144. številka.
Trst v torek 26. junija 1900.
Tečaj XXV
..Ediaost" i h »i a enkrat na dan. razun nedelj in
prazcikuT. ob uri zvećer.
>~arotaina zna*« :
Za celo leto...........kron
en pol leta.........12 _
za retrt leta........ G
ca en mesec ........ t kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na n«-ro<*be brez priložen*1 naroćn ne ne utirava oe ozira	_
Po tobakamah v Tiftu prodajejo posamezne številke po « «totink <3 nvc*.-: izven Trna pa po 8 stotin k <4 nvć.)
Telefon #tv. *70.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
v edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogobo
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročuiuo. reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo hi tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravuištvo, in »prejemanje iuseratov v ulici Molili piccolo štv. 3, [I. uadstr.
Izdajatelj is cdgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik kenaorcij lista „Edinost4*.
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Bosna.
u.
Minister Kallav sicer ni došel neposredno za Filipovićem. Xo, on je v politiški upravi Bosne moral inkarnirati smer, povsem protivno oni hrvatskega patrijota in recimo avstrijskega generala. Filipovih je kakor Rodić, kakor Maroičic, kakor mnogi drugi generali, izi.-el i/. Jelačičevega gnezda. Vsi ti vojaki so čutili hrvatski in so bili zadovoljni, ko so mogli hrvatski delovati. No, tudi v Rodicu, tudi v Filipovicu, ko je došlo do navskrižja med generalom in hrvatskim patrijotom, ako nista znala ali mogla ugladiti to navskrižje, je vsi k dar general zmagal nad patrijotom. Vsakako so bili Hrvatje, a že to je bilo toliko v očeh Nemcev, kolikor Madjarov greh in predsodek proti njim. Minister Kalla v je temu nasprotno dol>er madjarski patrijot in svojega madjar-kega patrijotizma ni dementiral tu<li v I>'»-ni. Xa koncu konca se je njemu j>osre-«"ilo, da je M a dj aro m na ljubo dalmatinske poslance narodne stranke dovel do tega, da «Hl-;topijo od namere za gradnjo železnice Spit-Knin-Bihač Novi, da-si je proga Split-Knin že dodelana, a tla pri trde drugi nameri, namreč železnic- Split-Aržano-Bugojno, katera bi, po menenju Kallava, imela dalma-r.n->ve in !*>sanske interese združiti z madžarskimi. Sicer pa tudi s to namero Madžari n ~o sporazumljeni, ker se ne ozira izključno na njihove interese, ampak jemlje kolikor toliko v obzir tudi interese drugih. Ab uno disce omnes.
M inister Kallav, kakor administrator, je razvil najhvalevrednejo delavnost, intojeono, kar mu mora priznati vsakdo. To mu je prizna! v svoj čas tudi }>okojni Klaić, ko so le-temu njegove besede. !: r i v o razumljene, provzročile jednega najhujih trenotkov v njegovem življenju. V sled modre in marljive Kallaveve administracije more Dalmacija zavidati Bosno na marsičem, da-si je poslednja še le četrt stoletja v rokah monarhije, a Dalmacija že cel vek. A tudi Banovina sama bi mela razloga, da zavida Bosno v marsikaterem pogledu. Ali človek ne živi od samega kruha. .le stvari, ki so nad kruhom. Mnogokrat so imeli Hrvatje temeljitih razlogov za pritožb proti ftolitični smeri Kallaveve uprave. In tožili so tudi. Monarhija res ni okupirala Bosne za Hrvatsko: ali v Bosno vodi pot preko Hrvatske, hrvatski kralj irna prava do B^»sne in brez Hivatske se ne da rešiti 1k>-san^ko vprašanje. Kallav ne le da ni v politički ^meri svoje uprave izhajal s tega gledišča, marveč je izhajal celo z gledišča, pov-
sem protivnega. On je v dolgi vrsti let napravil iz Bosne tla za vsakovrstne eksperi-mentacije v madjarsko - nemškem ztnislu. Po vseh jK>tih je hodil, samo po hrvatskem ne. Treba-li, da naštejemo vse njegove eksperimente? Še so v spominu vsem. Najorigi-nalneji eksperiment njegov je bil oni v »bošnjaštvu*. Kateremu Bošnjaku ni milo, ni sveto ime njegove rodovitne in lepe dežele ? Ali Bosna je le dežela, slavna in dična brez vsakega dvoma, ali Bosna ne p omenja naroda! S tem partikularističnim bosanskim imenom je hotčl Kallav ubiti narodno in državno ime hrvatsko. Pred vnanjim svetom je hotel opravičiti svojo politiko s tem, da je vzbujal domnevanje, kakor da je parti-kularizem najizraziteja črta balkanskega značaja. Ako bi tudi res bilo tako, naloga dobre uprave bi bila, da si prizadeva, da na mesto partikularistične ideje goji idejo narodnega in državnega jedinstva. Nasprotno tej ideji, ki se je zadnja leta tako močno pojavila, — pa si je Kallav zadnja leta prizadeval, da goji idejo !>osanskega partikularizma. V teh eksperimentacijah svojih je bosanska uprava prehodila fazo proganjanja hrvatstva. Danes je minila ta faza. Tudi če se Hrvatstvo ne podpira in ne povspešuje, vendar se mu ne stavljajo nekdanje zapreke. Zdi se nekako, kakor da so prišli do prepričanja, da se brez Hrvatstva in proti njemu ne da rešiti bosansko vprašanje. Javno rae-n en je hrvatsko priznava lojalno neko poboljšanje v poli tiski smčri bosanske uprave, ki ni več tako nenaklonjena Hrvatom, kakor je bila; celo neko naklonjenost jim kaže tu pa tam. Hrvatsko novinstvo, ko priznava to, pa se ne meče v naročaj optimizma. Priznava, recimo, to naklonjenost, in je pripravljeno vračati naklonjenost za naklonjenost, ali — previdno je. Da se bosansko vprašanje reši v hrvatskem zmislu, ne zadostuje naklonjenost Hrvatstvu \ Bosni, ampak treba preme n i t i smer sistema, c e 1 (5 z i-stemsam: v Dalmaciji v Istri in v s 1 o v e n k i h deželah: sosebno treba istega premeniti v Banovini, kjer je središče, kjer treba, da je Zagreb privlačilna točka.
Minister Kallav, če tudi danes ne odklanja Hrvatstva kakor nekdaj, in mu je cel<5 naklonjen, je vendar kakor Madžar storil vse, kar je mogel; ali tudi on ne more delati čudežev in ni mogel iz Hrvatov napraviti Madžare. Sosebno Trebeviceva slava jim je pokazala jasno, da je ni umetne politike, ki bi mogla ubiti toli čisto narodno zavest kakega naroda, kakor je hrvatska zavest v Bosni.
Madžari reklamirajo druzega človeka in reklamirajo kontrolo nad upravo Bosne. Hudo se varajo. Težko je najti bolj veščega človeka, nego je Kallav. Kar se njegovi spretnosti ni posrečilo, se ne posreči spretnosti nikogar. Bosna je hrvatska po zgodovini, po narodnosti, po krvi, po jeziku, ]>o narodni volji. To je na Trebevičevi slavnosti sijajno dokazala.
