JUTRA! Uradniitvo U» uprav«: Maribor, Alakaaadrova eaatait.1 Telefon Poštnina plačana v gotovini. MariborsM esnsTDfa Leto III. (X.), štev. 7 Maribor, sreda 9. Januarja 1929 izhaja razu* nadalje in praznikov vaak dan ob 16. uri Raim pri pottnmm tek. im. v Lftb^tai tt. 11.400 V#*» wmtno. * «?nM id^ptniODh, Mmlfrn m 4mm pa M Oto Na prosti poti Nekdanja Srbija je mnogo trpela vsled sistema dveh strankarskih garnitur. Stranka na vladi ni delala za narod in državo, tem več za sebe, samo za sebe. Vse predloge opozicije je odbijala, pa naj bi bili še tako dobri in umestni. Odbijala jih je v prvi vrsti radi tega, da opozicijonalna stranka ne bi dobila dobrih volilnih parol. Ko se je garnitura obrnila, je pa druga stranka na vladi počenjala isto — vladala in delala je za sebe. Da je tudi maščevalnost igrala med tekmeci veliko vlogo, je seveda jasno. Ta strankarski sistem se je preselil tudi v Jugoslavijo in mesto dvojke smo imeli celo četvorke in trojke. Izrazito strankarske vlade imajo usodne napake, zlasti če ima glavno besedo kaka stranka, ki si je že davno izrabila .idejno stran ter živi in deluje v sami oblastižcljnosti. Zakoni takih vlad so za posameznike, ne pa za skupnost. Strankarske vlade vodijo od začetka do konca kupo-prodajno politiko. Pri nas so se skozi deset let nanizali za to mnogoštevilni kričeči primeri. Vodilno vlogo so vedno igrali radikali, ki so se spuščali v pogajanja in zveze z raznimi strankami. Pri pogajanjih so mešetarili kakor na trgu in ko so se enkrat pogodili ter sestavili vlado, je bilo to le od danes do jutri. Ali so vladnega zaveznika opeharili, ali pa odvrgli, če so našli kakega boljšega posrednika. Radikalom je bilo v računu čim večje število strank, da so lahko mešetarili danes z eno, jutri z drugo. Iz tega je razvidno, kako smo prišli do luksuza — 19 ministrov, kakoršne-ga si ne privošči najbogatejša država. Ministrska mesta so bila za ene vaba, za druge pa že nekako dedno pravo. Ker jih je bilo še premalo, so se ustanavljala tudi državna podtajniška mesta. Res, večkrat je bilo govora o redukciji in gotovo so se nekateri s tem namenom tudi resno in pošteno bavl-II- Uspeli pa niso, ker stranka ni hotela ali ni mogla svojega prvaka izkrcati i2 ministrskega avtomobila. Če Je JconCno le šel, je pa ostal na razpoloženju, da je dolge mesece ali celo leta vlekel ministrsko plačo. Nekaj jih je, ki se že deset let v naši državi ln še nekaj let 0£j poprej niso ločili od teh plač. Krize In druge vladne sestave preživijo namreč kot ministri na razpoloženju. Nesposobni ljudje na visokih uradniških mestih — to je tudi eden od problemov, ki je Prizadjal že mnogo škode In skrbi. Tudi v tem pogledu so že mnogi mislili na spremembo in od-pomoč. Resno so mislili, odločno so sl prizadevali, a je strankarski interes zopet vse preprečil. Ta načelnik ali Inšpektor je res nesposoben, ali — brate — v stranki 1 Torej ostane! Ne gre drugače. Skozi kaos strankarskih sporazu-i&ov, tnržnie In osvete le pa sedanja Državno soditte za laiifto države Z VČERAJŠNJIM DNEM SO IZŠLI ŠTIRJE NOVI ZAKONI IZ SODNE IN UPRAVNE PANOGE TER IZ DRŽAVNEGA GOSPODARSTVA. »Službene Novine« z dne 8. januarja 1929 razglašajo štiri važne zakone o spremembah v državni uprav ni in sodni oblasti ter v državnem gospodarstvu. Vsi zakoni so dobili takoj z razglasitvijo obvezno moč, le določbe o plačah in dokladah sodnikov stopijo v veljavo dne 1. aprila t. L .Državno sodišče za zaščito države. ! Popolnoma novo sodno instanco, ločeno od vseh drugih sodišč, je ustvaril zakon o državnem sodišču za zaščito države. To sodišče se ustanovi pri kasacijskem sodišču v Beogradu* Državno sodišče bo sodilo v senatih sedmih članov o hudodelstvih in pregreških zoper domo-I vino in vladarja, ki so navedeni v devetem poglavju srb. kaz. zak. ter o j večini deliktov iz zakona o zaščiti države (čl. 1, 9, 13, 14). To sodišče v Beogradu je pristojno za vso državo In tudi za sojenje o gornjih dejanjih, izvršenih po naših državljanih v inozemstvu. Postopanje pred državnim sodiščem za zaščito, države se bo vršilo po predpisih hrvatskega kazen-sko-pravdnega reda, ki Ima v bistvu iste določbe kot v Sloveniji veljajoči zakon. Državno sodišče pa sme na predlog državnega tožitelja odstopiti sojenje o vseh gornjih deliktih onemu rednemu sodišču, ki bi bilo sicer pristojno. Zelo važna je določba predzadnjega člena (5.) zakona, po kateri velia ta zakon tudi za karniva dejanja, storjena pred 8. januarjem t. 1„ ako še ni bila izdana o njih sodba prve instance. Zakon ima potemtakem retroaktivno veljavo. Drugi nov zakon je zakon o sodnikih rednih sodišč, ki ukinja sodnijski zakon z dne 24. septembra 1928. Ta zakon obsega 62 členov, izmed katerih sta najvažnejša čl. 13 In 17, ki določata način nameščanja, premeščanja, penzijoniranja in odpuščanja sodnikov Iz službe. Vsi ti akti se bodo vršili s kraljevskim ukazom na predlog ministra pravde. Izpraznjena sodnijska mesta bodo razpisana v »Službenih novinah«. Plače sodnikov postanejo s 1. aprilom takšne, kakršne je določil ukinjeni zakon. