159. številka
Ljubljana, v soboto 12. julija
XVII. leto, 1884.
Uhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za fietrt leta 3 gld. 30 kr.^za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se sa
Za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša, oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravniŠtv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravni št vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V LJubljani 12. julija.
Že jedenkrat smo poudarjali, da imajo letošnje volitve v deželne zbore posebno važnost, ker so tako rekoč nekaka poskuSnja za bodoče volitve v državni zbor, ki se bodo vršile prihodnje leto, ker bo bode pri deželnozborskih volitvah pokazalo, kolike so sile te ali one stranke.
Zato ni napačno, ako si malo ogledamo izid teh volitev. Izvršile so se še le v dveh kronovinah popolnem, v tretjej pa že le v mestih in trgib, vender imajo mnogo poučnega v sebi.
Silno veliko rolo pri njih igrajo kompromisi. Posebno vladni listi kar gore za nje iu vidijo blagor avstrijskih dežel Že skoraj res v samih kompromisih. Zato smemo z vso zanesljivostjo sklepati, da pri teh kompromisih igra vladina roka jako važno rolo. Vlada se prizadeva povsod ustvariti nekako srednjo stranko, katera naj bi potem odločevala s svojimi glasovi v postavodajnih zastopih. Da bi člani te stranke bili sami vladni pristaši, razume se samo ob sebi.
Kavno takih kompromisov imamo pričakovati pri prihodnjih volitvah v državni zbor. Zato je jako važno vprašanje za nas, je li ugodna taka srednja stranka za razvoj parlamentizma, in ali je ugodna nam Slovanom.
Za oba slučaja moramo to zanikati, ako stvar količkaj resno preudarimo. S tem, da se ustanovi taka stranka vladnih pristašev se svobodi in konstituciji naravnost bije v obraz. Po tem namreč ne odločuje več volja prebivalstva, katero so poklicani izraževati poslanci, ampak vladina volja; v rokah vlade postane potem po načelu: „divide et imperau Breduja stranka tisti klin, ki razcepi stranke tako, da nobena nema odločujoče in prevagujoče moči, temveč da ima vlada s svojo srednjo stranko odločujoče krmilo v oblasti. Vladi se potem ni treba ravnati po željah parlamentne večine, ampak baš obratno, večina je nekako zavisna od vlade in srednje stranke.
Ta Brednja stranka bode se pa navadno povsod nagibala na nemško-liberalno stran. To vidimo na Moravskem, na Spodnjem Avstrijskem deloma pa tudi pri nas. Zato od nje za naš narod nemamo nič
posebnega pričakovati. Ker pa ni odločno in izrecno nasprotna, utegne samo od pravih slovanskih rodoljubov in konservativcev privleči jih nekaj k sebi, kajti ni baš neugodno pod vladinim plaščem.
Še večja nevarnost je pa, da bi se potem, ko se bode vlada čutila dovolj močno, ne nagnila še bolj na nemško plat. In to bi ravno bilo nam najbolj škodljivo in to ni nemogoče. Kajti ni še dolgo tega, ko se je po vladnih glasilih na dolgo in široko razpravljalo, da Be mora narodno vprašanje umakniti raz dnevni red, da se bodo razpravljala le narodno-gospodarska vprašanja. Ako je to res program vlade, potem bi se smelo domnevati, da je vsprejet tudi smoter, s pomočjo srednje stranke pritiskati na Slovane in nazaj potiskati njih narodne težnje in zahteve.
Da ima vlada pravo resno voljo, pristno dober namen, ne trebalo bi te srednje stranke, kajti oprla bi se lahko na konservativce in Slovane. Le malo resne volje bi jej bilo treba, pa bi dobila močne konservativne veČine skoraj v vseh deželnih zborih.
Tako pa je vidno iz vsega početja vlade, da jej je jedino to na skrbi, da bi jo podpirali naši poslanci, ne da bi za svojo podporo imeli kaj izdatnih koristij — a da bi b srednje stranke pomočjo okoristili se liberalci.
Kako mlačno se poteguje vlada za naše koristi in težnje, kako energično pa za nemščino ali pa italijanščino, to lahko opazujemo dan na dan, posebno markantno pa se je to pokazalo pri zadnjih dogodkih v Dalmaciji.
Premočno podkrepljenje srednje stranke ne bilo bi za nas hasnovito, kajti že sedaj, ko ni bila srednja stranka v državnem zboru še posebno silna, je bilo vsako bolj važno narodnostno vprašanje na vagi, ko bi se pa srednja stranka toli očvrstila, da bi bila odločujoča, potem bi vladi ne bilo treba opirati in zanašati se na nas, in posledice — so jasne.
Vsem tem nedostatkom pa je glavni uzrok po Schmeilingu in drugovih skrpana politična modrost, ki je birokratični absolutizem preustrojila v parla-mentaričnega in vso ustavo prikrojila samo jednej stranki, jednej narodnosti na korist.   To je tista
kletev, ki se vleče skozi naše parlamentarno življenje, dokler v tej zadevi ne bode temeljitega preobrata, tako dolgo se teh nedostatkov znebili ne bomo.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 12. julija.
Kakor se „Narodnim Listom" poroča, izdelal se je vsled dotične interpelacije poslanca Vašaty v m 1 nI »ter st v u pravosodja načrt o rabi češkega jezika pri najvišjem sodišči.
Državno sodišče je zavrglo pritožbo nemških članov razpuščene Pražke trgovske zbornice proti veljavnosti novega volilnega reda.
Predsedniki klubov moravskega deželnega zbora so sklenili, da se bode v vsak odsek volila jedna tretjina članov iz liberalne, jedna iz srednjo in jedna iz konservativne stranke.
Pri volitvah za mesta in trge v deželni zbor bukov lusk i. ki so bile predvčeraj, so izvoljeni trije vladni pristaši in dva nemška liberalca. V Ra-davici je izvoljen profesor Tomaszeuk, kateri je bil propal v kmetskih občinah. V Črnovicah je bil hud volilen boj, in izvoljena sta jeden nemški liberalec in jeden vladni pristaš.
V nanjo države.
ltuski car je zaukazal, da Samogitiški gre-nadirski polk, kateri se je imenoval po grofu Tod-lebnu, še nadulje v spomin na vojaške zasluge pokojnika'obdrži to ime.
Prestolni govor bolgarskega kneza pravi, da se je izredno zasedanje narodnega sobranja sklicalo, da se ver.liku jejo oblasti in se urede deželne zadeve po volji naroda. Knez je prepričan, da bodo poslanci svojo nalogo patrijotično izpolnili in tako pokazali, da ustavno vladanje more v Bolgariji pospeševati varnost in razvoj dežele. — Sobranje je vsled sporazumljenja konservativcev in radikalcev izvolilo Karavelova predsednikom. Miuisterski predsednik Cankov dal je svojo ostavko in naročilo se je Karavelovu sestaviti novo ministerstvo.
Kurauiiski kralj namerava v avgustu obiskati srbsko kraljevo obitelj v Belem gradu.