Ali mej tem ni le Pešta, ki poželjivo gleda na Bosno. Tu je še družili činiteljev. V zadnji čas se je pojavila misel, da se Dalmacija priključi Bosni ter da se iz teh dveh sestavi posebno politiško telo, ločeno od Hrvatske. Ta načrt je najdijametralneje naperjen proti Hrvatstvu, namreč proti jedinstvu in slobodi hrvatski. Mi ne vemo, je-li v tej osnovi prst ministra Kallava in v koliko je on sporazumi jen s to osnovo. Ako je državnik na višini administracije ; ako je državnik
a z vso rezervo, kajti izjavlja, da ne vsprejema nikake odgovornosti — da se deželni zbor istrski snide bržkone v drugi polovici prihodnjega meseca julija. O kraju, kjer se snide, da se ne ve ničesar še. »Istria« meni, da kaj takega bi ne smelo biti v urejeni državi. Je že res. Ali »Istria« je pozabila vprašati se, zakaj in kako je prišlo do tega, kar bi ne smelo biti. Vsaka stvar ima svoje vzroke in vsak »zakaj« svoj »zato«. Tako je tudi vzrokov, jako tehtnih vzrokov, ki so prov-zročili, da morajo deželni zbor istrski prenašati kakor mačka mlade. Ali »Istrii« nic ne govori vest? Ali jej ni v spominu, da se je prej, nego so začeli prenašati deželni zbor, zgodilo nekaj, česar ne bi smelo biti v urejeni državi?! Ali zasluži ime »urejene« in konstitucijonelne ona dežela, kjer zakonitim zastopnikom naroda s fizičnim in moralnim

širocega obzorja in vzvišene misli, uverjen,; nasiljem onemogočujejo izvrševanje mandata?! da le ono samo je trajno in trdno, kar počiva O da, spoštovana »Istria«, mnogo, mnogo je ua naravni in moralni podlagi, kakor je g. tacega v Istri, česar ne bi smelo biti v ure-Kallav brez dvoma upravitelj velicega ta-: jeni državi, in baš in jedino na tem sloni go-lenta, tedaj je njegova dolžnost, da bosanski spodstvo onih, ki pišejo v »Istrio«. Saj ravno upravi definitivno in odločno da ono smčr, to je škandal, je sramota, da se v moderni ki bi omogočila, olahkotila in* povspešila re- in pravni državi gode stvari, kakoršnje se šenje bosanskega vprašanja v hrvatskem | gode v Istri! In komu na ljubo ? Ali se vmislu, v zmislu Trebevideve slavnosti. Na- »Istrii« nič ne oglaša vest?! rod je pregovoril tu: a pred njim so iz nje- Velikanska manifestacija naroda gove duše govorili v delegacijah kakor pa- i deškega* Nad 60.000 ljudij se£je zbralo trijotje in državniki najprej Klaič, potem minole nedelje na Muški hori pri Mnihovem Spinčič, Biankini, Ferjančič, Vencajz, da niti j Hradišti na tabor. To je bila velikanska ne omenjamo onih poslancev in delegatov iz i manifestacija naroda češkega , impozanten Banovine, ki so za časa okupacije in nepo- ; protest proti jezikovnim naredbam vlade, nepre-sredno po istej bili srečno nadahnjeni. Naj se magljiv izraz volje naroda češkega za obrambo vrši narodna volja v smislu hrvatskega prava svojih pravic, za utrjenje bodočnosti svoje, in narodnega načela; drugače bo vse omah- Za red je skrbelo 80 orožnikov in 11 žaljivo, nestalno in prehodno.	stopnikov vlade.
Dinko Politeo.	Prvi govornik je, kazaje na padajoči dež, _ rekel, da celo nebo joče, ker jeden sloj naroda zastopa internacijonalne ideje. To je izdajstvo na politiškili načelih naroda. Sedaj
Politični pregled.	se pripravljajo, da bi potisnili narod češki
TRST, 26. junija 1900.	na vseJ črti-Prisega nadvojvode Frana Fer- Al' narod se preveč zaveda, da bi klo-
dinanda, ki jo položi dne 28. t. ni. pred	»'1 tilnik svoj. On stoji na straži proti bar-
cesarjem in ki je v zvezi z bližno poroko	bariškemu imperializmu, kakor ga propa-istega z grofico Chotek, bo obsegala obljubo, j girajo z Berolina doli. Svojim notranjim in
da nadvojvoda, kadar postane cesar, ne spre-	vnanjim sovražnikom ukljub se narod češki
meni obstoječega pravnega razmerja, uteme-	ne uda in ne pogubi.
Ijenega na pragmatiški sankciji in družinskih	Drugi govornik je bil državni poslanec
zakonih, ne podeli ni svoji soprogi stališča in	Horica, ki je navajal v svojem govoru, da
pravic cesarice, ni svojim morebitnim otro-	Avstriji je pomoči le, ako bo zgrajena na na-
kom pravic, ki jih uživajo udje cesarske	ravni podlagi. Z nemškim državnim jezikom
rodovine, in pravice do nasledstva na pre-	se ta država ne da zdraviti. Po reaktiviranju
stolu.	j	češkega državnega prava naj bi so postavil
Deželni zbor istrski. Glasilo dežel-	obrambeni zid proti Nemčiji. Za ekzistenco
nega odbora istrskega »L'Istria« poroča —	našega naroda — je rekel govornik — in za
P O D L I S T E K
1 o
Zvezda spoznanja.
—lika - Ponri jan-ćine. — : Slaroljnh Podslojnnski/.
V.
—	Ha ha! Vi ste res moder barbo. Oe vam da la^ka gosp<V.la denarja, mar ga Vam da zastonj ?
—	Hm, res nam gospodje ne dajejo denarja zastonj, ali d. jejo nam ga za blago. Ko bi pa gosjKMlje ne hoteli kupiti od nas blaga, bi mi tudi denarja ne imeli.
—	Že vidim, ba»-!>o, da ste jako moder. Vendar vam hočem nekaj povedati. Veste, barbo, mi prav lahko živimo brez laškega denarja, a Lahi ne morejo živeti brez slovenskega mleka, slovenskega krompirja in slovenskih drv. Mi lahko živimo, tudi če bi ne hoteli laški gospodje od nas kupovati no-l>ene stvari, a oni bi morali umreti lakote, ko b; jim mi ne hoteli nič več pro lajati.
—	Je že dobro. Pa vendar je dobro, če smo prijatelji in »dobri* z gospodo...
—	Seveda, da nas vse skupaj pripravijo na kant.
Lekin je molčal.
—	No, barbo, odločite se, ali poj de te volit za našo narodno stranko?
—	Jaz bi se vendar ne zameril rad gospo« lom !
—	Ve so vam ti g.>s|»odje toliko prirastli k srcu, naj Vam pa oni pomagajo.
To s pregovori vši, je Vaiiič hitro stopil naprej in je pustil Lekina samega. Le-ta pa je stopal |>očasi proti Pomjanu in si mislil: Vanič pove sosedom in ti bodo seveda hudi na-mč. Pa, saj bi bil šel volit ž njim, za Slovence, ko bi mi bil kaj ponudil, a zastonj ne grem !
j
Ko je premišljeval tako, da nikakor ne kaže, da bi hodil volit zastonj, je prisopihal za njim neki italijanski agitator, ki je pozdravil Lekina:
—	Dobro jutro, kompare.
—	Bog daj, kompare.
—	No, kompare Lekin, greste tudi vi
' volit?
—	Hm, grem sicer v Pomjan pogledat, a ne vem, bom-li volil ali ne.
—	A tako! Kaj ne boste volili z narni?
—	Kako?
—	A, damo vam dva goldinarja...
—	Lekin je molčal.
—	Naj bo, damo vam tri goldinarje.
—	Mej tem sta bila prišla do hiše, v
—	Kako? Po starem, za naš «partito kateri je bil nastavljen italijanski generalni Istriano«, tako, kakor so naši stari.	štab z volilno blagajno... Pred hišo je stala
—	Ne vem ! Oe bi volil po starem, bi cela čreda volilnega blaga... Hodili so eden se zameril svojim sosedom, kateri drže vsi; za drugim, tla dobć judežev groš...
za ekroate*.
— A, kaj boste gledal na sosede, saj nimate od sosedov nic. Sosedje vam ne morejo nič pomagati! Poglejte, Če potrebujete za kako silo denarja ali kaj druzega, sosedje vam ga ne morejo dati. Morete torej iti le k
—	Agitator je zašepetal Lekinu :
—	Hodite z menoj ! Dobiste pet goldinarjev in še za pijačo ..
—	Lekin je vstop;' z agitatorjem. Ta ga je vodil v hišo in po stopnicah v prvo nadstropje... Kjer bi imel biti hodnik, je bil
i večji prostor, ki je služil za nekako eakal-
gospodom v Koper.
—	Hm, to je že res, pa vendar ni j nico... Prostor je bil poln prodancev. Čakali dobro, da bi se človek zamerjal sosedom. j so, da pridejo na vrsto in dobč cžrnado*...
—	A, kaj, odločite se in hodite voliti - Počakajte tukaj, je rekel agitator
j Lekinu, pomignil drugemu navzočemu agitatorju, ki je imel nalog, da je pazil, da se od črede ne zgubi kaka glava, naj na tega še posebno pazi, a potem je vstopil skozi vrata v sobo, kjer je bil generalni štab...
z namiI
—	Hm, ne vem.
