392
Slovstvene stvari.
Nektere opombe.
Spisal PoženČan. 1.
Da bi gosp. Vrdelski po svoji v 42. listu „Novic" toga leta izročeni želji laglje svoje mnenje podpiral in potrjeval, mu želim z eno opombo pomoči. Loje, fem. plur. (od liti kakor loj) se zove na Pivki vsak kraj, kjer voda iz tal Kje, kar se ondot ob nekterih časih semtertje vidi. V nekterih krajih je prejšnji dan suho, kakor bi ne bila ondot nikoli kaka vodica tekla, drugi dan pa ondot na celem iz tal silna reka buha. Ce so pri koroških Loj b ah kake take loje (ali viri), je mogoče, da so po njih ime dobile, in da je črka b iz-obrazivna, kakor v služba, gnjiloba od služiti, gnjiti. Toda pri krajnskih imenih Ljube (Laibach), Ljubija se le u kaže v ai zmenjen; Krajnec ne ve o Lojbah; koroške Lojbe ali (Ljubice?) cikajo pa li tudi po korenini „1 j u b". Morda so Korošci bodi si nemški ali slovenski iz Ljub (Ljube) napravili Lojbe, kakor so iz „Ljubelj-a" naredili Loj bel. Te dni sem pa iz gotovega vira zvedil, da se Lojbe (pri Plibrci) po slovenski imenujejo Lj'buče ali Libuče. Zato bo v zgornjem obziru zlasti na etimologii tega imena ležeče.
2.
Pesem „Stari Krajnec" sem leta 1834 v ob-loŠki okolici zložil, pa veliko daljšo kot je sploh znana. „Novice" so po svojem okusu mnogo iz nje opustile. Od leta 1823 sem večkrat skušal kako pesem skovati; svojega imena tujim pesmam nisem podpisoval. Ce sem narodne pesmi zapisoval, sem pristavil, da so narodne.
3. Sor a, ime majhine reke, pride od sor,-a,-o (po nemški glanzend weiss , po lat. candidus). Od sor je dalje sor a, bela krava ali svetlobela pasa, sorij, bel vol, soraka ali skrajšano sraka (die Elster), surka ali sorka, nekdaj belo oblačilo Belih Hrvatov in Krajncev, osornogledati (glanzend, funkeld schauen), kakor gledajo serditi ali osorni ljudje. Sovra v zgornjem pomenu je popačeno zgovarjanje, kakor k o v s ali kavs   namesti  kos.    Nekoga  sem pobaral:   „Imaš  li
kake tiče?" Odgovoril mi je: „kavse imam, kavse." Mislil sem si, kavs i so vsi tiči, ki kavsajo. Nekdo, ki naji je poslušal, se je nasmejal rekoč: „Ta hoče kose reči." Vode imajo pogostoma po barvi imena, na priliko: Bela, Črna, Mura, Laba. Sovra ali sora pri vozu utegne iz so in vre ti (== zavirati, zavreti) sestavljeno biti.
Solnce je po Vodnikovi in ruski slovnici in po rabi med ljudstvom našim v edinem številu srednjega, v množnem pa možkega spola. Rodivni padež je v množnem številu solncev ne pa solne.
5. Da pišemo trd, smrt itd. je prav.    Dolzega e pa r sam ne domesti; zato je pisati verjem, bersa.   V tem obziru se včasi pomote pokažejo (tiskarne.  Vred.)
6. „Naprejeva" pisava je vredna splošnega posnemanja, vendar se mi besedica pre v nji tuja zdi. Francoz de: „pres T eglise, p res de 12.000, to je, ?,zraven cerkve, blizo (beihnahe, ungefahr) 12.000." Mogoče, da je v slovenščini pre utrjeno; meni ni znano. V krajnski slovenščini se dalje razodeva dvoja slovnica; vindiška in limigantska; po eni se ravnajo krajnsk[ Gorenci in Korošci, po drugi pa krajnski Dolenci in Štajarci.