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih ima osem členov, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o glavni kontroli pa 15 členov. Nove določbe so po veliki večini take, ki morajo slediti kot nujna in logična posledica ukinitve ustave in so torej potem, ko je bila izdana kraljeva proklamacija, le formalne narave. Nekatere drusre določbe so: sodniki upravnih sodišč se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra pravde. (Do sedaj: . iz dvojne- ga števila kandidatov, ki jih izbere državni svet.«) Čl. 6. določa, da se sodniki upravnih sodišč in člani drž. sveta lahko odstavljajo, prevajajo v druge službe ali upokoje z ukazom na predlog ministrskega predsednika in ministra pravde. (Dosedaj: ». . . . samo na podlagi sodne razsodbe •.. « Ukinjen je ves oddelek V. govoreč o prehodni hodredbah glede upravnih sodišč in drž. sveta, med temi tudi čl. 48, s katerim je bilo ustanovljenih šest upravnih sodišč, za Slovenijo v Celju. V zakonu o glavni kontroli so črtane oziroma spremenjene one določbe, ki govore o narodni in oblastni skupščini. Tudi člani glavne kontrole so zgubili stalnost in se smejo na predlog predsednika ministrskega sveta z ukazom premestiti ali upokojiti. Končno je nekaj sprememb v podrobnejšem poslovanju glavne kon trole. Rojstni čari kraljice BEOGRAD, 9. januarja. Tudi danes je vladalo radi praznikov v mestu popolno politično mrtvilo, zato pa se je tem svečanejše vršila proslava rojstnega dne kraljice Marije. V saborni cerkvi je bila svečana služba božja, ki jo je daroval patrijarh Dimitrije in sta ji prisostvovala kralj in kraljica s spremstvom, vsi člani vlade, diplomatski zbor, gene-raliteta ter zastopniki oblasti. Oficijelnih sprejemov na dvoru pa ni bilo- Popoldne izide nova številka »Službenih No-vin« z večjim številom kraljevih ukazov in novih zakonov. Dopoldne so po-setili ministrskega predsednika Živko-viča bivši skupščinski predsednik Ilija Mihajlovič ter bivša ministra dr. Angjc-Iinovid in dr. Bašič. Vodja muslimanov dr. Spaho je prispel danes iz Sarajeva semkaj in se je udeležil službe božje povodom rojstnega dne kraljice Marije. Očpraua „ministrou na razpoloženju" BEOGRAD, 9. januarja. Kakor se zatrjuje, pripravlja vlada sedaj tudi zakon, po katerem bo ukinjena ustanova tako-zvanih »ministrov na razpoloženju«. Ta ukrep bo pomenil konec gotove tradicije, kar pa je najvažnejše, državna blagajna bo prihranila letno sto in stoti-soče dinarjev, ki so bili dosedaj izdajani za ministre na razpoloženju, ki so prejemali nepotrebno sinekuro od državne blagajne. socijalno pomoč, ostali oddelni n^žetaij ki pa bodo imenovani naknadno. Za ko$ misarja v zagrebški mestni občini bd najbrže imenovan bivši zagrebški žu* pan, arhitekt Heinzl. Lahek porast dinarja u Curihu BEOGRAD, 9. januarja. Po poročilih iz Curiha izpremembe v naši državi ne samo da niso nič škodovale tečaju di-najra, marveč se je dinar celo še okrepil. Borza zaznamuje danes lahek porasi dinarja in jugoslovanskih papirjev, do« čim so razne druge valute celo nazadovale. Nouo balzamiranje Lenrnoue-ga trupla MOSKVA, 9. januarja. Ker se je ugotovilo, da truplo Lenina naglo razpada, je bil pozvan od sovjetske vlade dunajski strokovnjak dr- Hochst&dter, da truplo ponovno balzamira. Dr. Hochst&dter se je dalj časa bavil z egiptovskimi mumijami in je prišel do nove metode balzamiranja. -■ ■■■-*- v Izpremembe u Zagrebu ZAGREB, 9. januarja. Na podlagi novega zakona o oblastnih samoupravah je bil včeraj postavljen za komisarja za-greHkega oblastnega odbora bansici svetnik Uzorinac. Njemu je poverjena vršitev dolžnosti predsednika zagrebškega oblastnega odbora in oddelka za vl&da ubrala prosto pot. Njej ne morejo biti na poti razni interesi strank in posameznikov. Neodvisna je od njih. svobodne roke ima. Napoveduje se redukcija ministrstev, črtanje »razpo-lložljivcev«. perlustracija uradništva utd.. kar bo gotovo ugodno vplivalo 'na vso javnost. Sedanja vlada ima na svoji prosti poti vse možnosti, da slabo popravi ter izvede državo na pravo pot Cim preje to stori, tem boljše. Nouice iz Prekmurja Požar v Vidoncih. 2e dolgo ni bilo pri nas požara. Pred približno ,14 dnevi pa je naenkrat nastal okrog enih ponoči! požar pri posestniku Jožefu Pozvek iz' Vidoncev št. 29. Vpepelil mil ?e skedenj,' gospodarsko poslopje in polovice strehe stanovanjske hiše- Sosedje so reševali, kar se je še sploh dalo, ker je bi* o že vse v plamenu, predno so ogenli opazili. Pozveku je med drugim zgorelo 20 q sena in slame, slamoreznica in. vse ostalo poljsko orodje, škode ima' nad 15.000 Din. zavarovan ni bil. Satahovcl. O Božiču se je pri nas, zgodil obžalovanja vreden dogodek, ki jasno izpričuje, kam lahko dovede prevelik strankarki fanatizem in hujskarf ja. Nekateri tukajšnji fantje, na čelu jim pos. sin Kalman Ružič iz Satahovcev št. 8 so sklenili ustanoviti »Orla«. Med onimi, ki so jih nagovarjali k pristopu, e bil tudi 17lertni poljedelec Alojz Ma-j er iz Satahovcev št. 26- Ta pa ni hotel o »Orlu« ničesar slišati To je razkačilo vodjo Ružiča, ki je sklenil maščevati se nad Majerjem. Ko je šel ta 28. decembra proti večeru nasproti svoji sestri Mariji, ki se je vračala iz Murske Sobote, je srečal na vasi gručo fantov« med katerimi se je nahajal tudi Ru£l& Ta je pristopil k nič hudega slutečemu Majerju in ga udaril z roko za uho. Tat na udarec ni reagiral in je šel naprej,! Naslednjega