—	Mej tem sta dospela v Pomjan.
—	Dajte, volite z nami, dobiste en goldinar za «žrnado», pa še za pol litra vina.
—	Lekin se je praskal za ušesi...
—	Ne vem....
(Pride še.)
pravice stega so bomo l»orili % vsemi močmi in bomo vzirajali. dokler vladni krovi zo|>et |>ojdejo k birmi, da se sveti duh spusti nad nje.
Urednik Klofač je povdarjal solidarnost češkega delavstva s prizadevanji čeških poslancev*. Predlogam Korberjevim je govornik napovedal najskrajnej: boj. V imenu agrarcevje govoril urednik Hrubv naglašujć, da odločilui krogi prezirajo nasvete Palackega, Havlička, Sladko vskega in Gregra. Avstrija ne bo močna in mogočna, ako ne l>o spoštovala državnega prava češkega. Češki narod se postavi po robu vsem načrtom za raztrganje kraljestva češkega. V tem pogledu ima njega potrpljenje meje, katerih prekoračiti ni dovoljeno nikomur. V sprejeta je bila resolucija, ki
škodo: tako moramo tudi mi enkrat nehati z dvomi, z bojaznijo in omahljivostjo.«
Torej temu katoliškemu duhovniku, ozna-njevalcu vere — ljubezni, se zdi, da Slovenci še niso dovolj proganjani, ti siromaki, ki žive brazpravni v narodnem in političnem pogledu in jih mečejo tudi iz cerkve ! Tej blagi duši se zdi, da laške brutalnosti še ni dovolj! On bi hotel <*e več in mi ga vidimo, kako bi rajal v pobožni ekstazi, ko bi videl, kako vsi tržaški Slovenci, tudi šibke žene in nedolžni otročiči, vrženi na ulico, brez strehe in brez usmiljenja cepajo od gladu. Potem bi bilo dovršeno veliko delo — kakor pravi oni — organizacije na načelih kristijanstva. Pfui! Taka profanacija krščanskih načel. Ta.^o niti »Piccolo« ne hujska več. Nočemo zgubljati besed, ker tega huj-
pravi, da predlog Korberjevih ni možno vspre- skača ne bi mogli mi bolj obsoditi, nego se
jeti in da bi uveljavljenje istih na podlagi i; 14. značilo kršenje ustave.
je — on sam. Ali to jedno naj si zapomnijo : ako po n j i h krivdi pride res kedaj do
Kako delajo laškisocijalisti! V ' tega> da bodo Slovenci res taki, kakor laže Tridentu, v južnem Tirolu, je bil te dni ve- ta reformator, da so že, potem mine objest-lik shod, sklican od italijanskih socijalistov. nost marsikakega laškega kapelana in marsi-In na tem socijalistiškem shodu sti bili dve kakega župnika. Naj le sejejo sovražtvo: naj točki, ki tvoriti kardinalni točki v programu le ščuvajo italijansko ljudstvo v nekrščanska italijanske narodne stranke. Protestovali so namreč proti uvedenju nemščine v šole v dolini Fassa in so energično zahtevali avtonomijo Trentina — torej so se izrekli za strogo
listu ?! Pa da nima stranke za seboj! Kara mislite vendar?!
Potem pravite, da se ta in drugi listi zvijajo zaradi predloga dra. Rvbsfr-a za podporo gladnim in bolnim Furlanom, ter da vse to delajo le zato, ker je ta predlog stavil slovenski svetovalec.
Moje menenje je pa tako, da se tržaški Lahom' jeze še iz drugega vzroka in sicer zato, ker so naši Furlani ob enem dobri Avstrijci in ker Slovencev ne mrže tako kakor to delajo tukajšnji prenapeteži!
To bi bil, poleg tega, da je oni predlog izišel iz slovenskih ust, še drugi, nič manje tehtni vzrok, da iredentarji tako rentačijo radi tistih par tisoč kron !
Ob priliki, ko so v Pierisu v Furlaniji odkrili spomenik pokojne naše cesarice, sem vam bil sporočil, kako se je iredentarska signorija jezila nad tem pojavom avstrijskega mišljenja in kako so bili naši pošteni in revni Furlani zadovoljni, ko jim je nekdo čital poročilo «Edinosti» (v prevodu), ki Vam je je poslal neki naš človek.
Indipendentovci vedo dobro vse to, ker (in to pravim z vso gotovostjo) prav pazljivo čitajo našo — « Edinost!» Iredentarjem ni
dela ! Će pa bodo kedaj želi vihar, bodo le oni morali odgovarjati pred Bogom, ker so 1 dovolj, daje kedo Italijan; oni zahtevajo, da
Gori omenjeni naš odpadnik ve dobro, da so njega stariši bili Slovenci, ali on pravi, da je pristen Italijan in ne »ščavo«, kakor bi želeli nekateri »meštatori« !
Kakoršen je ta, taki postanejo tudi vaši otroci, slovenske matere in očetje, ako ne storite svoje dolžnosti, dokler je še čas.
Gospod Ivan vitez Nabergoj nas je naprosil, naj zahvalo njegove rodbine za dokazano sočutje povodom smrti nepozabne gospe Frančiške popolnimo v toliko, da se i izreka iskrena zahvala tudi darovateljem pre-kiasnih vencev, poklonjenih v poČešcenje spomina drage pokojnice.
V pojasnilo Minoli teden je bilo objavljeno v * Edinosti«, da pevska zbora »Bratovščine sv. Cirila in Metoda« in »Kolao priredita dne 1. julija veselico v blag namen. To je bilo objavljeno brez vednosti podpisanega, kateri ne more privoliti za ta dan so-lovanja, ker baš ta dan priredi »Tržaški Sokol-c izlet v Sežano, kar so objavitelji pregledali.
Naše društvo je pripravljeno vsak drugi dan sodelovati v gori omenjeni namen, kar naj na dotičnem mestu blagovole vzeti na znanje-	ODBOR
pevskega društva »Kolo«
metali od sebe svoj sveti poklic ! Lepo je, ako tudi duhovnik brani svojo narodnost.
nacijonalno in administrativno-politiško za- Takov duhovnik nam je cel<5 vzvišena pri-btevo tirolskih Italijanov. A skušnje nas uče, kazen. Ali duhovnik, ki kliče na boj, ko ni da i stota ko, kakor tirolski socijalisti, so naci- nikake nevarnosti za njegovo narodnost, ki
bodi ob enem tudi iredentar, drugače — le i Z uašili sodišč. Včeraj sta bila na tupo njem ! !	kajšnjem deželnem sodišču obsojena : 38-letni Ne tako! Pišejo nam: V kolikor sem Rudolf S. iz Trsta zaradi tatvine v 6 mese-hodil po tržaškem mestu in njega okolici, i cev težke ječe in 37-letni Fran T. iz Idrije, vsaj jaz nisem naletel na noben lokal, kjer ker ni dovoljno nadzoroval svojega otroka, v
jonalni tudi tržaški socijalisti, vsaj tedaj, ko	išče le pretvez, da ščuva narod proti narodu, I bi imeli na mizah užigalice sv. Cirila in Me-i ^ zapora,
bi morali biti pravični tudi Slovencem. Naši	da zastruplja življenje med ljudmi različne toda, izvzeinši Šorlijevi kavarni in pa krčmo	Surovost. 24-letni mornar Josip Doni!v,
slovenski socijalisti pa naj bi bili strogo	narodnosti, takov duhovnik se mora studiti «Anderao de Franz» ! Nočem absolutno tr- rodom Irec, je	vrgel včeraj nekega ll-let-
mednarodni ! Njim se propoveduje, da ne bodo	vsakemu poštenemu in krščanski čutečemu diti, da se te narodne užigalice ne bi naha-inega dečka, iz	ulice l abbri st. 7, v morje.
srečni dotlej, dokler ne zatro v sebi vsega, človeku! kar bi jih moglo spominjati na nacijonalno
idejo.
Tržaške vesti.