7. „Pratika" je hvale vredna, pa ne v vsem.   V nji ni dovolj opomnjenega o slovenskih in Slovencem posebno važnih ali znanih svetnikov.   V nje ni sv. Valentina 7. prosenca, ne sv. Jeme, ne sv. Klemena itd.   Sv. Sikst I. je menda zavolj   predosliške prifarne   cerkve v njej   6. aprila; toda ta cerkev ni posvečena na čast sv. Sikstu L, ampak Sikstu II.,  ki je 6. avgusta.    V nji so neznane imena:   sv.  Evher,   sv. Roman,   sv. Albin,   sv. Beno, sv. Viiibald,   sv. Kilian,   ss. Feliks in Regula , sv. Re-migi, sv. Kordula, sv. Otmar itd.    Res so svetniki vsi češčenja vredni, naj so bili  doma kjerkoli si bodi;   ko pa Francoze, Nemce, Spanjole vidimo, da imajo v svojih molitvinih bukvah in pratikah ali koledarjih zlasti  svetnike svojega naroda zraven  svetnikov po celem kr^an-stvu znanih,   zakaj bi Slovenci ne poiskali svojih svetnikov, izmed kterih jih je več, ki so ljudstvu celo neznani.    Namesti teh  stoje  v „pratiki" imena,   o kterih se ne ve,  so bili li Francozi ali Spanjoli ali Nemci ali kali.    Našincu gre bolj k srcu, če mu poveš, da je bil ta ali uni svetnik tudi Slovenec,   da je   bil v Celji ali Emoni (Ljubljani), kot Če mu poveš neznano ime svet-nikovo in imenuješ rojstni kraj ali kraj muke kako mesto v deveti deželi,   ki ga pred  in   potlej več   ne sliši. — Pred kacimi dvanajstimi leti mi je bil gosp. X. naroČil, naj   napravim   v   tem   obziru   „pratiko"    bolj   domačo. Mnogo sem si  prizadel,   da   sem   okolišinam ,,pratike" primerno   število   slovenskih   godov   spisal.     Tudi   sem povedal   s  kakošnimi   podobicami,   naj   se   v ,,pratiki" poznamovajo.    V svesti sem si,   da bi bilo to vsacemu pravemu Slovencu všeč.   Ko je bil pa moj spis dokončan,   mi reče g. X.,   da   bi   naprava novih podobic za natisk  utegnila  mnogo stati.   —   Po   kmetih   imajo   za mesce   in   njih  dneve  dvoj  račun:  kmetiškega   in gosposkega.   Po kmetiški se mesec začne z mlajem.    Tisti mesec,   ki   se zadnji pred sv. Dnevom ali na sv. Dan  mladi,  je   prosenec.    Star pregovor je: „Prosenca je Bog rojen."   Gosposki račun gre po listih pratike;  na vsacih dveh straneh je  en mesec, kakor je znano.    Da bi bila  pratika prav po   okusu  slovenskega kmeta, bi morala nad vsacim^mlaj em zapisano imeti ime  mesca,   kteri se mladi.    Ce se  to  komu judovski račun zdi,   nič ne de;   naši ljudje tako mesce rajtajo, pa je proč; vse judovsko pa tudi ni zavreči; 10 zapoved so imeli in imajo Judje, pa so tudi  za  nas svete.    Od
393
d v o j e g a računa mescev pride, da Hrvatje decembru dej o prosenec, krajnski Slovenci pa j a n u a r j u. Zato, ker se prosenec v decembru po gosposki rajtanem mladi, so Hrvatje celemu decembru dali ime prosenec. Krajnci so pa zadnjemu delu mesca, ki se do 25. decembra mladi, tudi ime prosenec dali, zatoraj januarja tako imenujejo.
8. Morebiti mi  kdo poreče:   Kaj   žlobudraš  zmiraj   o Krajnci h? — ali  ti je   beseda Slovenec zoperna? En svet možje rekel,   kolikor si spomnim:   „Kristjan mi je ime, katoličan pa mi je priimek."    Enako imajo vsi slovenski  narodi  ime Slovenci,   po   priimkih so pa Rusi, Poljaci, Srbi, Cehi itd., samo mi nimamo nič priimka.    Zovemo se Slovenci,   toda je li splošno ime, ne pa (lasten) priimek.    Rus Nestor zove  Ruse  in vse slovenske narode Slovence,   ker je   bilo  ob  njegovem času  in je še zdaj to ime splošno za vse.    Nekteri namesti Slovenci dejo Slovani, nekteri pa Slavjani, toda zadnja oblika se ne da kot slovenska ali domača opravičiti, le tujci nas Slave,  Slawen zovejo.    S lov en ali Slovan ne odvzame imenu Slovenec splošnega pomena. Jez menim, daje vseh slovenskih Korošcev, Krajn-cev,   Stajarcev   in Primorcev  pravi priimek Krajnci, pa ne po današnji krajnski deželi,  ki ima v latinskem in   laškem   zmanjševavno   ime Carniolia,   ampak po vsi tisti deželi,   ki   so  jo   pisatelji  po  latinski  nekdaj zvali  „Fines  Italiae"   ali   iz   našega   (Krajna)   posneto Carnia = Krajna.   Tudi „Fines Italiae" se hoče reči Italii   krajna,   prikrajna   ali   pokrajna   dežela.     Vlaški slovar  še   zdaj Krajnsko   zraven Carniola  zove Carnia (totum pro parte) — Krajna.  Krajna je obsegala kraje, kodar so bili naseljeni Lemki, to je, štajarsko in do-lensko stran Kranjskega ,   dalje kar je Vindov ,   to je, Koroško, Gorensko, Krajnskega in Primorje.  