dne je zopet srečal Ružič® na vasi. Ta ga je vprašal, Če je dobil’ prejšnjega dne dovolj, skočil k Majerju, ga najprvo sunil z roko v prsa, nato ga pa zabodel z nožem v desno roko in mu jo nevarno poškodoval- Po tem junaškem dejanju je Ružič zbežal, Majeria pa so prepeljali v bolnico v Mursko Soboto. Trdkova. Nedavno je 12Ietnl šolar 'Ja« nez Rep iz Trdkove 56 pazil na prošnjo posestnika Karola Kiiharja na njegov z žitom obloženi voz, v katerega je bilo vpreženih par krav. Te so se iz neznanega vzroka splašile in začele bežati. Po nesreči je Rep padel pod voz. ki je šel črez njega in mu zlomil desno roko In desno nogo- Ubogega šotorčka so takoj prepeljali v murskosoboško bolnico. ■HHHB tAi 'J > . V» MMBB—BW> SocSJaSna krika POSAMEZNIK IN SKUPNOST. — KRIZA VESTI. Maribor, 9- I. 1929. Zopet sta šla dva mlada človeka v smrt, ker pri vsem svojem zdravju in sposobnosti nista — mogla živeti. Mia-da, zdrava, sposobna, — pa nista mogla živeti? — Da, da, nista mogla! Vse polno lepih pregovorov in rekov imamo. Tako n- pr.: Zdravje največje bogastvo in sreča. — Vsak je svoje sreče kovač. —- Pridni najdejo pod kamnom denar, v vsakem grmu kos kruha- — Pamagaj si sam in Bog ti bo pomagal. — Itd. itd- Lepo se vse to sliši, a je vse le lepa -- bajka- Mnogo je takih lepih bajk in največ jih vedo oni, ki so siti in zadovoljni. Potem pridejo še lepše bajke o pomoči, o podpori, ki jo ima baje posameznik od skupnosti. Toliko lepega se govori, mladi ljudje pa umirajo v obupu . . . Večina slučajev največjega obupa — Ijega iz življenja nam predočuje bridko resnico, da se skupnost vedno manj briga za posameznike. Kes. dosti se misli na skupnost dandanes- Ponekod proučujejo državniki v velikih skrbeh statistične podatke o takozvanem ljudskem gibanju- Skrbi jih vedno manjše število porok in porodov in razna sredstva se iščejo in tudi uporabljajo, da bi se posameznike pripravilo do večje brige za potomstvo. Ponekod dajejo premije sta-rišem z večjim številom otrok, drugod nalagajo trdovratnim samcem zopet davke, povsod se pa dogajajo slučaji, fDariborsko glečališče REPERTOAR: Sreda, 9. januarja ob 20- uri »Dover-Ca-iais«. Gostovanje Mariborčanov v Celju- Četrtek, 10- januarja ob 20- uri »Dobri vojak Švejk«. Ab C- Kuponi. Zadnjikrat. Gostovanje gosp* Daneša-Petek, 11- januarja ob 20. uri »Dover-Calaisc. Gostovanje Mariborčanov v Ptuja. Sobota, 12. januarja ob 20. uri »Divja raca«, ab. B- Premijera. Nedelja. 13. januarja ob 15. »Janko in Metka«. Otroška predstava. Kuponi. — Ob 20. uri »Bajadera«. Kuponi. Gostovanje g. Nerata-Premijera »Divje race« na mariborskem odru bo v soboto, 12. tm. v režiji g Fregarca. Pred predstavo govori g. prof- dr- Sušnik o Ibsenu v proslavo lOOletnice njegovega rojstva. Ptujsko gledališče. V petek, 11. jan-šesto gostovanje Mariborčanov v senza ciji letošnje sezone, Brstlovi moderni komediji »Dover-Calais«. Nad vse interesantno aktualno dejanje, izvrstna igra iti mariborske nove dekoracije — vse to zasluži razprodano hišo! da ravno mladi in zdravi ljudje, ki bi tako radi živeli tako, kakor se pričakuje od skupnosti, ne morejo živeti in gredo obupani sami iz življenja. Kolik protest in metnento sta ta dva mladenca, ki bosta danes položena v grob! Natakar, ki ima službo od danes do jutri, in mlada zala služkinja sta se ljubila, ona je bila celo v takozvanem blagoslovljenem stanju in gotovo js, da bi to dvoje mladih bitij rado iprevzeio na sebe vse obveznosti za skupnost, če bi jim ta dala življensko možnost po skromnih zahtevah in potrebah. Na to pa ni bilo niti upanja in šla sta v smrt. On je zapustil 33 dinarjev, ona pa 11. Primeri socijaine krize kričijo dandanes na vseh koncih in krajih. Ti primeri dokazujejo tudi .krizo in propadanje vesti. Mnogo jih je, ki imajo na stara leta po dolgi dobi najtežjega dela tako malenkostno oskrbnino, pokojnino ali kakor se že fo imenuje, da ne bi njen mesečni iznos zadostoval enemu od ljudi, ki odločajo o usodi teh siromakov, niti za eno samo večerno zabavo. Z isto lahkoto in naglico, kot se dandanes izdajajo velike vsote za razne veselice, se črtajo tudi najrevnejšim njihovi skromni prispevki in malim eksistencam se brez pomisleka jemlje tudi zadnja opo-? ra. Živimo v dobi silne socijaine krize in mnogi tragični slučaji ne dramijo niti vesti- Slavko Osterc: „Iz komične opere“ Vedno sem pri glasbi dajal prednost ritmu pred harmonijo in pred polifonijo. y ritmu vidim najvičji kos originalnosti, vidim življenje, radost( komiko- Ni .