Lažejo in hujskajo! Laž je grda reč, naj je prišla iz katerih-koli ust. Ali če pri-
jale še v kakem drugem lokalu in nič ne bom ker si je isti hotel ogledati angležko ladijo, ukr-P oje (lina beneških učiteljev. Dragi zameril onemu, ki bi me postavil na laž ! V | cano ob pomolu Giuseppina. Dečka je rešil gosp. urednik, oprostite, da oporekam Vaši Lonjerju se te užigalice niti ne prodajajo - neki ribič, surovega mornarja pa so aretirali notici, v kateri menite, da je onih 1600 K in v »Narodnem domu* v Barkovljah jih ter spravili v ulico Tigor. za pojedino Beneškim učiteljem zavrženih, tudi ni na mizah! Niti v društveni krčmi	bieent je neki voznik
Jaz pa, ki kolikor beneških učiteljev jim to pejedino priv<
nevarno
ranil
tor toliko poznam razmere pri sv. Jakobu jih ne najdete ! Nekateri trde, ^-letnega trgovinskega agenta Evgen.ja Ku-r in njih materijalno stanje, da je to narodno blago predrago, da morajo	« nli<» Tiziano št. 27. Oblast zasle-
privoščam iz vsega srca; le imeti obzira na goste drugih narodnosti itd.! i duje krivca. Čemu pokanje z bičem v oblju-
. i J. * . . ..	. .... j	to bi morda želel, da bi kdo omenil, na od'Gospoda!	Kaj bi vam	bilo potrositi par nov-	den.h ulicah,
liaia iz u*t duhovnika, iz ust	katoliškega du- , J ... , , .....	I».»viti> nn	ntrakn'	7miPt
. .. .. , i>	teh 1600 K polože račun, da ne bodo tudi eičev več	na teden in	s tem zadovoljiti ve-	fa/it< na	otroke,	z-opet
i/ti-niL--i i -r ner /i iivdL ti t/i ro •	Lr l io itrorl K/k_ r '	...	. ■ i •
hovnika. iz ust človeka torej, ki je pred Bogom storil prisego, da bo vsikdar in povsod i oznanjevatelj resnice — da, ako duhovnik laže, tedaj se ti vspenja duša in ti vre v srcu in ne moreš urneti. kako se more človek tako izneverjati svetemu poklicu misijonarja resnice !
moramo j a-
tržaški, dobro plačani kolegi za naše groše čino svojih gostov?! Zakaj ste toliko obzirni viti dve nesreči, ki sta se pripetili, ker sta-
pili šampanjca !
do tujih gostov, ko najdete po vseh tržaških
V pasjih dnevih. Pišejo nam: Pasji	kavarnah, (izvzemši gori omenjeni), kakor tudi
dnevi sicer niso še tu, ali meni se dozdeva,	v drugih lokalih, kamor zahajajo tudi Slo-
kHcu da ne morej° biti daleč! Tu ob Adriji smo	venci — samo užigalice »Zalege* !
vil"	V •	I I	*1	1	1	\ 1 - .r-v C	j-* /1/kL	l\l ai	< 1 /11 i l«i
namreč bolj srečni od drugih rodov, ker
Ako imate dobro blago, dobro postrežbo
riši vedno premalo nadzorujejo svojo deca. 6-letni Marij Klodnik v ulici Carradori št. 1 je sinoči segel v vrelo olje ter si nevarno opekel obe roki. — 11-letna hčerka Ivana Rittmeverja pa je sinoči padla z balkona v
Pred seboj imamo list »I/Amico«,
, - imamo tu »pasje dneve« nekoliko prej, nego in zmerne cene, ni se vam bati zamere na drugem nadstropju hiše na trgu Barriera št.
KI	.	T l>'<n. i>n i/i imKoln c civiwi uasfrin/i tor eo
je glasilo jMiznanih reformatorjev. Tu imamo članek, ki po načinu »Piceola«, »Indipen-<Jenta ?, vseh čifutov in druzih sovražnikov
pa — na Kranjskem !! Srečen je oni, ki strani tujcev.
more pobrati šila in kopita ter zbežati kam
Vzdramite se torej, toliko lastniki, koli-
7, kjer se jc igrala s svojo sestrico ter se nagnila preveč čez ograjo, vsled česar je
v bolj hladne in mirne kraje, a tisočkrat kor tudi pivci in takoj naj se popravi, kar zgubila ravnotežje. Nesrečnega otroka so našli
j .• •. ,	i - nesrečen je oni, ki prihaja z »balonom« v je — zamujenega
nase vere in nase narodnosti pise o slovanski	. .	.
Trst, mene, da se tu živi »na rame« drugih
propagandi v Trstu. S tem je že povedano, da laže in da hujska.
Laže tako-le: »Resnico govorjeno, slovanska propaganda v mestu je nezmiselna, da, krivična, kajti n i k d o nima pravice zapovedovati v hiši druzih, tako tudi Slovani nimajo pravice, da nas vedno nadlegujejo se svojimi ekstravagan-cami.c
To je laž, ki bije v obraz zgodovini in
faktičnim odnošajem. Zgodovina stoletij, zgo-
, - - , - , ,	j • tisti deveti deželi, kjer imajo svoje posebne
dov: na, ki pripoveduje, kako so predniki _	_ ......
tržaških Slovanov o mnogih prilikah nevar-
Je-li lUOgOČe i pod tem naslovom nam
ter sanja krasne sanje in leta v vratolomnih piše tajnik enega naših pevskih društev : Mi-
nezavestnega z razbito črepinjo na dvorišču. V pol uri je dekletce umrlo.
Z odra je pade! včeraj predpoludne
višinah, kjer se pojmi mešajo vse križem —	noli teden smo čitali v cenjeni »Edinosti«, j 14-letni dninar Marij Kosovelj iz Rojana št.
v kaos.	kako da je neko narodno p e v s k o 69, ki je delal v tretjem nadstropju stavbe
Tu pri nas je nevarno podnebje za one,	d r u š t v o (!) pelo v Lonjerju prvo slovenski, novega liceja v ulici Tigor. Zlomil sije levo
ki niso dorasli svoji nalogi in se ne morejo	a potem, ker baje to ni šlo, da je za pelo ; nogo ter pretresel možgane. Spravili so ga v
gibati na trdih tleh realizma. In že celo ne-	i ta 1 i j a n s k i ! !! V Trstu in okolici je to- j bolnišnico. Malo upanja je, da bi okreval,
srečen je oni, ki v nepremišljenih trenotkih	liko slovenskih pevskih društev in zborov, i Popoludne se je podala sodna komisija na
sam priznava — črno na belem —, da ni	da je težko uganiti, katero je napravilo to lice mesta.
za naš tržaški svet, kjer treba z delom in narodno sramoto, zato prosim gospoda
Dražbe premičnin. V sredo, dne 27.
borbo reševati narod, ne pa se — sanjami o j dopisnika, naj objavi ime tega »narodnega junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled
rugače se čutijo v čudni luči naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ciko nam gospod dopisnik ne vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:
|x»jme o tvojem in mojem, kjer posojilnice
nosti se svojimi prsi junaški branili ta tla	bre* tistih ^potrebnih sitnosti,
pred sovražniki, ta zgodovina je priča, da kakor 80: P°rok'' S^ancije, uknjižbe in sploh | društvo ali odsek in od katerega društva bi v ulic. Bosch Slovenci že stoletja bivajo na tej zemlj: in tiste ae"mne skrbi varnost uloženega de-1 bili prisiljeni podati izjave v .Edinosti«, kar Križu št. 148,
stoletja bivajo na tej zemlj da jim torej gredo vse pravice avtohton nega narja prebivalstva! A tu prihaja mož s peresom v
Tu izhajamo le mi in z nami tudi le oni,
društva«, ker di
vsa društva. Ako nam gospod dop
vstreže, ali vsaj pojasni, jeli bilo to kako | v ulici deli'Istria št. 204, kamenje in kolo;
v ulici Boschetto št. 18, pohištvo: v Sv.
voz : v ulici Amalia štev. 12,
pohištvo.
Okrajna bolniška blagajna. Tekom
pa bi nam bilo neljubo. Prosimo torej !
Tainik.
roki, duhovniško haljo preko pleč in s sveto ki im» resno voljo do dela : gorjč pa onemu, I prisego na svoji vesti, da bo služabnik vere ki m'sli le o zrakoplovih in o šetališčih !