V Nemčiji so se začele politične počitnice. Zvezni sovet se je predvčeraj odložil na dva meseca. Skoro vsi člani zveznega soveta ostavijo Be-rolin in se podajo na razna zabavna potovanja. Ministri se tudi nodajo ua odpust.
V angleškej spodnjej zbornici objavil je Fitzmaurice, da se Angliji ni potrebno zdelo storiti
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) XXXVIII. Poglavje. Odhod iz Slobode.
Godunov je predložil Serebrjanemu, ostati v njegovej hiši, dokler ne gre na vojno. Zdaj je storil to ponudbo prav iz srca, kajti opazujoč vsako be-Bedo in vsak migljaj carja, sklepal je Boris Teodo-rovič, da ne bode nič strašnega, da se bode Ivan Bamo hladno obnašal proti Nikiti Romanoviču.
Da izpolni obljubo, katero je dal Maksimu, odpravil se je Serebrjani naravnost iz carskega dvora k mater? svojega pobratima in dal jej je Maksimov križ. Maljute ni bilo doma. Starka je že vedela sinovo smrt in vsprejela je Serebrjanega kakor sorodnika; ko je opravil svoje naročilo, poslovil Be je od nje, ona ga ni hotela zadrževati, bala se je, da se ne vrne mož, samo Bpremila ga je do do vnanjih stopnic z blagoslovljenjem.
Zvečer, ko je Godunov ostavil Serebrjanega v spalnici in oddaljil se, želeč mu lahko noč, dal je Mihejič popolno prostost svojemu veselju.
— Nu, bojar, — rekel je, — doživel Bem nazadnje lep dan po dolgem gorji. Kajti od tistega dne, ko bo tebe zgrabili, sem bil tak, kakor bi r.e viflel božje svitlobe! Vedno sem stikal po Moskvi in po slobodi, da kaj zvem o tebi. Ko sem danes zvedel, da si se vrnil z razbojniki, spustil sem se v tek na carski dvor; pa car je že bil na stopnicah! Prodrl sem mej razbojniki do tebe, pa nesem mogel strpeti, začel sem te loviti za obleko, pa me je zagledal car. Nu, kako sem se prestrašil, nikoli ne bodem pozabil! Dve maši bodem jutri plačni, jedno za tvoje zdravje, drugo pa, da me je Bog obvaroval te čarovnic^, da ni pustil, da bi se bila nad menoj taka nezgoda prigodila.
In Mihejič mu je začel vse pripovedovati, kaj je bilo ž njim po razrušenji Morozovljere hiše, kako je naznanil Perstnju in ko se je vrnil v mlin, našel tam Heleno Dmitrijevno, in ponudil se spremiti jo do moževega posestva, kamor so Morozova odpeljali sluge ob požaru.
Serebrjani je nestrpljivo poslušal mnogokratue umike Mihejiča.
— Vedi, Nikita Romauovič, — govoril jo starec, — jaz nesem slep; če tudi molčim, pa vse vidim. Povedati moram, dragi moj, da mi ni dopalo, ko si šel k Družini Andrejeviču. Nič dobrega ne bode iz tega, mislil sem, pa tebi je tudi bilo težko, ko si ž njim za isto mizo iz iste kupice pil. Saj me razumeš, gospodar moj. Če tudi, recimo, ti nesi bil kriv tega, kdo ve, kako je to prišlo, pa proti njemu je to bilo pregrešno. Nu, pa zdaj jo vse drugače: zdaj ona ni nikomur odgovorna. Bog daj njemu nebesa! In mlada je ona, golobičica, da bi ostala udova.
— Ne karaj me. Mihejič, — rekel je Serebrjani nevoljen, — a povej mi, kje je ona, in kaj veS o njej.
— Prosim malo počakaj, milostljivi gospod; povem vse po vrsti. Lej, ko sem se vrnil od razbojnikov v mlin, rekel mi je mlinar: Rajska ptica je k meni priletela; odpelji jo k carju Dalmatu. Jaz z začetka nesem razumel, kaka ptica in kakega Dalmata misli; še le potem, ko mi je pokazal boja-rinjo, mi je šinilo v glavo, da o njej govori. In odpotovala sva na posestvo Družine Audrejeviča. Z začetka ni bilo nič, le molčala je in oči povešala; potem je začela po tihom izpraševati o moži; a po-
Likakib naredb za varstvo trgovine a Kitajem Sicer so se konci ptošiega leta nevtralne oblasti sporazumele, da se bodo zjedmili v slučaji potrebe poveljniki vojnih Indij v kitajskih vodah — Po vsem Angleškem napravljajo liberalci velike demonstracije proti zgornjej zbornici, ker je zavrgla volilno reformo. Te demonstracije brojijo te na milijone udeležeueev. Za demonstracijo v Londonskem Hvdeparku se je že oglasilo nad l'00 000 udeležeueev. Narod hoče pokazati, da je zadovoljen z viado, in skuša tako prisiliti zgornjo zbornico k pnjeuljivosti. — Včeraj so imeli vsi liberalni člani spoduje zbornice shod v velikej sobani vnaujega ministerstva. Gladstone je hudo napadal (gornjo zbornico, da je na tak način zavrela volilno reformo. Vlada bode apotrebili vsa sredstva, da prodera z volilno reformo. Zato bode pa sedaj kmalu odložila zasedanje, a potem bode ■klicala parlament k jesenskoj mesiji, da mu bode z nova predložila volilno reformo.
Na najnovejšo noto Turčije zaradi egiptovske konference velevlasti neso ničesar odgovorile. Zato so pa neki turški državniki preverjeni, da t>odo k 11 i• konference škodljivi Turčiji, naj bodo kakersui koli. —Rusija je neki poslala svojemu zastopniku pl. Staaiu « Loadouu nove instrukcije, katere posebno poudarjajo, da mora načrt za nevtra-lizacijo Egijita dajati v.se resnejša jamstva, kakor so ta, katera je lord Grauville v nekem pogovoru predlagal ruskemu poslaniku v Londonu.
Dopisi.
'/. Dunaja  11. julija,    jl/.v. dop.] Danes dopoludue ob l/i \0> un začela se je pred iztmuim sodiščem prva diuamitna pravda.   Kakor sem že zadnjič  poročal,  zasegli  so zadnji   čas v stanovanjih radikalnih delavcev diuamitne bombe raznih vrst in velikosti, nitroglycerin, orožje itd.  Tudi danes stoji kot zatoženec pred sodiščem anarhist Adolf Hannich, pri  k, t ere .u  so  dobili nekaj   bomb iu otrovauega orožja.   Z njim je tudi zatožen Josip Stražar iz Ljubljane, 22 let star, strugarski pomočnik. Na Bodnijskej mizi leže bombe iu orožje, ustop je dovoljen le proti uatopoisam iu te se dajo le zaupnim osobam.   Na vseh hodnikih straže.   Obtožbi povzamem naslednje: A. Hannich iz Freiwaldau-a zakrivil je zločiu veleizdaje, ker je v uuarhistične svrhe imel pri Bebi bombe iu dva sila predelal  v bodalci ter osti otroval. 23. maja je v lnomostu z revolverjem hotel ustreliti javnega stražnika v prsi in s tem se krivega storil poskušanega umora. Stražar pa je obtožen, daje raznašal in razširjaljmarhističueproklamacije. Hannich pravi, da bombe ni sam naredil, nego, da mu je jo izročil socijalist Krebs, ko je v Ameriko pobegnil, da ni imel nobenega slabega namena, da je osti šil otrova]  le za poskušujo.   Obravnava ni imela druzib posebno važnih momentov. Sodišče obsodila je Hauu eha zaradi veleizdaje z razširjanjem veleizdajskih tiskovin, zaradi poskušeoega umora in prestopka orožnega zakona na deset let težke ječe. Stražar bil je veleizdaje oproščen.  Kar je bil Hanniuh veleizdaje zaradi bomb in otrovanega orožja oproščen, prijavil je državni pravnik ničnosti pritožbo, glede oproščenja Str&žarja pa ne.