čuda, da sem si za uglasitev izbral ko* mičen sujet, — ki sem ga poskusil potom glasbe potencirati v grotesko, v sketch. Torej: moja »Komična opera« pravzaparv ni komična opera, ampak 'muzikalen sketch. Vsebina iz Murger-jeve komedije enodejanke- Nastopi p<;t oseb: tri »dalje«-, dve »krajši«. Bivši kapetan Dubreuil trpi na nekomodnosri. ker mora biti nekak oče ovdoveli mladi lepi Julietti- Na njeno željo sfa oba v Parizu, kjer čakata na ženina. Ona Pariz ljubi, on ga sovraži. Z razbijanjem vaz in revolverskimj streli si miri živce in hrepenenje po Braziliji, kjer cvete njegov najljubši šport, trgovina s sužnji. Ima zanjo pripravljenega ženina, trgovca Charvalu-a, ki naj bi jo prišel zvečer snubit. Ta je tako pozabljiv, da si vsak dan zabeleži opravke naslednjega dneva. V komični operi pozabi nekoč v loži svojo beležnico, ki jo najde Raoul Gerard. Ta je drugačen tič- Vstaja ob pol dvanajstih, zajtrkuje, po zajtrku obeduje, potem gre spat itd. ter ima »stotisoč liver letnih rent«- Da bi spni vil v svojo vsakdanjost malo menjave izpolni usodnega dne Raoul napisanih osem točk ter s tem reši Dubreuila Pariza, Evrope in Juliette, Julietto vdovskega stanu, Charvalua zakonskega jarma in sebe zlate svobode. Služkinja Roza je objekt Dubreoilovih izbruhov. Charvalu pride tik pred koncem iskat svojo beležnico in izve, da je mesto njega opravil vse Raoul, kar pa ga ne spra vi iz ravnotežja. Ko vidi. da se mu smejejo vsi, — celo neumorna Roza, prasne tudi on v smeh. Glasbeni slog je sodoben ter se izogiba vsake pompoznosti. Orkestralna za sedba je komorna, samo štiri prve in štiri druge gosli, viole, čela in basi so pa po dva- Instrumentacija je prozorna. komorna. Sketch sestoji iz kratke predigre ter sedmih točk, med katerimi je proza. V glasbenih točkah menjava petje z melodramom in recitacijo- Duetov. tercetov in ansamblov ni, le h koncu se smeji vseh pet v kratki fugirani volžki. Prozo spremlja ostinatna figuija tolkal. Važnost sem polagal na to, da bi orkester pevca oz. recitatorja nikdar ne preglasil- Vprizoritev si predstavljam kot grotesko, po možnosti brez realizma. Sicer pa prepuščam scensko in režijsko plat predstave popolnoma pojmovanju onih, ki so v tej stroki bolj doma kot jaz. Zelo sem zadovoljen, aa tvori moj sketch skupen večer z Stravinskega »Oedipu-som«, ker je zame Stravinski danes mojster mojstrov in — če me »ubije, vsaj vem, kdo me je. Praznouanje rojstnega čne kraljice fharije Povodom rojstnega dne naše kraljice Marije vihrajo danes po mestu zastave. Vsa državna poslopja in tudi mnogo privatnih hiš je razobesilo državne oziroma narodne zastave. V stolni cerkvi se je vršila ob 10. dopoldne slovesna služba božja, ki jo je daroval stolni prošt g- dr- Matek ob asistenci več duhovnikov in so ji prisostvovali številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti, uradov, korporacij in društev. Po cerkveni slovesnosti se je vršilo v sprejemni dvorani velikega župana vpisovanje v knjigo za čestitke na Naj višje meslo, zvečer pa bo v veliki dvorani »Uniona« svečana zabava upravnega odbora mariborskega oficirskega doma- Četrtek, 10. januarja premijera don mm Lukreciia BorgSJa 38 KINO UNION Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 11. januarja veleinteresantno predavanje o določevanju očetovstva In o pomenu krvi za raso. Določevanje očetovstva je najnovejši in veliki uspen biološke znanosti in se uporablja sedaj že v različnih državah pri sodnijskih preiskavah- O tem izumu in o pomenu krvi ca raso bo predaval predstojnik biološke stolice in naš odlični rojak univ. prof- dr. Zarnik iz Zagreba. Na predavanje se opozarja posebno zdravniki, sodniki in odvetniki. V pondeljek, 1.4 lamnria: t-n 7 ^„|i-furd Thinks je par desetletij proučeval sveto pismo in ko je brodaril križem Sveta, je končno tudi našel zemeljski raj, aji pa se mu vsaj dozdeva, da ga je odkril. Trditev anglikanskih teologov, da je biblični raj navadna legenda, je po trditvi tega mornariškega častnika apo-diktično pobita. Raj naj bi bil po njegovem mnenju tam, kjer je danes Perzijski zaliv. Mož opira to svojo trditev na sledeči svetopisemski odstavek: »In iz r.aia je izšla reka. da napoji zemljo. Ta reka se je razdelila in iz ene so nastale štiri. Cel rta je Eufrat. Sicer ni nobenega dokaza, da bi bila navzdol En f ra ta kakšna zveza med njim in med štirimi rekami, o katerih govori sveto pismo, lahko je pa mogoče, da je imel Eufrat nekdaj daljši tok- In to je vzel angleSki pomorščak za ključ rajskega problema. Perzijski zalfv je namreč sličen vei ki dolini. Ta dolina je bila po mišljenju geologov nekdaj kopna, pozneje pa poplavljena. Nedvomno je cel Eufrat tekel nekdaj zapadno od Ofmuza p-.r današnjem teritoriju Kove-ita skozi takozvana ormuška vrata v Inoijski ocean. Našli so celo neke asirske napise, Iz katerih sklepajo, da je bilo ob Indijskem oceanu nekdaj rodovitno kopno področje in da se je ta svet polagoma znižal ter pogreznil pod vodo. Domneva se, da je bilo to okrog 1. 2410 pred Kristom. Biblijski vesoljni potopne smatrajo več za legendo, temveč za poplavo velikega področja cb Indijskem o-ceanu- Iz asirskih napisov so našli tudi ime Gihon in to naj bi bilo ime reke, ki je tekla sporedno z'Eufratom. Stara arabska pripovedka pripoveduje nadalje, da je neko novo semitsko pleme izgnalo črne Arabce iz njihove lastne zemlje, katero so oni imenovali Oman po imenu svojega voditelja Omana- \~ rabci so bili izgnani proti jugu današnje Arabije ter so svojo novo domovino ime novali Sabea. Cela južna Arabija ima še dandanes ostanke svo:1’ prastarih prebivalcev. Izgnani črni Arabci naj bi bili prvi ljudje, ki so za Adamom in Evo prišli v nekdanji raj. V pristanišču Bah rejnu je Craufurd Thinks za svojo teo' rijo delal tudi razne poskuse in preiska^ ve. Iz svoje ladje je spuščal pod vodo potapljače, ki so že nekoliko metrov pod morsko površino ugotovil, da iz globine prihaja posebna voda ter se meša morsko. Ti podmorski