Lepi tepci! Neki tukajšnji lahon, ki paj prošle ga tedna je bilo prijavljenih 384 slu-I izhaja iz slovenskih starišev, je rekel v neki,) čajev bolezni, 34,~> oseb je proglašenih zdra-
(tu mislim resničnega po-' ^ podobni družbi, ko ga je nekdo vprašal, j vimi, Toii jih je ostalo v zdravljenju, med ega, ki vsaki dan vsaj po zakaj da ne vodi nikdar svojih otrok kam v poslednjimi 180 takih, ki so ponesrečili na sel>e proglaša za pošte- | okolico na zrak — da ne stori tega, ker bi delu. V 189 slučajih so se bolniki pregrešili
resnice, ter drzno trdi, da tržaški Slovenec	Pošten človek
je tu v hiši — drugih ! ! Ali mu ne sili ru-	štenjaka, ne pa takega
< leči ca srama v lice? Ha, rudečica srama?!	desetkrat le samega sebe progla
Kakor tla bi izvestni ljudje sploh še bili	njaka, a vse druge za falote, tirane, hijene j otroci tam čuli slovensko govorico in bi iz-
zmožni čutstva srama!! Duhovnik, ki laže	in krvosese), kakoršnjih je najti tudi v Trstu, ; vedeli tako, da v obližju Trsta bivajo —
— to je morda najžalostneji |x>jav v žalostnih	se ne sprehaja po umazanih ovinkih, ampak
razmerah naših!	hodi po ravnih, če tudi strmih cestah do - -
A mož je dokazal tudi, da ne laže kar	svojega cilja, med tem ko nepoštene duše sin-tepec, ki je, po dovršenem šolskem letu
tako, kakor nekateri ljudje, le iz navade,	tavajo le |h» temnih in nesnažnih mlakužah ! na učiteljišču v Kopru, ter vračaje se v
Xe vem, gosp. urednik, me-li razumete,
Slovenci !!
Ko to pišem, mi prihaja na misel oni
ampak tla je imel z lažjo tudi velehu-
doben namen — hujskanja !! Kakor da niso ali ne ? No, ako me umete, je dobro, in če I^ahi že dovolj naščuvani proti nam, jih še mož ne, tudi dobro! Meni je tu med vami pre- sveti tu nad Koprom ? !«
Trst v družbi svojega očeta, vprašal posled-njega : »Oče, je-li tudi v Trstu ta mesec, ki
v duh«»venski halji ščuva nastopno :
vroče, nisem več na svojem mestu. Skoro bi
»......v Trstu se treba sj>ominjati, da j me zavelo, da bi se tudi jaz z znanimi sa-
Slovan: imajo jm, večini italijanske gospo- moproglašenimi »|>oštenjaki« dvignil z »ba-tlarje. Po našem menenju bi morali i Ionom« v sinje višave, od koder bom streljal
biti Italijani bolj energični in bi morali |M«snemati Slovane. L<e-ti v vseh svojih listih in ob vseh okolnostih kličejo »svoji k s\ojim ! Izvajajmo tudi mi to geslo, in jemaje v svoje službe tlajajmo kruha najprej svojim s o r o j a k o m....
na lahone in tudi na vas — tirane, ker ste bili tako l>edasti, da ste svoje gostoljubje in svoj denar zametavali za ljudi, ki — niso bili vredni tega !
Pravi vzrok. Pišejo nam : Vi, gospod urednik, ste pisali, da tukajšnji iredentarski
Italijanskim katolikom je |w>treba, da orga- list »Indij>endente» nima nikake stranke za nizujejo in branijo italijanstvo dežele z vsemi j seboj. Prosim vas, niso-li v italijanskem parla-zakonitirni sredstvi. Vsako zlo ne prihaja v j mentu nabrali celih 400 lir v podporo temu
Taki učenjaki postajajo ti sinovi dedne kulture! Nekateri nepoznavalci naših razmer trde, da Lahi niso toliko hudobni, kakor se misli in da bi se dalo cel<5 v miru živeti žnjimi, ako bi ne bilo po sredi Zidov, kateri je hujskajo. Jaz pa pravim, da ne samo Židje, ampak tudi, in to v prvi vrsti, so naši odpadniki, ki hujskajo proti našemu narodu — proti narodu, iz katerega izhajajo!
Nikdar se ne priporoča dovolj našincem, naj ne zamude naučiti svojih otrok materinega slovenskega jezika in jim po možnosti udahniti ljubezni do svojega naroda.
proti naredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna 9199.56 kron.
Vremenski vestniii. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 23.8, ob 2. uri popoludne 29.1 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760 *> — Danes plima ob 9.32 predp. in ob S.27 pop.; oseka ob 3.0 predpoludne in ob 2.o2 popoludne.
Izlet »Tržaškega Sokola c. Svojo udeležbo k temu izletu so naznanila dosedaj sledeča društva: »Postojinski Sokol« korporativno, »Goriški Sokole po deputaciji in jedno vrsto telovadcev, »Slovansko pevsko društvo«, pevsko društvo »Zvon« na Opčiuah, pevsko društv. »Hajdrihc na Prošeku z zastavo, in pevsko društvo »Kolo« po deputaciji. Ako se prijavi še kako društvo, objavimo to še pravočasno.
Ako bi imelo biti na dan izleta neu-goduo vreme, odnese se izlet na nedoločen čas.
31 al iziet. Oddelek pevskega društva »Kolo« priredi prih. j>etek dne 29. t. ra. izlet na Trstenik, kjer odpre naš Skrinjar Jabob št. 131 svojo »osmico«. Kedor ni še bil na Trsteniku, naj ne zamudi te prilike, ker ga ni tako lepega razgleda na Trst in na morje, kakor je s Trstenika.
K o 1 a š i.
Pevsko dsilstvo »Slava« priredi prihodnjo nedeljo korporativen izlet z zastavo v Dekani, kjer bo sodelovalo na tamošnji slavnosti, na kateri Im> pelo kakih 200 pevcev. Društvu »Slava« se pridruži še več drugih domačinov od sv. Marije Magdalene spodnje. Odhod l>o ob 1. uri popoludne.
Za dijake na hrv. srimiiaziju v Pazinu je nabral Ivan Ceh v nedeljo na veselici »Zveze slov. tržaške mladine« na š< lskem vrtu sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu 41 kron.
mestna odU>rnika Klein in Turk. Xavzoči so si ogledali kopališče, ki ima 9 prsnih kopeli in 2 banji za ženske iz česar vsekako sledi, da je kopališče zgrajeno v preskromnem obsegu. Občinski svet je v svoji zadnji seji določil kopališčne cene, in sicer za pršno kopelj 10 stot., za kopelj v banjah pa 30 stot. in to z milom in perilom vred. Zgradba kopališča je stala 40.000 kron, stroški za vzdrževanje pa bodo znašali na leto 9000 kron. Strojniku Bitencu in ujegovi ženi, ki bosta upravljala kopališče, je določene 75 gl. skupne mesečne nagrade.
Vesti iz Kranjske.
*	Državno podporo v znesku 300 kron je podelilo poljedeljsko ministerstvo kmetijski podružnici na Čatežu, okraj Novo-mesto, za stroške na rig« danju in nasaja-nju trt.
*	Smrti rešil je dne 23. t. m. po-poludne g. Julij Lenassi, župan v Gornjem Ix>gatcu, služkinjo tamošnjega okrajnega sodnika, ki je padla v visoko naraslo in deročo »L»og:išK-o«. <Tosp. Lenassi je slišai vpitje utopljenke, prihitel na lice mesta, skočil v vodo ter ponesrečen ko z lastne smrtno ne-^ arnostjo rešil iv. gotove smrti. Čast!
*	Na ljubljanski pripravnici se zaključi šolsko leto 30. t. m. Dne 2. julija pa se začno {»od predsedstvom g. šolskega svetnika, ravnatelja dr. Junovvicza zrelostni izpiti, h katerim se je oglasilo 24 kandidatov (med temi 1 eksternist) in 52 kandida-tinj (med temi * eksternistinj). Zdrelostni izpiti za kandidate bodo trajali do »>. julija dopo-ludne: istega dne popolndne pa se začno izpiti za kandidatinje ter IkhŠo trajali do 14. julija.
*	Osebna vest. Ljubljanski župan g. Hribar je včeraj s (»osebno deputacijo odj>o-toval na Dunaj, da na inerodajnem mestu izposluje olajšav glede povračila potresnih jm»-sojil, dovoljenih ljubljanskim hišnim ]>osest-nikom.