Iz Itrožic 11. julija |Izviren dopis] Zborovanje Brežkega učiteljskega društva v 10. dan t. m. je bilo sijajno. Povabilo se je mnogo odličnih go-Bpodov Brežkih in vsa šolska vodstva iz vsega Brežkega okraja. Prihrumelo je ogromno število soudov in vabljenih poslušalcev, bilo jih je vseh skupaj „6W
recimo iest, med temi tudi gospod M—k, podučitelj v Brežicah; ostali štirje Brežki učitelji se zborovanja neso udeležili, temveč so celi dan marljivo poučevali. Kaj mislš „Narod" in avet, zakaj se je udeležitev tako visoko znesla? Le za to, ker društvu predseduje gospod Ornik, ud prusko dišečega „nemškega šulfcirajna," bodoči in bivši „Sulinspektor * in upe iu nadučitelj na deški šoli v Brežicah — tisti gospod, ki se za učitelje — posebno iiurodne — kot ud kraj nega in okrajnega Brežkega šolskega svetu tako vrlo potezuje.
Ornik je trd slovenski Neme?, sicer pa tudi Slovenec, a to le pri posebnih prilikah, takrat še tudi reče: sem deloval in bodem deloval nu natodrem polji! — (za nemščino.) — Gospoda M—k in S—c, ki sta lani prva nagovarjala M izstop iz tega društva, ga letos krepko podpirata. — Tempora mutantur et nos mutamur in illis kakor se pripoveduje — ali morebiti Sali — so pri tem zadostuem mnogobrojaem shodu volili tudi sledeči novi odbor: predsednik g. S—c, podpredsednik g. M—k, tajnica gspdč. G—s in blagajnik pa g. O—k.; to pa je vendar le „slaba šala" ravno tako tudi, da so sklenili odslej le slovenski poslovati. Čestitamo h takemu napredku — aamožrto vanje, noben-i sebičnosti, oj srečni narod !
Še jedno — gosjiod M—n, k,.kor jo ssm po vedal, ni ud tega krepkega društva — ali trobi pa zdaj neki v rog gospe Pl . . . de — mu tudi čestitamo. —c.
Domače stvari.
— („Laibacher Zeiiung") ima danes lokalno notico z napisom „Des Eeporters Leiden1', v katerej bi rada zagrešila par dovtipov n«d osobo g. vodje tukajšnjega redarstva in v katerej izraža svojo pobitost, da ni v policijskem raportu nobene tatvine, nobenega detemora itd. S povešerio glavo odšel je reporter, kakor „eine geknickte Lilie" (kako nežno!) z rotovža, ker ni dobil nič tHcih notic. Čudno, jako čudno, da uradnega lista podajač tako hrepeni po zločinih in prestopkih, nam bi bilo v dno srca ljubo, da jih je še manj ali še bolje, da bi jih ne bilo prav ni&.
— (Prepoved slavnosti v Gorici) razburila je vse narodnjake po Goriškem in pokazala izredno zavednost in odločnost Goriških Slovencev. Zadnja „Soča" ima celo vrsto te prepovedi tikajo-Čih se domačih stvari j,  izmej katerih v naglici ponatisnemo naslednje:  Gospod Matija Jonko, Bolški župan in deželni poslanec, kupoval je do zdaj kolonijalno blago pri g. P. Venutiji v Itaštelji  ter mu je dal vsako leto 12 do 15 tisoč goldinarjev. Te dni je šel g. župan k trgovcu ter je zahteval, naj mu napravi račun; na to  plača in se poslovi od g. Venutija za zmirom. Na to je šel gosp. Jonko k udovi po ranjkem M. Hadolinu, ki ima štacuno kolonialnega blaga v Gospodski ulici, iu je kupil od nje blaga za okolu 2900 gold., katero jej je koj plačal.   Lahko si mislimo  osupDenost gospoda Venutija,  kakor tudi veselje gospe Hadoline. Uzrok tej  premembi je to, da je gospod Venuti podpisal protest zoper slavnost podpornega društva. — Pravi prevrat opazuje se v mestu zadnje dui. Dolgoletni kupovalci zahtevajo račune od  svojih štacu-
narjev ter »I izbirajo druge Rttamft Prodajalci, katerim je do zdaj težko šlo, dobivajo najedenkrat kupcev, na katere uiti mislili neso. Štacune, ki so bile prej polne ljutiij, so včasih popolnoma prazne in prodajalci prodajejo dolg čas. Takih nasledkov ni nikdo pričakoval, ko so nekateri kričači vpili proti Slovencem. Ubogi župan mora marsikatero slikati od nasprotnih si stranij. — 18.000 gl. zgubila je Gorica 6. julija, ako je res, kar so prijmvedovali nekateri meščani, da bi bilo prišlo tisti dan 6000 Slovencev v mesto, in ako ra-čunimo, du bi bil pustil počez vsak Slovenec ali gost nameravane slavnosti za pijačo, jed, tombolo iu drugo blago In 3 gld. v mestu. Nekaterim Gori-Čanom se je dobro godilo in neso pomislili, da drugim bi bilo dobro prišlo 18.000 gld. v jednem dnevu. Po toči zvoniti no pomaga. — Z dežele dohajajo dopisi in ustna poročila o razburjenosti zaradi sramotne agitacijo Goriške irredente proti slovenskemu narodu. Irredenta se ve da skriva svoje roke in pošilja na vrh može, ki imnjo malo veljave in še menj državljanske zmernosti. Ali narod sodi dobro, od kod vse to prihaja in kam to meri. Sramota pada na Goriško mesto, ki izgublja na tak način pred po.itenomislečimi tujci spoštovanje, da se ga bodo celo ogibali, boječi se, da bi se tudi njim moglo prigodu! kaj tacega, kar domačinom — Slovencem.
— (Premem ha posestva.) Tovarno za žične žeblje v Poljskih ulicah v Ljubljani kupi! je od veletržca gosp. E. M. Mayerja veletržec z žitom g. L Knez za 15.G00 gld.
— (Po pošti vrneno ukradeno blago.) Nekej gospodičini v hiši pred škofijo bila je pred nekaj dnevi ukradena zlata ura, vredna do 40 gld. Akoravno se je stvar naznanila policiji ni bilo mogoče zvitemu tatu priti na sled. Danes pa je ne-znaui tat po pošti doposlal gospodičini uro v zavitku, da nema vsebina nobene vrednosti. V posebnem lističi pa je gospodičino še posebe o kara I, naj prihodnjič svojo zlato uro bolje hrani. Tatovi, so zmirom impertinentni.