vrelci naj bi bili od onih biblijskih rek, ki so se po veii-kem geološkem preobratu stekle v pod' zemske dupline in rove. Angleški teozofi in teologi imajo sedaj hvaležno snov za dolgotrajne debate o izgubljenem raju. Prej ali slej se bodo teh debat naveličali, kajti kaj pomaga najti torišče raja, ko pa ni več rajskega življenja. mačrost Indije . V Evropi je razširjen glas, da je Indija dežela velikih modrijanov- Dandanes se zlasti po Nemčiji veliko število novih sekt sklicuje na mislece in modrosti Indije. Zlasti bibliofiji in teozoii de-: la j o veliko propagando za indijsko modrost. Te dni je pa na Dunaju predavala svetovna potnica Aliče Schaleck, ki je podala o Indiji sliko, ki je ravno nasprotna vsem predstavam o Indiji, ki so pri, nas udomačene. V, svojem zanimivem predavanju je razkrila, da je v deželi, modrijanov tudi dovolj umazanosti in bede, ki ima glavne vzroke v nevednosti. Citati in pisati zna v Indiji samo 7% moških in 2% vseh žensk. Krnet ne ve, kako naj obdeluje svoje polje in če bi se po naključju ali po nasvetu kakega tujca tudi sam rad lotil boljšega obdelovanja, mu to prepovedo verski nauk!. Vera je glavni izvor nevednosti in revščine, kajti duhovniki in redovniki zapovedujejo ljudstvu, naj se poslužuje o-nih sredstev, kojih so se posluževali tudi pradedje. Matere — dekleta se pomofi-io že z 10 leti — ne veda kako naj vzgajajo otroke in če se rodi pohabljena deca, so stariši veseli, ker bodo iz teh otrok enkrat berači z dobrim zaslužkom. Povprečni zaslužek v Indiji znaša v našem denarju okroglo 500 Din- Tudi politika je za Indijo nesreča. Politiki tvo rijo namreč strašno kliko, ki se poslužu je najhujših izkori|Čevalnih metod- Vera predpisuje končno še toliko praznikov in najrazličnejših obredov, da mora ljudstvo že vsled njih ostati v brezdelju in revščini- Edino prijatelji živali in razna društva za v»rstyo živali bi prišla v Indiji na svoj račun. Vse indijske sekte imajo namreč svoje »svete« živali. Živalska svetost se proglaša sicer brez vsakega reda in misla. tako da n. pr. dobe tudi najnevarnejše kače svoj sveti čin ter je najstrožje prepovedano, jih ubi jati. Neka sekta zapoveduje ljudem* da morajo vodo, predno jo pijejo, zavreti-V vodi je namreč polno malih živalic in ker pravoverni človek sam ne sme živali ubijati, brez vode pa tudi ne more ostati, se prepusti uničevanje teh svetih živali še večje svetosti in veličini — ognju, odnosno vročini. Ta izvajanja svetovne potnice se popolnoma strinjajo z'Izvajanji znane prvoboriteljice angleškega ženstva in pisateljice Aliče Drummond. ki je spisala pretresljivo knjigo o položaju indijskega ženstva. Vzajemnost Sodnik: Vaš soobtoženec izpoveduje v mnogih točkah drugače kot vi- Obtoženec: 2e verjamem. Saj tudi on K2e! Teslin načrt za signalizacijo z (Darsom Milijoni za prvi uspeli poizkus. Razmišljanja o potovanju po vsemir-ju s pomočjo raketnih vozil in o komunikaciji s planeti s pomočjo radija so že stara zadeva. Pred sto leti, ko je Jules Verne spisal fantastično delo o potovanju na mesec, je neka bogata Angležinja zapustila vse svoje premoženje onemu izumitelju, ki bo prvi dobil stik s prebivalci meseca ali Marsa, ali kateregakoli planeta-Doslej ogromna zapuščina še ni pripadla nikomur, čeprav je bilo izvedenih že nešteto poizkusov. Razumljiva je torej strastna ambicija dra. Robinsona, ki se neprestano trudi, da bi dobil brezžičnim potom zvezo s prebivalci na Marsu. Prvi resen in velikopotezno zasnovan načrt za direktno komunikacijo z Marsom pa je izdelal v Ameriki živeči naS rojak, fizik Tesla. Predlagal je, da se ogromni slapovi Niagare izkoristijo za proizvodnjo velikanske • električne napetosti, ki bi se naj uporabila za dve ogromni obločnici, z radijem več sto kilometrov* Poizkus pa bi se naj izvršil v dolini Fahr-Wesf. Tesla je trdil, da bodo Marsovci, ki so starejši od nas in tudi bolje poznajo uporabo električne energije, takoj ra zumeli signal in tudi takoj z istimi sredstvi odgovorili Teslin plan pa je imel slabo stran, kajti izvedla poizkusa bi stala fantastične vsote. Radi tega njeigov načrt tudi ni našel razumevanja med ameriškimi milijarderji, ki so se ustrašili prevelikih izdatkov- Komponist Hayčn in angleški pomorščak Angleži niso strastni ljubitelji petja ‘ godbe, kar je že davno ugotovil slovi.i komponist Haydn, ki je dolgo časa živel med Angleži. O angleškem razumevanju in smiiu za godbo r° je med drugim napisal sledečo karakteristično anekdoto: Ko sem bival v Londonu, me je v stanovanju posetil oficir angleške vojne mornarice in dejal: Ali bi mi, gospod Haydn, hoteli komponirati marš za posadko mojega brada. Za kompozicijo bi vam plačal 30 gvinej (10.000 zlatih frankov). Toda marš mora biti gotov že danes, ker zvečer cdpotujemo v tuje vode- Predlog angleškega čudaka sem spre jel, takoj sedel h klavirju in pričel s prsti prebirati tipke. Končno sem pričel beležiti note in v četrt ure je bil marš gotov. Ko sem pričel razmišljati o pomor-Skaku, me je zapekla vest, kajti ogromno vsoto denarja sem zaslužil s tako lahkoto in v tako kratkem času. Ponovno sem sedel za klavir in komponiral za velikodušnega naročnika še dva marša, tako da si bo lahko izbral one ga, ki mu bo najbolj ugajal. Oficir