*	Umrl j e v nedeljo župnik Ivan To-mažič v Skofjiloki. Pokojnik je l»il neumorno delaven in značajen mož ter je bil zlasti kakor strokovnjak pri cerkvenih zgradbah in v župnijski pisarni jako čislan. Poicoj njegovi duši!
*	P o d p o r e obrtnim šolam. Naučno ministerstvo je |>odelilo obrtnim nadaljevalnim šolam na Kranjskem sledeče |wid|»ore: v Ljubljani 4S<*>, Postojni 560, Škofjiloki 660, Kočevju in Novemmestu pa 7l»0, Krškem 580, Kranju in Hil»nici po T<NMetliki 820. i*r-žiču 6*0, Radovljici in Šentvidu nad Ljubljano |K> 900 in oni v Kamniku 7*0 kron.
*	Vevškim delavce m je v nedeljo »Kat. delvvsko društvo« iz Ljubljane zoj»et priredilo javen shod. Na shod je prišlo tudi več socijalnih demokratov in je prišlo koncem shoda do komičnega prizora, kako so ženske napodile nekega delavca s palicami. O tem shodu poročata oba ljubljanska dnevnika, in sicer piše »Narod« strašno pohvalno o vspehih socijalnih demokratov in o velikanski blamaži krščanskih socijalist« »v, a »Slovenec« poroča o groznem porazu socijalnih demokratov. Iz obojestranskih poročil prihajamo torej do sledečega, vsekako malo čudnega zaključka : socijalno demokratična in krščansko socijalna stranka da sta ubili in pojedli druga drugo, da niti čevlji niso ostali; a iz tega izvira prevesela okolnost, da sta na Kranjr-kem sedaj dve stranki — manj ! Kdo bi si mislil, da bo iinel štrajk v Vevčah tako dobrih posledic
*	Slavnostna otvoritev »M e-stne ljudske kopeli« v Ljubljani, katero je občinski svet ljubljanski, raz ven nove mestne ul»ožuice, zgradil v spomin ce-cesarjevega jubileja, se je vršila minolo so-boto do|w»ludne. Mestni župnik šent|»eterski č. g. Malen še k je blagoslovil novo poslopje, jM»tem pa je g. župan Hribar s primernim govorom proglasil kopališče otvorje-nim. O tej priliki so bili poleg imenovanih dveh gos j h h 1 o v navzoči še gg. dežel, predsednik baron H e i n, ki je čestital županu in o!»e. svetu na srečno izvršenem kopališču, stavl»enik Gustav Tonnies, mestni stavbeni svetnik g. Dutfe, zdravniki dr. Valenta star., dr. Kopriva, dr. Illner, dalje g. Kogen in
Vesti iz Štajerske.
— Samo 12°/0 je Slovencev v Celju, kakor si je srečno izračunala graška «Tages-post». Torej 12 ubogih Slovencev na 100 orjaških tevtonov. Človek bi mislil, da veliki Germani niti opaziti ne bi mogli te |>eščice, katero bi, po vsem soditi, lahko pohrustali kar tako za »špas«. kakor n. pr. maček miško. Pa glejte, stvar ni taka! Graška tetka v isti hip, ko podaja tako skromno statistiko o celjskih Slovencih, strašno klaverno toži o «h ud i h sosedih*, ter vzdihuje, da so le Slovenci krivi, če se nemška kultura ne more udomačiti v Celju, kajti Slovenci narekujejo gospodarski boj Nemcem, ki jih mora uničiti. S potnimi sragami piše «Tagespošta», da «nemška vztrajnost bije zelo utrudljiv boj» proti Slovencem, tako, da je človek primaran misliti, da morajo biti tisti 12°/0 celjski Slovenci pravi velikani v pogumu, premetenosti in kulturi, da po številu toliko močnejšemu nemškemu «herrenvolku•» delajo take križe in težave. Oj, oj, kako se Nemci časih sami bijeio po zobeh!
ražajo soglasno svoje zadovoljstvo, da je modrost in dobrosrčnost cesarjeva omogočila rešitev, ki 7 toliki meri zadoščuje čutom človekoljubja ter preprečuje, da bi moral prestolonaslednik izpolnjevanju svojih visokih dolžnosti žrtvovati svoje srčno nagnenje. Sedaj je izključen vsaki dvom glede nasledstva in vse zle posledice za državo in nje koristi. Pl. Szell t avdijenci.
DUNAJ 25. (K. B.) Ogerskega ministra-predsednika pl. Szella je danes cesar sprejel v daljši avdijenci ; potem se je pl. Szell posvetoval z grofom Goluchowskim ter se zvečer vrnil v Budimpešto. V sredo pride zopet na Dunaj.
izkrcali oddelki kozakov ter zasedli obe mesti, da prestrižejo kitajske čete, ki se bližajo iz Mandžurije Tisntsinu.
Isti list javlja včeraj iz Tientsina da je 3000 kitajskih čet došlo v brzih marših iz Taktia v Tientsin, da ojačijo tamošnje kitajske čete in bokserje.
Kuga na Turškem.
Vesti iz Koroške.
Obesil se je 20. t. m. v gozdu »Pod-vrati« 70 letni Janez Rus—Perovec, rodom iz Vrvišča, pristojen v Trebnje. Zgubil je neko pravdo ter se iz obupa obesil.
Čebelarski shod se bo vršil v Celovcu od 12. do 17. avgusta letos. Tudi slovenski čebelarji naj bi ne zamudili te prilike, da si pridobe novega znanja o čebelarstvu.
Razne vesti.
Kaj je morganatičen zakon ? Kakor smo
že javili, se avstrijski prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este poroči z grofico Sofijo Chotek. Ta zakon bo morganatičen. Kaj je to? Morganatičen zakon —beseda prihaja baje od starogotske besede »morgjan«-prikrajšati —je tak, v katerem žena nima dostojanstva in stanu moža ter otroci nimajo vseh pravic do nasledstva v premoženju in časteh očeta. Prvotno se je morganatični zakon sklepal med svobodnim možem in robki-njo. Dandanes obstoji le še v visokem plemstvu in v vladarskih hišah. -- V prošlem stoletju sta bila dva avstrijska nadvojvode morganatiški poročena, in sicer nadvojvoda Ivan Šcajarski, sedmi sin cesarja Leopolda II., ki seje dne 2. septembra 1823. poročil z Ano Plohi, hčerko poštarja v Aussee-u, ki je bil rodom Slovenec iz Slovenskih goric. Ana Plohi je dobila o poroki naslov baronice Brandhofske. Drugi nadvojvoda je bil Henrik, brat nadvojvode Rainerja in Ernsta, ki se je v šestem desetletju poročil s pevko Leopoldino Hoffmann, poznejšo baronico Wai-deck.	,
Hrvatica zdravnica. Sinaha zagrebškega odvetnika g. M. Tkalčiča ter sestra pravnega referenta hrvatsko - slavonske hipotekarne banke, g. Veljkota Sviglina, gospa dr. M i-lica Cavov roj. Šviglin je bila imenovana mestnim zdravnikom v Sredcu.
Tečaj za telovadne učitelje se začne letos 24. septembra v telovadnici vseučilišča na Dunaju. Vaje so vsaki torek, četrtek in soboto za prvi letnik, vsaki ponedeljek, sredo in |>etek pa za drugi oddelek. O oglašanju imajo prednost oni kandidati, ki so dovršili srednje šole. v drugi vrsti pa oni, ki so dovršili učiteljišče. Kurz je brezplačen.
Brzojavna poročila.
Caiupitelli na Dunaju.
DUNAJ 26. (K. C.) Deželni glavar istrski, dr. Campitelli, je prispel semkaj. O poroki nadvojvode Frana Ferdinanda.
DUNAJ 26. (K. B.) Dunajski in budimpeštanski listi govore o morganatičnem zakonu nadvojvode Frana Ferdinanda ter iz-
CARIGRAD 26. (K. B.) V Xantiju (vilajet Drinopoljski) se je včeraj pripetil sumljiv slučaj bolezni, podobne kugi. V Smirni je bilo dosedaj 12 slučajev kuge; tri osebe i so umrle. V Trapezuntu so konstatirali en ' slučaj kuge.
0 smrti Josipine Hohenzollernske.
CARIGRAD 26. (K. B.) Cesar Viljelm in kralj Karol Romunski sta se brzojavnim ; potom zahvalila sultanu za izraze sožalja javljene brzojavnim potom o priliki smrti kne-: ginje Josipine Hohenzollernske.
