^¡Tdan raren -bot, nedelj in praznikov toued daily except Saturday«, Sunday, and Holiday. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln uprsvnilkl prostori: 2657 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Rurckwell 4904 ¡jO-YEAR XXXIX Cena lista )e *00 S^a^'SSiSirSS iS'ifciS^S 5 SLSVSS CHICAGO ILL. PONDELJEK. tl. APRILA (APRIL II). 1947 Subecrtptloo M.oo Yearly Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in taction 1101. Act of Oct 9. 1917, authorised on June 4. 1911 ŠTEV.—NUMBER 71 Ainisfri se ne morejo zediniti mirovni pogodbi za Avstrijo Problem razseljenih oseb potisnjen v ospredje. Marshall in Molotov» se sporekla. Kardelj ponovil zahtevo, da mora Jugoslavija dobiti slovensko Koroško Moskva, 19. apr. — Možnost, se bodo zunanji ministri Ruti, Amerike, Velike- Britanije Francije zedinili glede mirov-pogodbe za Avstrijo, je izgi-a. Nobenega znamenja ni, da prišlo do sporazuma glede docnosti Nemčije. Nekateri ičaki, ki so študirali nemške jbleme, so izgubili upanje in pripravljajo na odhod v Ber- Besednik britskega zunanjega ida v Londonu je razkril, da posebni vlak pripravljen za hod iz Moskve prihodnji to-t. S tem vlakom se bodo od-Ijali domov zunanji minister nest Bevin in člani njegove legacije.) čeprav je bila na četrtkovi i zunanjih ministrov izražena ja za podpis mirovne pogodbe Avstrijo v Moskvi, se je po-eje pokazalo, da se razlike ne >rejo izravnati. Problem raz-Ijenih oseb je bil potisnjen v predje. V Avstriji je okrog 1 milijona razseljenih oseb. predsednik jugoslovanske vlade in načelnik'jugoslovanske delegacije. Ponovil je zahtevo, da mora Jugoslavija dobiti slovensko Koroško. Stanoje Simič, jugoslovanski zunanji minister, je zahteval odškodnino $150,000,000 od Avstrije. '. Kardelj je predložil številke, ki dokazujejo, da Slovani tvorijo večino na Koroškem. On je zahteval demilitarizacijo avstrijskega ozemlja ob jugoslovanski meji v pasu 20 kilometrov. Kardelj je ponovil trditev, da so tretjino nemške armade, ki se je bojevala v Jugoslaviji, tvorili Avstrijci. Dalje je rekel, da je bil avstrijski general poveljnik nemške letalske sile, ki je metala bombe na Belgrad, ko so nemške čete invadirale Jugoslavijo. Marshall in Molotov sta se ponovno sporekla, ko je sledinji argumentiral, da mora Rusija dobiti vse nemško premoženje v svoji coni v Avstriji. To uklju-čuje tudi oljnjake in premo iski zunanji minister Molotov1 %ovnike. Marshall je dejal, da zahteval izgon teh oseb iz atrije v dobi šestih mesecev ratifikaciji mirovne pogodbe. Ameriški državni, tajnik »rge C. Marshall je očital Ru-i, da se ne drži dogovora, ki bil sklenjen v teku zasedanja Združenih narodov,iništvo avstrijskih industrij v uscine ?de razseljenih oseb. Andrej šinski, ruski zunanji podmi-»ter, je odgovoril; da je bil do-vor sklenjen za Nemčijo, ne za ostrijo. Na seji zunanjih ministrov je stopil Edvard Kardelj, pod- regledovanje tomskih tovarn Kanada še ni dobila odgovora od Rusije bi Avstrija postala lutkarska država, ako bi Rusija dobila nemško premoženje. Molotov je vztrajal pri svoji zahtevi. Dejal je, da je vprašanje nemških reparacij, ne avstrijskih. Ako ni nemško last- Lake Success. N. Y., 19. apr.