— (Kmetijsko predavanje) potovalnega učitelja g. E. Kramarja bode 13. t. m. v Črnicah, 20. pri sv. Križi v Tržaški okolici, 27. t. m. pa v Renčab.
— (Nasvet.) Nedavno smo brali v slovenskem listu, da je nekdo grajal vožnjo z velocipc-dom po mestu in drevoredu. Mo.da oni voznik dotične graje ni bral, ali je pa ta fante, katerega smo včeraj okolu osme ure zvečer videli po Latter-manovem drevoredu proti Kozlerju in nazaj poditi svoje železno kljuse, drug mladenič, toraj hočemo še mi nekaj povedati. Ni dolgo tega, ko je prijahal na dveh kolesih iz mesta, se prav močno zaletel v kostanj, kjer stoji tabla s svarilom: „Tukaj jahati je prepovedano," in bo zvrnil. »Prav je" reklo je sprehajajoče se občinstvo. Potem jo je pa drvil za zidom pod kostanje proti Kozlerju. Znabiti se peljeta, kadar se močno upehata, tudi v gostilno na pivo. Pa to bi mlad gospodič lahko peš storil. Sinoči zvečer je zopet jezdaril fante todi sem ter tja, gori in doli. K sreč< je bilo deževno vreme in toraj malo ljudij, katerim bi bil nagajal in s svojo klju.so se vanje zaganjal. Mi svarimo resno prijatelje veloci-pedov po mestu in drevoredih jezdariti.   Ali ni zu-
tem je pa vprašala zate, pa ne naravnost, tako po ovinku, že veš kako ženske znajo. Jaz sem jej vse povedal, kar sem vedel, pa golobičica je še žalost-nejša postala, povesila je glavo in celi pot ni več spregovorila. A ko sva se približala bojarjevemu posestvu na kakih deset „poprišču, *.) začela se je vznemirjati. Kaj ti je, milostljiva bojarinja, da se tako vznemirjaš? vprašal sem jo. In ulile so se jej solze. Tolažil sem jo: Ne toguj bojarinja, Družina Andre-jevič je zdrav ! Ali ona je še britkejše zaplakala, ko je zaslišala ime Družine Andrejeviča. Pogledal sem na njo, pa nesem vedel, kaj govoriti. Ko sem pa omenil tebe, ustavila je pri tej priči konja. „Ne, strijček, rekla je, k bojarju ne morem iti!" — »Kaj, bojarinja, kam pa hočeš?" — „Strijček, rekla je, ali vidiš pozlačene križe, ki se vidijo izza gozda.u — „Vidim, bojarinja". — „To je, rekla je, ženski Bamostan: jaz poznam te križe, strijček." Začel sem jej odgovarjati, pa ona je vedno svojo gnala: pelji me, pelji me! — »Tam ostanem jeden teden, rekla je, potem pa pojdem k Družini Andrejeviču: poslal bode sam pome!" Kaj sem hotel, peljal sem jo ini-lostljivi gospodar, spremil sem jo tja; in izročil jo opatinji."
*) Poprisče pomenja neko gotovo daljavo.
— Kako daleč je do samostana? — vprašal je Serebrjani.
— Od mlina je bilo kakih štirideset „popriščw, od Moskve bode pa dalje. Gre se po tem potu, kodar mi hodimo na Žizdro.
— Mihejič! — rekel je Serebrjani: — stori mi neko uslugo. Jaz do jutri ne morem oditi, kajti moji ljudje morajo priseči carju. Ti pa še to noč odjahaj tja z dvema konjema, ne varuj ne sebe, ne konj; poprašaj po bojarinji, povej jej vse; poprosi jo, da bi vsprejela mene, da bi se na ničesar ne odločila, dokler ne govori z menoj.
— Dobro, roilostljivi gospodar, dobro; ti se že bojiš, da ne bi postala nuna? Tega se ni bati, očka. Ko mine leto, pa bo nehala žalovati; drugače biti ne more, kako bi pa tudi ne žalovala po Družini Andrejeviči, Bog mu daj mebesa. Potem bomo pa napravili svatbo. Nobeno gorje ne trpi na veke, očka!
Mihejič je še to noč odšel v samostan, a ko se je jedva prikazala jutranja zora, šel se je Serebrjani poslovit od Godunova.
Boris TeodoroviČ se je že bil vrnil od jutranje službe božje, pri katerej je bil po navadi vkupe s carjem.
— Kaj si tako hitro UBtal, knez? — vprašal je Nikito Romanoviča. — To je dobro, za nas, slo-bodske, a ti bil bi mogel odpočiti se po včerajšnjem dnevu. Ali morda ni bilo dosti mirno pri meni?
Pa bister pogled Godunova je kazal, da ve, zakaj ni mogel spati knez.
Prijaznost Borisa Teodoroviča, njegovo odkritosrčno sočutje k Serebrjauemu, usluge, katere mu je tolikokrat skazal, in popolnem različen značaj od druzih dvornikov prikupili so se silno Nikiti Roma-noviču. Razodel mu je svojo ljubezen k Heleni.
— Vse to mi je že davno znano! — rekel je in zasmehljal se Godunov. — To sem že uganil prvokrat, ko si prišel v slobodo, iz tega, kako si gledal na Vjazemskega. In ko sem jaz nalašč začel s teboj govoriti o Morozovu, govoril si o njem jako nerad, če tudi sta bila prijatelja. Ti, knez, ničesar ne znaš skrivati. Kar koli ti misliš, vse se ti bere na obrazu. Govoriš tudi preodkritosrčno, Nikita Uo-manovič, dovoli, da ti povem. Včeraj sem se že bal zate, pa tudi jezilo me je, ko si naravnost odgovoril carju, da se nečeš zapisati v opričino.
— Kaj sem mu pa hotel odgovoriti, Boris TeodoroviČ ?
(Dalje prih.)
naj mesta dovolj io še dobro posutih cest, kjer se lahko brez vsake nadlege in nevarno ti za otrobe in odraščene ljudi vozi? Sprehajališča pa nikakor neso za tak „sportu. Drugače bi se znilo jahuču v drevoredu primerit;, da ga, ko se bo zaletel zopet s kolesi v kacega šetalea, slednji tako izplača, da bode konjiča za uzdo moral domov peliati. SUvni magistrat pa prosimo, naj na vseh koncih, kjer se pričenja drevored postavi s\arilne table z določnim napisom: „Tukaj voziti in jahati kakoršue koli že konje, tudi železne ali velocipede je prepovedano o vsakem času". To je zareB nujno potrebno, kajti velociped vozi tako tiho, da ae prav nič ne sliši, vozi pa tudi tuko jadrno, da e mu jedva odraščen človek ^izogue, kamo-li mali otroci, katerih je v Lattermanovem drevoredu vedno velika množica.