Na Turškem vre.
PLOVDIV 26. (K. B.) Glasom vesti iz
1
Carigrada je tamošuji osrednji odbor turških liberalcev poslal poslanikom okrožnico, v kateri slika položaj v deželf neznosnim ter prosi, da se izvedejo reforme,, katerih potrebo je priznala sama Evropa. Odbor naznanja, da si bo pomagal sam, ako bi se Evropa ne odzvala temu pozivu.
Ustaja na Kitajskem.
PETROGRAD 25. (K. B.) Car je izdal ukaz sledeče vsebine : Potrebno se nam je zdelo, povzdigniti čete v amurskem vojnem okraju na vojno stališče ter zapovedujemo vojnemu ministru, da izda potrebne naredbe. Istodobno zapovedujemo, da se iz sibirskega in amurskega okraja pokličejo potrebne rezerve v aktivno službo.
\VASHINGTON 25. (K. B.) Današnja brzojavka admirala Kempffa iz Cifua naznanja: Bokserji so dne 24. t. m. iz zasede umorili 4 može iz Wal!erjevega poveljstva, a 7 njih so ranili. Danes je odšlo 2000 mož, da reši Tientsin.
ČIFU 24. (K. B.) Glasom poročila s »Zente» se je osvojitve trdnjav pred Taku-om udeležila junaški tudi avstro-ogerska mornarica. Zlasti govore o hrabrosti častnika Ernsta Stennerja in kadeta Petrija, ki sta se potem zopet ukrcala na «Zenti». Avstro-ogerska zastava vihra, poleg nemške na južnem delu utrdbe v Taku-u.
LONDON 25. (K. Bi) Admiraliteta je dobila brzojavko poveljnika angležkega bro-dovja v Taku-u, poslano Iz Cifu-a dne 25. t. m.: Admirali velevlasti postopajo v popolnem sporazum ljenju z ruskim podadmiralom, kakor najvišjim dostojanstvenikom. Dne 22 t. m. se je v Taku-u izkrcalo 200 mož kitajskega polka v Wai-ha-\vai-u. Ker je v prošlih petih dneh predrl samo en s£l semkaj, nimamo drugih vesti, nego da je naselbina inozemcev skoro docela razrušena ter da imajo tujci trde boje. Zvedeli smo, da je bil poskus inozemskih čet, dne 22. t. m., da bi rešile Tientsin. odbit z izgubami.
LONDON 26. (K. B.) «Reuter* javlja včeraj iz Hongkonga: Čete v Maka u so oborožene. Guverner v Makau je poslal Portugalcem v Kantonu orožje: tam so nabili lepake, sovražne tujcem.
PARIZ 25. (K. B.) Francoski generalni konzul v Shanghai u javlja pred včeraj nji m ministru za vnanje stvari, Delccass^ju, da so bili dne 18. t. m. Ulji poslaniki in Evropejci v Pekingu nepoškodovani ter da so se z dovoljenjem vlade pripravljali na odhod. Glasom brzojavke francozkega konzula v Yuman-fn-ju, došle preko Indo-Kitaja, je Fran^is delal poslednje priprave, da dne 24. t. m. i zapusti Junansen. Brzojavka francozkega kon-i zula v Cifu-u z včerajšnjega dne pravi, da je prebivalstvo zelo prestrašeno, da se pa dosedaj red ni kalil.
LONDON 26. (K. B.) Novine priobču-jejo brzojavko iz Shanghaia včerajšnjega dne, da je angležki križar »Terrible« prispel iz Takua tjekaj. Glasom iste brzojavke se je posrečilo 1000 angležkim fizelirjem vzpostaviti zvezo z nemškimi, amerikanskim! in rti-skimi četami, katere so bili Kitajci prošla dva večera odrezali devet milj od Tientsina.
LONDON 26. (K. B.) »Dailv Express« javlja včeraj iz Shanghaia: Glasom uradne vesti so se v Tai-tai-ho-u in Šan-hai-kvan-u
Trgovina in promet.
Turška carina.
Te dni je bilo slišati, da hoče vlada do cela opustiti namerovano zvišanje carine. To pa nikakor ne odgovarja resnici. Turška vlada je vsled posredovanja velevlasti popustila le v toliko, da je začasno odstopila od namerovanega zvišanja ter se začela z raznimi vladami pogajati. Velevlasti bržkone privolijo v zvišanje turške carine, ako jim ista da zagotovilo, da odpravi neke nedostatke glede carinskega prometa in kemične analije uvoženega blaga.
Izvoz desek v Col oni bo.
Poročilo avstro-ogerskega konzula v Co-lombu javlja, da se je v prvem četrtletju 1.1. uvozilo tjekaj precej ostruganih (uglajenih) desk z naše monarhije. Že prošla leta so se naši lesni trgovci znatno udeležili uvoza, a švedsko blago in les z otoka Borneo sta jim delala preveliko konkurenco. Cena tem vrstam lesa je znatno nižja, a kakovost dosti slabša. Poslednji čas pa so se zopet začeli zanimati za naš les. Ako bi imeli ugodnejše prevozne razmere, bi se naša lesna trgovina na otoku Cevlon lahko znatno povzdignila.
Obrestna mera na Ruskem.
Državna banka je znižala obrestno mero na predujme in posebne račune, in sicer za 4°/0 državno rento na 6°/0, za vse ostale vrednostne papirje, za katero jamči država, ter za obveznice mestnih kreditnih zavodov in zadolžnice agrarnih bank na 61/a% ,n na~ zadnje za vse nezajainčene vrednostne papirje na 7°/0. O vseh drugi h operacijah ostane mera ista.
Svetovni žitni trg.
Iz Ne\v-Yorka javljajo, da je začetkom t. m. v Zjedinjenih državah znašala zaloga pšenice 44,175.000 bušlov, turščice pa 11,230.000 bušlov. V isti dobi leta 1899 je znašala zaloga pšenice 27,943.000, a turščice 12,661.000 bušlov. Pšenice je torej letos za 16l/» milijona več, nego lani, a turščice za 1 l/s milijona manje.
Dunajska borza dne 26. junija.
•iatte*	včeraj
Državni dolg v papirju 97.80	97.80
„ v srebru 97.40	97.40
Avstrijska renta v zlatu 115.80	115.80
_ kronah 4°/0 97.65	97.65
Kreditne akcije . . . 694 50	693.50
London 10 Lsr. . . . 242.—	242.40
20 mark . . . . Napoleoni . . . . 100 italijanshih lir . Cikini......
23.71	23.72
19.32	19.33 91.05	90.90
11.33	11.33
Trgovinske vesti.
Budimpešta 26. Pšenica za juni K. —.— do —.— Pšenica za oktober K. 8.20 do 8.21 Rž za maj K. —*— do —•— Rž za oktober, K. 6*95 dri 6 96 Koruza za maj 1901 K. 4*50 do 4-51 Koruza za juli 1900 K. 5.64 do 5.65 Oves za maj K. —*— do —.— Oves za oktober K. 5*23 5*24.
Pšenica: ponudbe zadostne, povpraševanje dobro trdno. Prodaja 35*000 mst. obdr-žauo. Vreme: oblačno.
Hamburg 26. Trg za kavo. Santosgooti average za maj 39.50, za september 40*— za december 40 50 za rnarc 41*25 Denar.
Havre 25. Kava Santos good average za maj 50 kg. frankov 47.—, za september 50 k. frankov 47.75.
Pozor na ta užig na zamašku
T 1 T
OBUVALA!
FEFI KRAŠEVEC
pri cerfcvi Sv. Petra (Piazia Rosario pod fjndsKo šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Postne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
Čevlj. mojster
i
Rodoljubi!
Bliža st' zopet praznik zaščitnikov n.iše družbe, praznik sv. bratov Cirila in Metoda. V zadnjem desetletji se je j»ri nas docela udomačil obiraj, proslavljati g<>d slovanskih blagovestnikov s primernimi denarnimi doneski v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Menda nam ni treba več novdarjati njenih sve-jih namenov, kateri s<> uprav za nas obmejne Slovence, boreče se še za naj-1 »limiti vnejše življenske potrebe, naravnost eminentne važnosti. Saj nam s skrajno požrtvovalnostjo na vseh nevarnejših. tujim navalom izpostavljenih mestih ustanavlja zavod za zavodom, nam ohranja naše svetinje, mili materini jezik, ter ščiti našo mladino pred potujeenjem! Vse to pa stane mnogo, mnogo (len«rja. zahteva obilo gmotnih žrtev radodarnih slovenskih src, in zato se podpisani odbor zopet obrača do vseli blagih rodoljubov in rodoljubkinj s prošnjo. da se o priliki godu sv. slovanskih bratov spominjajo z izdatnimi darovi nase prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda.