je prišel in takoj vprašal. — Kje pa je moj marš? — Tu prosim! ’ •— Zaigrajte mi ga! Zaigral sem mu prvi marš in kapitan ie brez besede potegnil iz žepa 30 gvinej, jih položil na glascvir, zgrabil marš in odhitel proti vratom- — Počakajte gospod kapitan, komponiral sem še dva marša. Poslušajte, pa boste kasneje izbrali. Bog ne daj! Še tega bi se ml manjkalo. Niti vrag me ne prisili k temu. — Nato je čvrsto zaprl vrata in odvihral po stopnicah-Nikdar v življenju — pravi Haydn — nisem bii tako užaljen. Na mestu sem oba marša raztrgal in ju vrgel v ogenj. Speri se ki let Najuečji europshi spomeniki Orjaški spomeniki so bili karakteristika starih časev. Vendar se tudi v moderni dobi v raznih državah najdejo ogromni spomeniki, ki po velikosti ne zaostajajo za egipčansko sfingo ali Indijskimi monoliti. Na otoku sredi La go di Maggiore je postavljen velikanski Kip Karla Baromejskega, visok 23 metrov. V Monakovem je kip »Bavarije« visok 16 metrOv. V francoskem mestu Puy je na 132 m visoki skali spomenik Francije, vlit iz topov, ki so bili zaplenjeni pred Sevastopolom. Kip je visok 25 metrov. Toda tudi v ogromnosti spomenikov prednjači Amerika. 2e sam kip Svobode pred vhodom v newyorški zaliv meri 46 metrov v višino, razen tega pa ima Amerika še mnogo orjaških spomenikov, ki n“ zaostaiajo za evronskimi velikani, Strašno maščeuanje Troje žrtev nesrečne ljubezni. V predmestju Detroita v Ameriki je odigrala nedavno strašna drama, je zahtevala troje žrtev. Margarete Clomburry je bila več zaročena z mladim, talentiranim igralcem Johnom LolIybullyem, ki je bil v zadnjem času brez zaslužka. Margareti siromaštvo zaročenca ni ugajalo in njena ljubezen se je pričela ohlajati. Več sreče pa je imel bogati mladenič Fred Baglov, ki je razkošno razpoloženo dekle kmalu osvojil. John je večkrat nagovarjal zaročenko, naj se vrne k njemu, toda Margareta ga je zasmehovala, češ da ne zmore preživljati niti sebe. kaj šele ženo. To je tiralo mladega igralca v obup. Sklenil je, da se nad nezvestobo izprijene Margarete maščuje. Podkupil je natakarja, ki je stregel v separeju, kjer sta se običajno shajala Fred in Margareta in z njegovim sodelovanjem izvršil strašno dejanje. Maskiral se je in pretvoril v Margareto ter se skril v se-pareiu omenjene slaščičarne. Ko je Margareta prišla na sestanek prva, jo je natakar odpravil, češ da je gospod že odšel- Kmalu zatem je Fred vstopil v seipa-re, kjer ga je v polmraku pričakovala Margareta. Predno je opazil past, je igralec potegnil samokres, ustrelil tekmeca, ter ga z nožem razmesaril- Iz slaščičarne je takoj odšel na policijo in se prijavil. V noči se je potem v policijski celici obesil, dočim je osamljena in razočarana Margareta v obupu skočila iz sedmega nadstropja in bila na mestu mrtva- Drsališče ISSK Maribora. Danes popoldne je ISSK Maribor otvcril na grišču v Ljudskem vrtu umetno drsališče, ki bo nudilo zimskošportnemu naraščaju novo polje udejstvovanja. Led je za prvi poizkus dovolj dobro uspel, malenkostni nedostatki pa bodo v najkrajšem času popolnoma odprav ljeni. Drevi bo na igrišču godba, kar bo v znatni meri pripomoglo popularizaciji nove športne pridobitve. Vstopnina: za odrastle Din 3.-, za dijake in mladino Din 2.-, za gledalce je vstop prost, razen za časa koncertov in drsalnih tekem. ISSK Matibor — upravni odbor- Radi rojstnega dne kraljice Marije je seja upravnega odbora preložena na petek 11. tm.. — Tajnik- JSSK Maribor — kazenski odsek. Sklicujem sestanek vseli hazenašic prve in rezervne družine, ki se bo vrsti jutri v četrtek ob 17- v zadnji sobi ka-j varne »Jadran«. Udeležba obvezna! —sl Načelnica- SK Železničar — nogometna sekcija. Sestanek vseh igralcev prvega ln re* zervnega moštva ter naraščaja bo v če-J trtek 10. jan. ob 20- v telovadnici v C&ni karjevi ulici- Pozivajo se vsi, da se ri3] di predstoječih tekem istega udeležijo; Kdor bo neupravičeno izostal, se ne bo' upošteval pri sestavi moštva. .Družabni večer priredi državni prvak — hazena IS5K Maribora v Zadružni gospodarski bank! v soboto 12. tm. ob 20- Na prireditev vabimo vse članstvo in športu naklonje* no občinstvo. Skok 56 m je dosegel na smuški skakalnici v ZaJcD-panih A- Rozmus, zmagovalec v inedflai redni tekmi v smuških skokih. Ferencvaros v Lizboni* Madžarski prvak Ferencvaros je pr! zadnji tekmi v Lizboni podlegel tamkajšnjemu prvaku PC Benfica v razmerju 1:0 (0:0). Tik pred zaključkom pa je vdrla radi surove igre gostov na igrišče publika in jih pretepla. Rekordna skakalnica na Norveškem« Norvežani se ne brigajo mnogo za mednarodno prepoved glede gradnje visokih skakalnic. Najmočnejši Ski-kluU Barum popravlja sedaj najveejo skakalnico, Luki skakalnico imenovano, na kateri so bili že lani doseženi skoki do 70 m. S korekturo nagiba se bo moglo skoke podaljšati najmanj za 5 m* Sodelovanje Jugoslovanov na smučar-* skJh tekmah. JZSS bo sodeloval na sledečih med-'! narodnih smučarskih prireditvah: 13.—| 16. I* v Davosu s štirimi tekmovalci; 24, —27. I. v Brasovi v Romuniji s trem! tekmovalci; 31. I-—3. II. v Klingenthahi v Nemčiji s štirimi tekmovalci; 4—10. II. v Zakopanih na Poljskem s Šestimi tekmovalci; 13.