— (Vabilo) na veliko veselico, katero pri« redi Čitalnica v Bazovici dny 13. julija v prostorih g. M. Urbunčič-a v spomin njenega otvorjenja, s sledečim Bporedom: 1. Godba „Napreju. 2. „Roja-komu, poje domači zbor. 3. Godba. 4. Deklamacija „Oijka". 5. „Slovenca dom", pojo vsi zbori. 6. Godba. 7. „Slovenec sem", pojo vsi zbori. 8. Godba. 9. Ve-Bela igra „Kje je meja?" 10. „Hrvaticam", pojo vsi zbori. 11. Ples, pri kojem svira godba Tržaških veteranov. Ustopnina 30 kr. Začetek točno ob 5 uri. K obilnej udeležbi vabi odbor.
— (V toplice) došlo po zadnjih izkazih: v Krapinske toplice 706, v Varaždinke toplice 1343, v Luški trg 294, v Rimsko topiice 377, na Slatino 656, na Vrbsko jezero 507 osob.
— (Hugo Šenk II.)   Pri Zagorji živel je mlad obrtnik, ki je imel nenavadno srečo pri nežnem spolu.   S štirimi deklinami imel je ob lednem znanje, z dvema tako intimno, da so bili tega znanja nasledki že vidljivi. Jednej izmej slednjih pripalo je 600 gld. dedAfiue, katera 3e jej je takoj izplačala. Ko naš don Juan o tem izve,  nagovori takoj svojo ljubico,  naj bi s temi novci kupila malo  hišico, v katerej bi on opravljal svojo obrt in oba vkujte ži vela v srečnem zakonu.   Določi se dau,  da greBta hišico kupit in deklica reče pri odhodu: „Zdaj greva hišo kupit.  Če pa ne bo iz kupčij« nič, pojdem pa v Ljubljano denar v hranilnico uložit, sama p* žet." — Odšla je in ni se vrnila iu nihče se ni nekaj časa za to zmenil, češ: šla je žet.   Kar v.-ied deževja narastli potok vrže žensko truplo na breg, v katerem so Bpozuali omenjeno deklino. Sum je takoj letel na mladega obrtnika in ker se je dokazalo, da je ponesrečena  deklina zadnjokrat  bila v njegovej družbi, bo ga takoj prijeli. Tajil je prav odločno, a ko ga žandar uklenenega mej bliskom  in treskom žene mimo cerkve, kjer je ležalo truplo njegove ponesrečene ljubice, ga je neki tako pretreslo, da je takoj mej potom vse obstal in povedal, da je deklici vzel denar ter jo potem raz neko strmino pahnil v potok.   Denar se je večinoma še našel, bil je na spodnjo stran mize pribit. — Kdo ve, če ni na tega zlociuca uplivala preromantičuo opisovana zgodovina Šenkova?
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Inomost 11. julija. Cesarjevič Rudolf in cesaričinja Štefanija danes ob 1. uri popolu-dne s Koroškega semkaj dospela ter bila na kolodvoru po namestniku, mej časnem vojaškem poveljniku in dvornem svetniku Puthonu pozdravljena. Po zajutreku v vagonu odpeljala sta se naprej v Monakovo.
Pariz 12. julija. Včerajšnji slučaj kolere bil je po izjavi časopisov, sporadičnega značaja.
Marseille 12. julija. Včerajšnji dan jih je osem in trideset za kolero umrlo.
Razne vesti.
* (K raszew.sk i v ječi.) Nek poljski poslanec obiskal je obsojenega romanopisca Kraszew sitega v Devin8kej (Magdenburg) trdnjavi in poroča o tem sledeče: „Ko sem dobil dovoljenje obiskati Kra-8zewskega, podal sem ae v njegovo sobo in ostal tam vsaj dve uri. V sobi je samo najpotrebnejša oprava. Ta soba je v pritličji in ima dve okni. Kra-8zewski se je zelo postaral, suh je kakor okostnica in fizično trpljenje bo mu je utisnilo da obrazu. Toži, da nema slasti do jedi. Vsak dan sme sicer dve uri sprehajati se po dvorišči, pa se ne more, ker so mu noge otekle, da ne more dalje časa hoditi. Pritoževal se ni proti vojaškim oblaBtnijam, poveljnik; katerega sem spoznal je prijazen in človekoljuben mož. Jedij dobiva Kraszewski iz mesta, čaj si pripravlja sam. Čita veliko, piše malo, navadno hodi zgodaj spat."
* (Vse pripravljeno.) Neki francoski prefekt brzojavil je ministru notranjih zadev: Vse potrebno ukrenjeno; vsak na svojem mesta; zdaj pričakujemo samo še kolere.
* (Rešen.) Dopisnik v „Daily NewsB poroča kot očividec naslednji zanimljiv slučaj. Dopisnik sedel je v 4. dan t. m. pred neko kavarno, kar pri dejo štiri sanitetni vojaki, ki so na nosilnici nesli za kolero obolelega v bolnico. Vsled velike vročine bili so nosači žejni in stopili so v kavarno, malo se okrepčat, pustivši bolnika zunaj. To ravnanje razsrdilo je bolnika, skočil je kvišku, vrgel odejo raz sebe in pobegnil. Prestrašeni nosači za njim, a neso ga ujeli. Zdravnik, katerega so še isti večer v stanovanje poslali, je nazaj prišedU povedal, da je bolnik zopet ozdravel, ker se je vsled dolgega teka jako izdatno pot:l.
* (Šolstvo v severoamerikanskih Zje-diujenih državah.)   Iz poslednjega letnega poročila komisije za narodno ;zobraženje se razvidi, da je šolstvo v Zjedinjenih državah jako napredovalo. V vseh državah se je poučevalo svobodno in brezplačno, tako da je pouk bil dostopen vsem. Ameriške šole so ločene od cerkve, šolstvo vsake države je podredjeno državnemu šolskemu superintendentu; nekaj gotskih okrajev upravlja superintendent sam, druge pa aolski sveti, katere voli narod. Sestav učiteljev se je  mnogo  zboljšal vsled  velikega števila učiteljišč iu semenišč. V Zjedinjenih državah je 250 učiteljišč s 1500 učitelji.   Poučujejo se v njih sledeči pvedmeti:  samostojno spisje,  zgodovina, slovstvo, zemljepis, praktična pedagogika, retorika, elementarni nauk iz geologije, botanike, kemije, fizike, fizijologije, aritmetike, geometrije, risanja, muzike in deloma nemški ter francoski jezik.   Učitelji,  ki se izobrazijo v teh šolah, dobe spričevala,  da smejo začeti svoje delo.  V Zjedinjenih državah je 30.000 ljudskih učiteljev, mej katerimi je 6/B ženskih. Srednja plača učiteljev znaša 50 dolarjev na mesec, učiteljic pa 30 dolarjev, v mestih pa znaša 750—2500 dolarjev plača učiteljev in 650 — 1500 dolarjev plača UČfteljic na leto.   Mestne šole imajo skoraj povsod po 8 razredov.   Na žeuako  izobražeuje Be v Zjedi njenih državah ravno tako gleda,  kakor na moško. Večina učnih močij na ljudskih šolah, je kakor smo že omenili ženBkih in 230  je  šol  ?a višjo žensko izobraženje z 2230 učitelji in učiteljicami. Vseučilišča, kolegije in akademije bo z malimi izjemami dostoime žeuskam. Na jugu se zlasti mej barvastim plemenom opazuje velik napredek.   To pleme ima dozdaj že 47 normalnih šol za izobraženje učiteljev iu učiteljic in 17.816 ljudskih šol.   Poleg tega pa ima barvasto pleme na jugu: 24 inštitutov, 17 vseučilišč in kolegij, 22 bogoslovskib šol, 3 pravoznan-ske šole, 2 medicinski Šoli in 2 zavoda za slepe in gluhoneme.