— aniidii še vedno čaka na detaj-an in direkten odgovor od Ru-i* na vprašanje, ali je za med-irodno pregledovanje atomih tovarn ali ne. Spisano vpra-nje je kanadski general A. G. icNaughton naslovil Andreju komiku, ruskemu delegatu. McNau^htovo vprašanje je, a-bi Rusija odobrila pregledo-l'>jf atomskih tovarn po agen-h mednarodne oblasti, katero »J bi tv orili reprezentanti več "av in ako bi ti agenti lahko tiskali vm* države pred podpi-)rri P* k ta glede mednarodne onUoh atomske energije. je odložil odgovor nje. Dejal je, da se e /;,,vtrr.a /a izčrpne diskuzije " in osebju medna-litete. Vprašanje je ledju na seji članov 'a mednarodno kon-k<* energije. Seja je ure toda sprejet ni zaključek. Člani ko-lw»do ponovno sestali "»ndeljek. 1 je povzročila nove : *• z obdolžit vi jo, ds rf|dje dospele v alban v prvem tednu tega ' tem kršile suvere->Je. Njen reprezen protest. ' «ejal. da Amerika vorila na njegovo 1 je za ruski pred • smislu predloga "i mednarodne komi-i" sklenitvi pogodbe do pregleda vseh »/delujejo atomske "•In i k ameriške de« Zdru/enih narodih R Austin. predvojni dobi oropalo Avstrije neodvisnosti, se ne more trditi, da bi Avstrija izgubila neodvisnost pod ruskim lastništvom in dustrij. Molotov je tudi podprl zahtevo jugoslovanske delegaci je, da mora Jugoslavija dobiti vojno odškodnino od Avstrije. Na seji zunanjih ministrov je nastopil avstrijski zunanji minister Kari Gruber. Dejal je, da njegova država ne bo podpisala mirovne pogodbe, če bo ukyu-čevala provizijo, da mora slovenska Koroška priti pod Jugoslavijo. On je tudi plediral za hitro evakuacijo okupacijskih čet iz Avstrije. i 3ritski general potrdil obšodbo zidov Jeruzalem, Palestina, 19. apr. — General G. H. MacMillan, vr-sovni poveljnik britskih sil v 3alestini, je potrdil smrtno obsodbo dveh Židov, katero je iz- reklo britsko sodišče. Prizadeta židovske podtalne organizacije. Grohn ko » vpr;i pr< »dne ilo \ Dm i rolo rajal »1 n< Aim it Um Domače vesti Obiak Chicago.—Glavni urad SNPJ sta zadnji petek obiskala John in Mary Medved iz Holcomba, Wis. Nov grob v Missouri Ju Naylorville, Mo.—V bližnjem Neelvillu je umrla Karolina Sali, roj. Golob, stara 78 let, doma iz Straže pri Novem mestu. Iz starega kraja je prišla v Kansas, se tam poročila, pred 35 leti pa se z družino preselila na farmo, kjer je živela do smrti. Zapušča moža in odrasle otroke. Rojenice Sharon, Pa.—Dne 29. marca se je mrs. J. Garm podala v Chi cago k svoji poročeni hčeri, ki je U. aprila povila krepkega sinčka. Oče je William Divjak iz Sheldoma, Wis., mati pa je bila rojena v Forest City ju, Pa. in njen dekliški priimek je bil Polončič. Kar sta oba člana SNPJ, je želeti, da postane tudi sinček, Išče strica Muskegon, Mich.—Ivana Ko šenina, Murava 7, Jesenice, Slovenija, želi, da bi se ji zglasil njen stric Alojs Hoff iz Butta, Mont. (Njegov naslov je med vojno zgubila.) Lahko piše tudi na Rosie Kordish, 1433 Marquette ave., MuskegOn, Mich. Is Clevelaada Cleveland.—Y bolnišnici Huron Road se nahaja Louis Flor-jančič iz Collinwooda, ki se je moral podvreči operaciji.—Poro čila sta se Mary Martinčič iz Strabana, Pa., in Joseph Ga-browshek, kakor tudi Mildred Globokar in Jakob Resnik.— Miss Mary L. Pirnat, nečakinja Steva F. Pirnata, ki je v vladni službi v Washingtons je z ameriško delegacijo odpotovala v Ženevo, Švico, na mednarodno trgovinsko konferenco. Od tam se bo podala v Slovenijo, kjer bo obiskala svoje sorodnike.