ODBOR.
ženske podruž. družbe sv. C. in M. V TRSTU, dne 13. junija 1900.
Kwizdov Korneuburski prašek za krmljenje živine



Voterinarno - dijetetično sred-stvo za konje, grovedo in ovce. Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih, kedar živina noće rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-iitev redilnosti mleka pri kravah.
Cena l/, Skatljica kron 140. '/, *kat-Ijice 70 stot. Pristen je le se r raven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in d roge rij ah Glavna uloga
Fran Ivan Kwizda,
c. kr. avstr. ogerski, kralj, rununski In
knežje bcigarski dvorni zalagatelj. Okroftni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju.
+ +	'«^#'4

Na znanje!
Podpisani tržaški odvetniki javljajo svojim p. n. klijentom, da ostanejo njih pisarne ob nedeljah v mesecih juliju in avgustu ves dan zaprte,
Dr. Josip Abram, dr. Gustav Gregorin, dr. Matej Pretner, dr. Otokar Rybaf, dr. Mihael Truden.
*
n n
K *
x k
Carl Greinitz jfeffen
Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
predmetov za stavbarstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače in fa$onT stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopel j i in straniič
peči in štedilna ognjišča
SuMnjsko, namizno in kišno opravo, železne meble in pred ognjem varne blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
n n n x
K X
x x
X

Razpis učiteljske službe
št. 4<ii>7
Na št i mraz r«-«] ni deški ljudski soli s pravi«*o javnosti v Trstu sc izpisuje služIm učitelja voditelja - 1<><H> K letne plače, 2<M>. K funcijske doklade in /. -/3 doneskom k pokojninskemu zavarovanju do HO. junija t. 1.
Postavni) *»premljene prošnje naj se do ]>osljejo podpisanemu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, 1. junija 1900.
----j
F 1 L 1 J A L K A
c. kr. uri?, avstr. Kredit« zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21 • 0 30-dnevni odkaz |V/. i ,, 0.	o-mesečni _ 2 /4 /0
dO- ,	40	„	_ 2» ,% I
na pipma. katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 28. 1 unija iu odnosno ŽO. avgusta t. 1. po dotičnih obiavan.
Okrožni oddel.
v vre^n. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih
brez obresti. Nakaznice
na Dunaj. Prago, Pešto. Brno. Lvov, Tropave, : Reko kako v Zagreb, A rad. llielitz. Giablouz. Gradec 1 Sibinj, Inomostu. Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenl»erg. Saaz in Solnograd. brez tro-kov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejMmi pogoji. Prednjml. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu. Berolinu ali v drugih inesti' — provizija p': jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
SAUNIG & DEKLEVA
GORICA - ulica Minicip 1. - GORICA
4 Mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16.)
imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za Šivilje, krojače, čevljaije. sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerel); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od 90 gld. naprej.
Vsaka konkurenca nemogoča!
Se toplo priporočata z odličnim spotovanjem udana
Saunig & Dekleva.
100 do 300 goldinarjev
za morejo pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala 111 rizika z raz peča v anj eni zakonito dovoljenih državnik papirjev in srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutshegasse, 8.
ZflraTilna ii relilM hn
(že pečena in zmleta)
bi Se morala Uporabljati v \>eh družinah, kajti ona ima v sebi vse lastnosti kave v zrnllt, ne <la bi se v njej nahajal strup.
Po vsakdanji uporabi kave v zrnih je znano, da ima v sebi strup, imenovan „kofejin", kateri ji* zdravju zelo škodljiv, kajti največ bol. zni in sla t »osti, kak<i : nervoznost, nevralgija. nevrastenija, nespanje. hipo-hondrija. histerizem, anemija itd. so nasledki pitju t:o<e kave.
P oseb: m » so nasledki pitja kave v zrnjah uničevalni zdravju ot-ok. ])<> sedaj smo imeli ž«* raznovrstnih e.k« rij. a'i nobem Še ni mojrbi tekmovati s kavo v zrnih kakor ravno „redilna in zdravilna kava prof. Binderja".
Ta izvrstna kava, ki pa ni cikorija, omili kavo ■/. nil. kum. ima Hn lahek duh, najlepšo barvo, izvrsten oku* in je v «»!mV pravj. redilna kava 7. lahko in naravno prebavo.
Ni treba primešavati drugih snovij in s« v prim.-ri /. drugimi vrstami kave prihrani
50% sladkorja
Cena škatljiei od 10 ^Jek, ki zadošča ■//■% skodelic za kavo •/. mlekom, 6 nvČ.
Cena škatljiei otl lji k«;., -ki zadošea za «»(> sk«v!elu* /.a kavo z mlekom 14 nvČ.
Z odličnim spoštovanjem
SCHNELL & B1NDEK, Duiiaj.
Zalagatelj in glavni zastopnik za Trst, Istro. Dalmacijo in Hercegovino je
Ulica Rossetti 15 B - KAROL FRANZ - ulica Rossetti 15 H
Z/C Kakor tudi v vseh prodajalnicah jestvin.
Ker mi ni mogoče objaviti vseh razpcpdajalcev Binderjeve kave, dovoljujem si omeniti samo glavne razprbdaialce in sicer: v Trstu : Iv. Spanghero. Antuu Pontini, Iv. Visnauer, Ahilej Sgorbissa. Anton Maccari. Ant Garlatti, Hsuiibal Škerlj, Anton Opara, Nazarij
Iv. Dionisio, Ivan Prelog. Al. Jordan, Jos. Mareschi, Jos Qnaialli in mnogo drugih. V Kopru: Peter Debellieh. Iv. de Mori. Iv. Kersevani, Rok Avg. Zjunarin, Pavla vd.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vae leto za enkrat na teden stanejo .po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zalogrsi likerjev v sode i h
Perhauc Jakob
in buteljkah.
ulica Acquedotto S Zaloga vsakovrstnih i vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Krčme.
j Pa{a^H|I| P I* O n ,ma gostilno v ulici Ireneo
ruiuuiNK rrdii st2>tofi i8tr9k0j dal.
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
RfinOl* Poror ulica Riborgo 5t. 25. Velika ■	■	zaloga in delavnica vsako-
vrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in slaclčičariie.
HCflhial Pillzzettjl Giacomo št. 3 [Corao> . OIIDI6I tilijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v žkatljicah, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan več-' krat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
l5)l# Pprh^lllp Ulica Stadion št. 20, pe-'	karna in sladčičarna.
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Ivan Pahor
ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno Hno pecivo za vsakovrstne praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
Kavarne.
v
Antnn ^nrli prip°ro,:"a avoJi kavarni
r^lllUlI UUI II »Commercio. in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki,
Trirorei.
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega, manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se-pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Ojrlje i n drva.
Muhn In^in v Torro stev>
d »vvip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Fran Hitty
ima v ulici Giulia
lin n a par.
Valentin Skočir 5t :„,, mlin na ,„„,
kjer melje vsakovrstne turščene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Pohištvo.
izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za mno iobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S- Lucia 14 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
V Gorici.
Prva slovenska
G. kr. pMgirani troji
Civilni in vojaški krojač.
č&v vsakemu koj razumljivi |p krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 I. n.
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. Vse po najnovejši modi.

Voščene sveče.
svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnegra voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
J. Kopač
Tovarna nadplatov
(Seh u h ob c r-theil) tvorni-
I ško zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za Čevlarje, sedlarje, knjigoveze, itd. ter glavno zaloge voščila (biksa) družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 ; Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco ! naročila točna.
Velika
Mar. vd. Colarig. V Moraru: Ivan Donda.
Pohištvo i ii meblji.
Novoporočenci pozor! zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Brešeak. Gorica, Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni
ulica Valdirivo štev. I. nadst.
Sprejema na domu vsaki <lan otl 8 do 8s/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventueluo od 4—5 popoludne.