* (Slamnate ure.) V posilnej delalnici na Češkem izdelal je nek mladenič, ki jo tam zaprt, uro iz slame. V primeru meri pet centimetrov, in jo dva centimetra debela. Ura dobro gre, in se mora vsakih šest ur naviti. Izumitelj misli jo tako predelati, da bode Sla na dvanajst ur.
*(Ura,katere ne popravi noben urar na svetu.) V tihi iu prijetni družinski sobi zna nega Dunajskega bankirja stoji G ur, ki kažejo starost vBacega posamičnega družinskega uda. Te ure imajo namen, dotičnim osobam dan na dan naznanjati čaB preteklega življenja in jih veduo opominjati na žalostno resnico, kako hitro mine Čas na svetu. Na letošnjo binkoštno nedeljo je kazala očetova ura 51 let, 6 mesecev in 14 dnij in ona naj-Btareje hčere 18. pomlad in nekaj malega ur, ko je praznovala ravno svoj rojstni dan. Tudi ure njenih mlajših sester so kazale prav natanko starost. Le kazalci na materni uri se ne premičejo in ne kažejo prave starosti. Hudobni jeziki trdijo, da je uro ne še tako stare gospe soproge nevidna roka že velikokrat potrla, ker je kazalce na njej nazaj premi-kovala. Vsi Dunajski urarji so jo že popravljali, a nobenemu se ne posreči, kazalce tako urediti, da bi se s časom naprej pomikali in pravo starost hišne gospodinje naznanjali. Vedno prestavi skrivna moč kazalce nazaj — v leta cvetoče mladosti.
* (Otrok morilec.) Dve grozni vesti čitamo v nemških časopisih. V Kolonji utonil je preteklo sredo 51eten otrok. Ko so našli in ogledali truplo, poizvedele so se podrobnosti, ki so v resnici Btraho-vite. Utopljeni šel je v sredo s 71etnim dečakom, sinom ponočnega Čuvaja k Reni, kjer ga je slednji pahnil v vodo. Ko je utapljajoči Be otrok prišel na površje in klical po stariših, suni ga mladi morilec zopet io menda s težkim kamenom udari po glavi, ker se na lobanji pozna huda rana. Sedemletni morilec je že par otrok pahnil v vodo, katere so pa rešili, obtožen je tudi tatvine. Toliko spridenosti v takej mladosti. — V Barmenu pa je 161eten dečak z nožem pobil l 1 let no Emilijo auf dem Thye, truplo zavlekel v klet, potem pa samega sebe poskušal umoriti, da so ga vsled ran prenesli v bolnico.
" (Ženske, ki se branijo plačati davek.) Samostojne ženske, katerim je angleška spodnja zbornica odrekla volilno pravico, začenjajo na ta sklep odgovarjati s tem, da nečejo plačevati davka. Neka gospica Henriette Miiller, že bolj priletna dama, katera pripada k prvim boriteljicam za žensko pravice in je član Londonskega šolskega soveta, Be je tako daleč ustavljala, da so jej davkarske oblasti morale hišno opravo zarubiti. Po izvršenej rubežni zbral seje v njenem salonu meetiug jednako-
mislečih dam, ki je j. ko zabavljal čez parlament in sklenil sledečo resolucijo: „Načelo angleške ustave je, da je obdačenje brez zastopstva tiranija, in želeti je, da bi se tudi več drugih dam poslužilo v angle.^kej zgodovini tako pogosto rabljene metode, ustavliati se plačevanju davkov, dokler se ženskam ne dovoli pravica glasovanja, in mi vabimo druge hišne najem niče, da posnemajo vzgled gospodičine MUller." To resolucijo je podpirala gospodičina MUller h poseb-tiim govorom, v katerem je rekla mej drugim: „Vae-lej je težko ženskej, upirati se proti postavam iu oblastim, a velika nevolja, katero sem občutila, ko so spodnja zbornica, vlada in še celo Gladstone izrekli se proti ženskej volilnej pravici, mi je pregnala vse premisleke . . . Vsako žensko v Angliji je to globoko razžalilo. To razžaljenje se mora povsod grajati." Število Gladstonovih nasprotnikov Be je s tem tedaj zopet pomnožilo.
* (Kaj pijan Nemec še spiti hoče.) Nek Bavarec se je peljal nedavno v parobrodu po Starenberšk"m jezeru. Ker je, precej pijan, posebne sitnosti prodajal, popotnike nadlegoval in razgrajal, mu razdraženi kapitan zagro/a rekoč: rMirujte že jedenkrat in usedite se, sicer vas vržem v jezero!" Nato se odreže Bavarec: „Če mi to še jedenkrat rečeš, bom izpil vso mlako, potem se pa znaš po pesku tia svojih saneh domov peljati!11
Sokolovci pozor!
ČaBtiti društveniki naj se jutri zbero v Čitnlnici točno ob 3. url popolu-dne, ker moramo oditi v Vodmat četrt ure prej, nego je bilo nameravano. iBto tako se še jedenkrat prosi, naj se blagovole udeležiti mnogobrojno. Na zdravje!
Odbor „Sokola".
Poziv.
Pevci Čitalnice Ljubljanske udeleže se svečanosti, pri katerej se bode v spomin navzočnosti presvitlega cesarja v Vodmatu pri hiši g. župana Bavdeka odkrila spominska ploSča. V ta namen se uljudno vabijo, da se jutri ob 3. uri jiopoludne zbero na Krakovskem nasipu, od koder se odpeljejo v okrašenih čoluih z društveno zastavo po vodi v Vodmat. Vabi se tudi drugo p. n, občinstvo k udeležbi. Vožnja v čolnu stane za osobo 30 kr.
Javne dražbe.
14. julij a: 1. eks. držb. pos. Helene Kalan iz Trnovskega predmestja v Ljubljani, 1200 gld., vLjubljaui. 1. eks. dtžb. pos. Franca Šušnaka iz Gorenje Save, 388 gld., v Kranji. 1. uks. držb. p08. Josipu Peterlina iz Velike Shvo-vica, 1370 gld., v Velikih Lafiicah.
15. julija: 1. eks. držb. pos. Franca Kopatina iz Št. Vida, 1580 gld., v Vipavi. 1. eks. držb. pos. Franca Prelca z Slapa, 200 gld., v Vipavi. 1. eks. držb. pos. Franca Kalana iz Spodnjo Pesnice, 4205 gld., v Kranji. 1. eks. držb. pos. Franca Janežica iz Medvedjeka 665 gld., v Trobnem.