Da so tudi Korošci  k tej   Karnii  spadali,   kaže  njih  nemško  ime „die Kamer".    Zraven ko smo Krajnci,   smo tudi Slovenci.    Kakor smo   v politiškem   obziru  vsi Avstrijani, kdor spadamo k avstrijanskemu cesarstvu, v ožjem pomenu so pa samo tisti Avstrijani, kteri v veliki Vojvodini Avstrii prebivajo, tako smo v obziru jezika, kteri svoj   slovenski jezik   govorimo,   krajnski   Slovenci   ali Krajnci.   V ožjem ali politiškem pomenu smo pa izmed krajnskih   Slovencev   Krajnci,    drugi   Korošci,   tretji Stajarci itd.   V ožjem  pomenu  smo Krajnci,   kteri na Krajnskem (Carniolia Krain)  prebivamo.    V obziru jezika ne spadajo k nam Kočevarji, ki so le v politiškem obziru Krajnci, sicer pa Nemci, ne Slovenci.    Kdor je v obziru jezika^Krajnec,   bodisi na Krajnskem ali Koroškem ali na Stajarskem, je vsak Slovenec.    V obziru jezika Krajnca pa ne Slovenca spoznati, je ravno tako kakor bi kdo trdil, da je katoličan pa ne kristjan. Ako kdo trdi,   ,,da je Krajnec pa   ne Slovenec",   o takem pravijo Pridravci po nemški: „Er ist ein Gimpel, aber kein Vogel."    Nasproti je marsikdo kristjan  pa ne katoličan , ^ in enako so nekteri Slovenci,   pa ne Krajnci, ampak Cehi,   Srbi itd.  — Svoje  trjenje  operam   dalje na to, ker ljudje še zmiraj na Krajnskem   navadno slovenščino imenujejo krajnski jezik. Že Pavel Diakon je djal, kolikor^si spominjam:  „Carniola Sclavinorum pa-tria."    Ker Stajarci v politiškem razdeljenji ne spadajo h Krajncem,   so opustili  za svoj slovenski jezik prilog krajnski; štajarskega   ga  ne  kaže  imenovati,   ko je v velicem delu Štajarskega nemščina. Ker so tako ob priimek svojega slovenjega jezika prišli,  ga zovejo le po občem imenu slovenskega. Ime „Slovenci" se je v iztoku začelo,  je z Lemki v naše dežele prišlo,   zato je bilo tem   prihodnikom  tudi   posebno  znano.    Korošci   so  v politiškem obziru tudi  od Krajncev ločeni,  in njih dežela močno ponemčena, ravno zato tudi svojega sloven-
skega jezika ne imenujejo krajnskega. Ko so s krajn-skimi Gorenci vred vindskega zaroda, in so v starodavnih in predpovestniških časih v tukajšnje dežele prvi prišli in seboj od zapada ime Vindi prinesli, pa ga dalje proti iztoku razširjali, so jim Nemci po vsi pravici dali ime „Winden", „Windische" in njih jeziku „windische Sprache." Se ve, da sta si bila vindski in slovenski jezik od nekdaj močno podobna, in do današnjih časov sta se v naših krajih v enega stopila. Ime Vindi in vindsko zginja; ostaja le ime Slovenci in slovensko. Oboje Vindi in Slovenci ste pa splošni imeni, vsak za več plemen. Naj nihče ne misli, da za našo slovenščino priimek ali prilog „krajnsk" zato priporočam, ker sem Krajnec; meni ni mar za priimek Krajnec ali krajnsk, ne za štajarsk, ne za korošk, ampak za resnico. Nič mi ni sicer mar, ali nas hoče kdo raje štajarske, koroške, vindiške ali jadranske Slovence imenovati ; le to vem , čutim in povem, da nam priimka manjka, in da smo prav za prav krajnski Slovenci ali Krajnci. Ko bo stara povestnica naših krajev bolj do-gnana, upam, da bo marsikdo mojih misej, pa kar naš priimek zadeva, utegne prepozno biti. — Ce me kdo v teh rečeh trdno preuči, me ne bo sram; tudi ne bom nejevoljen, ampak hvaležen mu bom, da je meni in drugim novo luč prižgal. Le tega ga prosim, naj govori vkoreninjeno, neovržljivo in umevno. *)
9.
Nektere besede, kterih pomen sem poznejše čase zvedil:
S ko vir, -ja, m. die Eule. Gorice.
Nasobast,-a, -o gefullt (von Blumen), nasobasti nageljni.   Cirklje in Predoslje.
Retina, f. Kampfplatz, Streitplatz. Predoslje. Od retiti imajo ime Retje, nektere vasi na ribniški strani.                       w
Rimska pot, circulus vitiosus.  Tuhinj.
Naplaten, - tna, - tno, einseitig, verschroben (vom Gesicht u. dgl.). Tuhinj.
Rotnost, f. Mezzo - tinto, eine gebrochene Farbe, Mittelfarbe, lichte Schattirung, Teintiire , prilog je : roten, - tna, - tno. Den Anstrich geben, mit einer gebrochenen Farbe farben, obročiti (namesti obrot-jiti). „Pirhe obročiti", to je, namočiti v braziliki, da tako rekoč na prvo roko rudeči ali rumeni itd. postanejo.   Cirkle, Predoslje.
*) O vsem  tem  je   bilo  v preteklih  letih   že  veliko  pomenkov. Težko da pridemo Slovenci na Kranjce nazaj.          Vr.