: Nadzorstveni svet:
Janko Jovan 1. r. Dr. Otokar Ryba? 1. r. Gustav Pirc 1. r.
Dinarji
63,430.998
192,286.007
Dinarji
41
60
2,000.000
194,805.937
01
30.000.000
15.000.000
255,71'7-°06 j 96,805.9^
‘HSBS
4,522.986
01
01
85
34
14
V Beogradu, dne 31. decembra 1921
Za knjigovodstvo: Prokurist J. Skoj i c 1. r.	Pooblaščenec
A. Pe&r
1. r-