Tujci:
dne 10. julij a.
Evropa t Lohberg z rDunaja. — Lončarič iz Reko. Pri Nlouui Beleč iz Št. Martina. — Groffnja Ccipio iz Lvova.
Pri Malici: Hochsinger z Dunaja. — Starzvnski iz Gorice. — Deutsch z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
H j Čas opa-Ć> zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi V mm.
S4 i7. zjutraj .2. i 2. pop. i9. zvečer a 1	731-78 mm. 731-97 um. 73508 mm.	+ 178 C -r-26-4JC + 188°C	si. jz. si. jvz. si. jvz.	ja*. d. jaa. d. jas.	40'OOob. dežja.
Srednja temperatura + 210°, za 2-1° nad normalom.
ID-io.n.aJsleSb borza
dne 12 julija t. 1.
(Izvirno tele£rafično poročile.)
Papirna ren a  .   .   .   . ..... 80 gld.
Srebrna renta .... ..... 81 r
Zlata ren.......                                       •   • ly3 »
5°/0 marčna renta......... 95 ,
Akcijo narodne banke....... 854 .
Kreditne akcije......                              •   • 300 ,
London........                                     ... 121 „
Srebro............ ~~ n
Napol.............. » •
C. kr. cekini........                                   •   • « »
Nemške marke...... ™ ■
4°/0 državne »rečke iz 1. 1854   250 gld. 125 .
Državne srečke iz 1. 1864.        100 gld. 168 ,
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosu.   . 102 ,
Ogrska zlata renta 6°/c...... 122 „
401 91
n »,       » .... a
„    papirna renta 5°/0..... oo ,
5°/0 štajerske zemljiSč. od/ez. oblig. .   . 104 „
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 115 „
Zemlj. obč. avstr. 4*/*°,© zlati iast- liati • 121 »
Prior, oblig. Elizabetiuo zapad, železnice 107 „
Pri>r. oblig. Ferdinandovo sev. železnice 106 .
Kreditne srečke......100 gld. 176 ,
Rudolfove srečke ....        10   „ 18 „
Akcije auglo-avBtr. oauke .   .   120   „ 108 „
Traniuiway-driiat velj. 170 gld. a. v.    . 216 ,
40
50 20 70
85
67 76
55
50 90 10
50 50 SO 70
T".
Is Trstu Novi-Jork araost.
VIZITNIGE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
▼ LJubljani.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „East -A-ng-lla,"-, 340O ton, v 15. dan julija. a     „0-erm.eLi3.ia,"-,        4200    „   v 30.   „ ,
Potniki nuj se obrnejo na
T. TERKTTILE,
generalnega pasažnega agenta,
Via deli' Arsenalo Nr. 13, Teatro Couiunale, v Trstu.
Kajuta za potnike 20© gold. — Vmesni krov 60 gold.
Zaradi vožnjo blagu obrne naj ne na Emlliano «1» A nI. P©Kl»ycn, generalni agent. (444—1)
HENRIK LAIMZ na DUNAJI
III.. Hlntcre Zollamtsstrasao 13a
priporoča svoje odlikovane, neprenegljive:
mlatilnice, ki se gonijo z rokami, z živino In z vodo rezalnice za krme in repo, žramlje (domače mline), tri jere in stroje za čiščenje itd.
Najnovejše konstrukcije, najboljše sisteme, jamstvo, nizke cene. Dozdaj se je razprodalo nad 100.000 strojev. — Ilustrovani katalogi gratis in franko.
Zvedeni agenti in prekop«! ne ifteejo. (416—2)
Darila za birmo
v bogatoj  izberi j>o  ii;i. j t a i/j i 11 cenah
priporoča (429—4)
JOSIP GEBA,
Slonove ulice št. 11.    "orar.    Slonove ulice št. 11.
Japonska velikanska ajda
prava in naravnost došla, je letos po 22 kr. kg., kdor je več vzame, Se ceneji. Za zanesljivo kaljivost se garantira.
J. R. Paulin v Ljubljani,
zaloga špecerijskega blaga, ,,pri voglu".
Več stanovanj
se odda o av. Mlhelu v izvrstne popravljeni hiši at. 1H na PoI|ant*kem nasipu; aobe in kubinje so vse lepo obnovljene.
(412—3) JU. jfidoAar.
O, kako sem debel!
sliši se pogostem tožiti gospode in gospe, kakor bi proti temu ne bilo nikakega zdravila. Samo nove, po mnogih medicinskih časopisih priporočane
M" šotno Triaaslcc
Moor-Wein-Plllen)
pomagajo, da se telo shujša, ne da bi škodovale zdravju. Narejajo telo vitko in mu daj6 gibčnost in zdravje. — Dobivajo se v Škatljicah po dve pušici za 2 gld. .'10 kr. Zaloga v LJubljani samo pri gospodu lokarji j. Nwobodi. (435—1)
Glavna zaloga naravnih rudninskih voda in studenčic
Adelnidin studenec, Hilinsksi kisla voda, Carinthia-stndenee, Krnski. Viktoria-studenee, Krnski hrenčeki, Franc Josipov grenki vir, Friedrielou. hallna grenka voda, (Heiehenbergski Konstantinov vir, Sv. Ivana vir) r.min vir, Klausenski jekleni vir, Gies»hiiblerska kisla voda, Hallska jodna voda, Hunyadi-jeva grenka voda, Kurlsbadska nilin&ica, Gradska voda in vrelec, Marienbadska križna voda, Prcblavska kisla voda, Kron-dorfska kisla voda, Hilnaska in Saidschiidska grenka voda, Rodanjska kisla vodn, Rnkoezv grenka voda, Itogutska kisla voda, Rimski studenec« Ofenski Viktoria-studenec, Selters voda, Sv. Lovrenca jeklena kislina, Karlsbadska vrelska sol, Mnrienbadska in Hallska jodna sol, Eniske pnstile, Bilinske pastile itd.
Že 26 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne samo sanitetnemu uradu, nego tudi vsakemu izmej naročnikov izvirne fakture na razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so sklenice napolnene s pravimi friš-liiini imenovanimi vodami.   S spoštovanjem
Peter Lassnik v Ljubljani. <3"-,0)
(Popise o vod-stla. In "brošure zisustonj.)
iooi
Polkrita nova kočija
proda se (445—1) ■v KIolod-Trorslsila. ulicstla. št. 22.
Po najvišjih cenah kupuje se
kotlovini (kufer), tin, cink is staro ieleu
pri (442—1)
Iranu Oolhar-Ji
V Hrenovih ulicah it. 4 v Ljubljani.
Kavno tam se dobivajo tudi Ntedfluu ognjišča (Spar-herde), ki se uzidavajo, ter se preskrbi tudi njih uzidanje.
r
Jordan-ovo
zdravilo za kurja očesa
i
priporoča se vsem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker vsako še tako iikoronincno zlo absolutno in brez bolečin ozdravi in se plača le vspeh.
Cena polovici steklenice 25 kr., celi steklenici 50 kr.
Andr. Jordan-ova
<lr>ojL>-ii.cr»i)u "v Chriidimu.