—27. II* v Superbagne-ursu v francoskih Pirenejih. Razen tekmovalcev pa lahko sodelujejo tudi osta* li člani saveza in podsavezov. Navodila daje JZSS v Ljubljani* Poslano IZJAVA. Podpisani izjavljam, da nisem plačniS; za dolgove, ki bi jih naredila moja žena Marija Šnofl. Ruše, dne 9- januarja 1929. 51 Pavel šhoU. nji! i loterije I. r se bo vršilo dne 15« januarja In ne, kakor Je bilo pomotoma javljeno, dne 7. Januaiia. Zunanji naročniki, kakor tudi tukajšnji interesenti imajo toraj še priliko, si nakupiti teh srečonoj> nih papirjev. Naše srečke se dobijo v uDravl »Večernika« in podružnici »Jutra« v Mariboru, Aleksandrova cesta V Maribor u, 'dne 9- I. 1939] Teplo Thurston: zena DRUGI DELL »Ali se ne boste po nepotrebnem spuščali v nevarnost?« »To je lahko rečeno in težko storjeno,« je odvrnil- »Imam zanesljivega mo-ja, katerega bom poslal sem, če bi se «ni kaj pripetilo. To Vam obljubljam. Ko bom odšel, stopite k oknu, mogoče slišite šum vesla: to bom jaz. O. draga, draga — draga!« In tako jo je zapustil- Besede njegove so jo pekle še na roki, v katero jih je išepetal, — v prsih so ji pa donela. In šel fije. Njegova senca je šla skozi sobo in sostro se je razločevala ob svetlejšem 'oknu, dokler ni izginila v temi previdno odprtih vrat- Ravnokar si je še mislila, da ga vidi, In že ga ni bilo več. Vrata so se zaprla, srce ji je zastalo. Nikdar še ni bila v tako strašnem nemiru- Dejala si je, da je to več, kot človek lahko prenese, prenesla je pa vendarle. Koliko minut je čakala? Tega n! vedela. Besede, ki jih je zgovoril, so jo žgale na rokah, v katere je zagrebel svoj obraz. Skočila je iz postelje, ogrnila nočni plašč in stopila k oknu. Okno je bilo z morjem strnjeno na obzorju. Razven enakomernega šumenja valov ni bilo ničesar slišati- Zvezde so svetile tiho, tako tiho- Kakor da na nekaj čakajo, — kakor ona- In potem je slišala. Kakor je on reke!: šum vesla. To je slišala in potem samo še šum morja- 7. Ko je 'Jana drugega jutra prišla doli, je našla Stephena in očeita Hanrahana že pri zajutreku. Bila sta molčeča in zamišljena. Brez teka sta jedia in le malo-Solnčna luč je pa blesteče v širokih pramenih padala preko miznega prta. »Ali je angleška vojska že odšla?« je vprašala in ne da bi čakala na odgovor, je govorila dalje. Pripovedovala je, kako je dobro spala in da je celo Louisa dvakrat s čajem zastonj trkala na njena vrata- Oče Hanrahan je dvignil glavo. Njegov obraz je bil popolnoma brezizrazen. Zdelo se ji je. da pride njegov glas iz neke mrtve maske- »V drugi sobi leži eden, ki so ga umorili- Samo prt ima preko glave, da boste samo to vedeli,« je dejal- Očitek je čutila v teh besedah, vedela pa ni, kam merijo. Ko se je zbudila, ni niti za trenutek mislila na Jima Tier-ney-ja. Ko je vstala in se oblačila, je stala pri oknu ter strmela ven na morje in še vedno ji je po ušesih donel šum vesel. »Zal mi je, ali nikdo mi ni o tem povedal niti besedice,« je dejala- Oče Hanrahan pa ni bil zadovoljen s tem njenim odgovorom. Neka posebno neizprosna odločnost. je sevala iz njegovega pogleda- To je bila nepremostljiva zapreka na njenem potu. »Ali niste sinoči slišali strelov?« jo je vprašal. Stephen se ni oglasil* Okvarial se ie s svojim zajutrkom. Za svojo prehrano je kazal neobičajno skrb. Seveda sem slišala strele,« je odgovorila. »Stephena sem vprašala, kaj pomenijo. a ml ni ničesar povedal « Motata ta mm OtStartun v**b* feaactia 90 p. MMak O!« S— Mali 0glasi 2e*>SH«, te m* rf&VMVMga »•ateja: mu bewtda SO p, •Sjmifljfl anaaefc Din tO'--- Bazni dnevni listi se oddajo v sub-abonnement. Kavarna »Central«, Maribor. 50 Dvoje lepih velikih in snažno opremljenih sob z električno razsvetljavo se odda boljši družini — prednost imajo oficirske rodbine brez otrok. Naslov v upravi lista. 48 Solidnemu gospodu oddam lepo. meblirano mesečno sobo s posebnim vhodom ev- zajutrkom. Vprašati Krekova ul- tfll, levo 30 Sobo-in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Kupim staro zlato .srebrni denar, umetno zobovje po naj-i višjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir. Maribor. Gosooška ulica 15. X Domače in inozemske časopise naročate najbolje pri tvrdki Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. Sprejemajo se inserati za vse časopise. 5202 Važno za vse! Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nie. Shramba koles in motoriev Črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Čevlje, modne in trpežne, prave »Goisserlce« se kupi najceneje pri tvrdki GovediČ, Frankopanova ul. 10. Sprejemajo se v popravilo snežni čevlji in gamaše- 29, ophen je to pordil, kakor kaka razbremenilna priča pred sodiščem, ■»Ničesar Ti nisem pravil,« je razlagal, sda bi imela mirno noč « Gledaia je od enega do drugega. Atmosfera v sobi ni dopuščala nobenega dvorna. Izgleaalo je, da se bo Dickv ob vsakem času postavil na njeno stran, da ji pomaga proti ataki. Občutila je, da ima oče Hanrahan še nekaj pripravljenega. Občutila je, da je šele začel- Na vsak napad je bila pripravljena v zavesti, da je Stephen na njeni strani. »Aii Vam ni že razum dejal, da bo nekaj takega, ko bodo opice v uniformi enkrat gotove s svojim slikanjem po hiši?