List 1.
Gospodarske reči.
Kako je ravnati,  da se pridelavajo dobre vertne
semena*
Kdor si kupuje vertnih semen , je gotovo bil že večkrat oplahlan, da si ni vselej nadjauega vžitka iz kupljenega semena pridelal.
Pa tudi' lastno seme ne rodi vselej po godu in namesto pričakovanega pridelka mu kako popačeuko donese. Tako, na priliko , sadež iz zelenega semena je namesto glave dal norca, steblo iz mehkostročnega (cukrenega) grahora je rodilo grah s trdim stročjem, iz fežola pritlikavca je zrastlo steblo z dolgimi teriami itd.
Na vprašanje: odkod to? se pove, da od napačnega ravnanja s sadežem namenjenim za pridelek semena.
2
Vertnarji in poljodelci imajo navadno svet, na kterega stlačijo semenski sadež vsakoršnega plemena po navadi zel-nate, ohrovtne in kolerabne štore, enega poleg drugega, brez pomislika, (ia so si te troje zeliša zlo žlahta, da se med sabo plodijo, JLn da odtod pridejo zveržki, ki jih norce
zovemo.     ' '\.. :';.
Ravno t^ko se godi, če se blizo vkup vsadf grah ali fežol raznih sort, pritlikovec zraven ali saj blizo natičkega, zgodnji blizo poznega, cukreni blizo trdostročnika. Po plodu se zveržejo, barvo prernenjajo, in cisto nov okus dobijo. Najvidljivši izgled o tem daje nam fežol po imenu „limon-čar". Ako ga posadiš vmes, zraven ali blizo fežola druge sorte, ne bodeš pridelal več limončarja zelene barve z belo muho, ampak bo umazane barve, muha pa rumenkasta.
Ako ti je tedaj mar, se spačenega semena ogibati, varuj se saditi blizo skup zelišča, ki so si v žiahti, in več ko so si v žiahti, dalej narazen jih sej. To velja so-sebno od zelja (kapusa), ohrovta ^verzota) in verhanjih kolerab.                                                         Dr. Jože Orel.