Po pošti 10 kr. več za poštno marko.
Zaloga v LJubljani pri gospodu lekarji Jul. pl. Trnkoczy-Jl. (439—2)
■k
r
\ ■
\
pri pni vi j on po v s i     u i Kn
Komati u Vltthov-u
(v Dalmaciji1). Poddružulca : V 'r i- "s 111 • Via della pesa št. 8.
Ta lek je z dekretom od visokih c. kr. oblastij poskusen in od mnogih medieinskili redkosti priporočan.
1'alentovnln ga je vlada združenih držav Sever« - Amerikanskih in odlikovala z zlato svetinj«!!
Kako so jo priljubil ta lek v zadnjih desetih letih pri velikem občinstvu, kažejo mnogobrojna spričevala in zahvalna pisma, ki so došla izumitelju.
Tu lek gotovo pomaga pri slabem prebav-j ljenji, koliki, zlalej žili, pomanjkanju apetita, prehajalnej mrzlici, slabem in pokvarjenem želodci, ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih boleznih na jetrah in vranici in pri morskej holezui itd. itd. Zlasti služi za notranje čiščenje in sploh jako utrjuje zdravje.
Vsakcj  steklenici  pridana je brošura z nakazilom, kako rabiti.
I>a se pa izogne ponarejanju, prosimo p. n. kupo-valce paziti na to, da je na steklenici samej, na napisnem listku in v brošuri ime Komuno Vlakov zaznamovano in ravno tako nžgano na zamašku. (340—8) Zaloge imajo: v Izubijani: 11. L. \Venzel, M. Kirbiseh, Ant. Stupao, Fran Erfelt, (1. Cnesila, .1. Trinker, Luka Tavčar, lekarnar G. P ccolli, Ivan Caleari, M. Voltmann, Kud. KOnig, restavrater južne železnice; r Laški/t Toplicah: Teodor (Jiin-kol; e JjO&eni trgu: W. (»edlicka, hotel Flosser; v Celji: Tom. Scliuch, hotel Klefant, A. liareck, lekarnar Haurabuch. Karol Potricek; v Mariboru: M. Hci-dajs, Vilhelmina Irstitsch, Ivan Pobeschin, .Jos. Sehibert, sladčičar A. lCcii-hmun; v Celovci: Jos. Ivoš; v BtMaku: Pet. J. Meri in. .Marija Tur-novskv; v Trbižu: A. Fiebinger, hotel de la Gar.
Trgovska akademija v Chrudimu.
Začetkom novega šolskega leta (15. Septembra 1884) odpre se v Chrudimu tretji tečaj trgovske akademije.
Chrudimska trgovska akademija, ustanovljena in vzdrževana po Ghrudimskej mestnej občini s podporo visokega državnega upraviteljstva in drugih udeležencev, deluje kot višja komercijalna šola na to, da pripravlja učence na podlagi občne znanstvene, moralične ter strokovne izomike za trgovski stan in sorodna mu stališča. Zavod obstoji iz treh letnih tečajev ter se uvrščuje zaradi širnega delokroga mej srednje šole. V prvi razred vsprejemajo se kot redni učenci oni, ki so z dobrim vspehom dovršili IV. razred gimnazija, realke ali realnega gimnazija, ter so pri vsprejemnem izpitu dokazali svojo zrelost. Izrednim učencem je na prosto voljo dano, poslušati posamezne predmete.
Šolnina znaša v trgovskej akademiji za vsak tečaj 60 gld. na leto.
Oni abiturijenti, ki so prod ustopom v trgovsko akademijo z vspehom prebili IV. razred kacega gimnazija, realke ali realnega gimnazija, imajo vsled naredbe s 13. junija 1884, št. 10.47G, pravico za ugodnost jednoletnega prostovoljca.
Oglasila vsprejemajo se od 12. do 15. septembra pri vodstvu tega zavoda, katero je radovoljno pripravljeno takoj odgovoriti na vsa zahtevana vprašanja.
V CHRUDIMU, v 1. dan julija 1884.
Za kuratorij trgovske akademije:
župan.
(443-1)
Od sveže napolnitve 1884. leta došla. *TW
Radenska slatina (štajerski Vichy).
Ta slatina je mej mnogimi kislimi vodami nooporekljivo jedna najvažnijih, /.nabili celi najboljša iz vseh. Nema samo jako mnogo ogljenčeve kisline v Bobi (ter je zaradi svojega prijetnega kiselnastega okusa priljubljena in mnogo zahtevana luxus pijača , nego so nahajajo v njej tudi najizvrstnejše snovi slatinske, posebno alkalije, v veliko večjej meri, kakor pa se dobe pri večini drugih mineralnih voda.
Z ozirom na obilnost njenih stalnih in i/hlapljivih osnovnih del more se jej samo BiUn staviti v spored, pa tudi ta „kralj vseh natrouovib kislic" ne dosega njene mineralne vsebine. Zbog svojega litbiona je ta slatina celo specijaliteta, ali drugače rečeno: mineralni vrelec, kateremu ni para. Izredne je uspešnosti pri boleznih v mehurji, kamnu, F> ightijovom spridenji obistij, pri želodčnem in črevesnem kataru, zlatenici, zagnjcteneniu drobu, naduhi, sušici, pri otečenih bezgalkah, krofu, trganji in protinu.
Ker je ogljenčeva kislina njena glavna snov in topilo osta'.ih, priporoča se tudi kot hladilni pitek s svojim prijetno kiselnastim okusom in obilnimi penami In z lastnostjo, da obdržuje svoje pline, tako da ima, če prav se razpošilja v steklenicah, se pretresa iu dolgo časa hrani, več takih izhlapljivih snovij v sebi, ko druge mineralno vode. Celo otroci jo radi pijo, bodisi Bamo ali pa z mlekom primešano. Z vinom ali pa s citro-novim sokom in sladkorom pomešana daje zelo prijetno, jako penečo so pijačo, katerej pravijo „mineralski
Šampanjec".
Radenska slatina ostane celo na dolgom potovanji po morji in po vočletnej shrambi popolnem dobra y in pitna.
f Glavna zaloga za vso Kranjsko
* jo pri
r I^or'diiifi.iiclii JPl»ivtz;-vi,
1 trgovcu, -v Xjj-u."tol3a,».I na. Starem txg~u..
h Nadalje imajo še zaloge:  V Itudollovcm A«lolf Pauser,  v Ribnici Ivan lai-.in. v Žužemperkn \\ Ilereani, v Litiji Ivan Miikuulgg, na Vrhniki U. <>olob A C, v Postojim A. Lavrcnfil«, v Loki Ivan Kep. l*lautx sen., v Zagorji Andrej ^lilieleič, v Višnjoj (lori Anton Kte|»vv9 v h A. Ommimi. v Tržiti F. Ouiersa, v Vipavi A. l>itri«li, v Kocevji Kilvartl Iloinian,
vilui in kopalni zavod.
Poni.
Škof jej Kranj i v Toplicah zdra-
(2(10—5)
lzdatelj ju odgovorni urednik: Ivau Želez nikar
Lastnina in tisk „Nuroune Tiskarne".
692343
YQ