« »Res, nekaj podobnega sem pričakovala. Morala je odgovarjati, če jo je vprašal. Tako daleč jo je že imel v svoji oblasti- »In še to Vam moram povedati,« ie nadaljeval oče Hanrahan, dečko ni bil tako neumen, kakor je izgledal. Tudi jaz sam si nisem gotov, da ni Madden tičal v hiši- Koliko je bila ura, ko ste ugasnili luč?« »Ne morem se natančno spominjati, bilo je pa malo pred prihom vojakov. Čemu vprašujete to?« »Ker sem v Vaši sobi slišal ropot malo prej, kot so vojaki začeli razbijati s svojimi puškami in revolverji po vratih.« »Kakšen ropot?« »Kakor da nekdo skoči na tla, potom pa Šepetanje.« Zdržala je njegov pogled, občutila je pa, da ve vse. To je lahko brala v njegovih očeh. Reče lahko,'kar hoče, ne more ga pa drugače prepričati. Prepričati je pa treba nekega drugega — Ste- phena. Na vsak način je treba preprečiti, da ne bo nekaj sumil. On ne sme, — i;e sme doznati nikdar resnice- Dosti je, da bo v kakih osmih dneh videl tu tudi Maddena, ko bo prišel Dra-per. Da pride Draper, je Stephen vedel. To mu je povedala. Tri može je poznala, ki so smatrali njeno -življenje za sveUnio. V osmih dneh se bodo znašli vsi trije tu. »Vse sva slišala Stephen in jaz,« je dejal duhovnik. »Če ste tedaj spali, se čudim, da se niste zbudili.« »Nisem spala,« je odvrnila brez pomisleka. »In kdo je potem govoril v Vaši sobi?« »Jaz.« »Ali se nisva sinoči oba čudila čudnemu je vprašal Stephen- »To ni inkvizicija,« je odgovoril oče Hanrahan in prvič je pokazal nevoljoi »Ali se nsiva sinoči oba čudila čudnemu ropotanju tam zgoraj? Ali nisem molčal kot grob na vsa vprašanja tega Barro-\va?« Jana se je smejala. »Če Vam je bilo tako težko molčati, bi bili lahko tudi govorili. Saj ni nobe-' na skrivnost, da je prišla k meni še. Louise ter me vprašala, če še kaj rabim*' Ona je tudi stol premaknila od toaletne mize k omari. Mogoče si opazil, Dicky, kje je stal-« »Videl sem,« je pritrdil. Nasmejala se je očetu Hanrahanu. »Ali ste si res mo«di misliti,« je nadaljevala, »da je Madden splezal skozi okno ter se skril v moji spalnici?« »Skoraj isto sem moral misliti kot stari mož, ki si je utepel v glavo, da mora biti Madden tu v hiši.« (Dalie prlhndnllfi;). Mtedi lovski pes, dolge dlake, 6 mesecev star. sliši na ime »Strel«, se je zgubil- Kdor ga ima, se prosi, da ga odda proti odškodnini v restavr. pri »Črnem Orlu«. ___________41 Učenca sprejmem za čevljarsko obrt. Govedlč, Frankopanova ul. 10- 28 Za poslpanle trotoarjev . se dobi vsako množino Škerlovo hitro topljiva sol po Din 1,- za kg na Meljski cesti 12. 32 Za pisarniška dela Se išče gospodična event. začetnica, zmožna slovenščine in nemščine rer, strojepisja in dobra računarica. Pismene ponudbo pod »Kontoristinja« na upravo »Večemika«. 31 Kontorlstlnjo (samo začetnico), ki zna slovensko, nemško, po mogočnosti srbohrvaško, strojepis !n stenografijo, spreime takoj »Mednarodna bančna družba«, Cankarjeva ulica 14- Predstaviti se dnevno izmed 12.—1. 44 Vozni red veljaven od oktobri* Prihod In odhod osebnih vlakov v postaH Maribor tl. kol. Prevzem gostilne! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem s 1. 1- prevzel »Staro Melje" na Meljski cesti St. 33, (nasproti meljsko kasarne). Zagotavljam cenj. občinstvu, da bom nudil svojim gositom po nizki ceni pristna štajerska in dalmatinska vina, vedno sveže pivo pivovarne Union ter vsak čas topla in mrzla jedila. Postrežba solidna! Za obilen obisk se priporočata Konrad In Elza Bauman. (Preje »Lovski dom«). DOBRO ZNANO kakor, sveie namočene polenovke se zopet dobi pri tvrdki S\ 2402 IVAN SIRK trgovina »pacerljt Maribor, Olivni trt Rotovi. Prihod vlakov v Maribor gl, k. Vreta vitka bni potnifkl n«S«nl potniški » • m 0 » hr%\ potniftki bni « meianl potnitki m e1 »ni potsiiki Prih tj* iz Duneja Trsti Zagreba (Sultk, Split) Uubljtne (Poitojai, Atgreb Cakarca, (Hnrika Si bota) Paljfan Prtralja fSlerenjgradeo) St. lija Duiaja Vtlik* Kanila (Mar. Sob.) Ljnbljaat (Zagrabi Trita (Zagreb) rti« Semmeringa Calevea Praga (Dunaj) Ormala (Mur. Sobota) Beograda (Split) Treta (Raka) St. lija Trata (Zagreb) Dnnaja VaL Kaaiie (Mar. Sobota) Fale St. lija Bebaka BraeVa ob Mori Kotoi ibe (Mur. Sabata) Zagreba (Ljubljene) ob ari 115 216 810 401 618 7-81 7*38 7-42 8*14 8*10 9-37 11*62 11*58 12-3? 19-58 1*63 14*40 1451 1608 1511 16 34 18-20 1811 18-41 SO-31 21*-21*34 >1*47 22- Odhod vlakov iz Maribora fl. k. Vrata vitka bni ■ potniSkl m«ia«i potaiiki meianl bril petaitki malaai patnilkl Odhaja ▼ I ob url ** • * Tret Zagreb (Suštk, Split) Dana; Zagreb (Ljubljano) Kotonba (Mar. Se beto) Celovae Dunaj St. Ilj Val. Kaaito (Mur. Saboto) Duaaf Poitojn« (Zagreb) Ftle Oraiok Danaj Celoree Rakek Sum Trat Beograd (Split) Danaj (Praga) Val. Kanil« (Mir. Sabata) Falo Ljubljana (Z»greb) Celorao (Blovenjgradte) ŠU1J Pragerska .Dunaj Ctkorca Tr»t 4*~ 620 6-35 5*40 6*j>5<| e-40 8-34 »65 9-20 10-30 1040 1310 13-SO 13-25 13-30 1415 14'86 15*37 1618 17*10 1710 18*84 1845 1910 20*-21-06 23*25 2433 Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria\ Zagreb. JAICOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSKA UMCA 19 um ...................................................... Na drobno! TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV. ^a debelo! ,;*C,0D«0tcjj s»rariata vjafle ladafrtelfr in urednikHP r^a n B r o^o^rHS y. Jiatat Mariborska tiskarn* d. d.,