— Amalija Horvat iz Maple Height sa se že mesec dni nahaja na bolniški poste j i. — Pri družini Edward Schmidt v Euclidu so se oglasile rojenice in pustile sinčka. Mati je iz Stuškove družine. sta Moshe Bsrazini in Meir Ben Feinstein, člana podtalne židovske organizacije. Prej so bili obsojeni na smrt in obešeni Do v Bela Gruner in trije drugi člani M uniči ja na francoskem parnih Federalna preiskava eksplozij v Texas Cityju Texaa City. Tex.. 19. apr. — Preiskovalci federalne vlade so ugotovili, da je bilo na francoskem tovornem pamiku Grand-camp, na katerem ae je zadnjo sredo pripetila eksplozija, šestnajst zabojev munioije poleg so-litra. Eksplozija na tem parni-ku je sprožila verigo drugih eksplozij in zanetila požare, ki so skoro uničili mesto. • i Preiskavo vodi podadmiral Gordon T. Finlay, poveljnik o-smega distrikta obrežne straže. On je naznanil, da bo preiskava trajala več dni, da se ugotove vzroki eksplozij. Carinski uradnik Samuel F. Muecke je razkril, da je bila na francoskem pamiku municija. Nadaljnjih 50 trupel žrtev eksplozije je bilo najdenih pod razvalinami tovarn Monsanto Chemical Co. Mnenje prevladuje, da je še najmani sto žrtev pod razvalinami. Uradniki Rdečega križa so naznanili, da je število žrtev zdaj 542. Možnost je, da bo število narastlo. Požari še vedno divjajo. Trije so izbruhnili po eksploziji gasolina v tankih. Poročilo pra vi, da bodo požari kmalu poga-šeni. Wallace odpotoval v Stockholm- ~ Odmev njegovih govorov v Angliji London, 19. apr. — Bivši ameriški trgovinski tajnik Henry A. Wallace je zaključil obisk Anglije in odletel v Stockholm. Pred odhodom iz Londona so ga člani parlamenta zagotbvili, da se strinjajo z njim v trditvi, "da vsaka politika, ki naa bi ločila ali odtujila od Sovjetske unije, bi bila usodna za svetovni mir." nižja zbornica sprejela proti-delavski načrt Odprava zaprte delavnice in jurisdik-cijskih stavk AKTIVNOSTI UNIJ OMEJENE Washington. D. C.. 19. apr. — Zakonski načrt, ki določa strogo kontrolo unij, je bil sprejet v nižji kongresni zbornici z veliko večino glasov in potem poslan senatu, čeprav je kongresnlk Celler, demokrat iz New Yorka, po obisku Bele hiše namignil, da ga bo predsednik Truman veti-ral. • Za načrt je glasovalo 308 kon-grešnikov, proti pa 107 kon-gresnikov. Med onimi, ki so glasovali proti načrtu, je bilo 84 demokratov, 22 republikancev ln kongresnik Marcantonio, član Ameriške delavske stranke. Pred glasovanjem je nižja zbornica porazila predlog kongresniku Kellyja, demokrata iz Pennayl« vanije, naj se načrt vrne odseku za delavske zadeve. Glavne provizije določajo odpravo zaprte delavnice, prepovedujejo jurisdikcijske stavko, bojkotiranje in kolektivno po gajanje za industrije kot celote, kakor tudi izdajanje injunkcij proti unijam v stavkah, ki bi o-gražale javno varnost in zdravje ljudstva. Druge provizije prepovedujejo federalnemu delavskemu odboru priznanje unij t uradniki, M so zdaj ali so bili prej člani komunistične stranke. Unijam, ki so udeležene v jurisdikcijskih stavkah, se odvzame vse pravice, katere jim garantira Wag nerjev zakon, za eno leto. Federalna vlada bo lahko vprašala sodišča za Izdajanje injunkcij pred oklicem stavk v transportni, javnonapravnih ln drugih industrijah. Nobena stavka ne sme biti oklicana pred potekom "ohlajevalne dobe" 80 dni. senator pepper obsodil akcuo v prilog grčiji in turčul Ruska zahteva poražena na seji sveta Posebna komisija ne bo ustanovljena Lake Succeaa. N. Y.. 19. apr. — iuska zahteva za ustanovitev posebne komisije, ki naj bi nad ziralu ameriško pomoč Grčiji, jo Sila poražena na seji članov varnostnega sveta, kar se je pričakovalo. Samo štirje člani so se udeležili glasovanja, ostali pa so se vzdržali. Namen ruske zahteve je bil jreprečenje ameriške vojaške :>omoči grški monarhistični vladi. Pri drugem glasovanju je bil sprejet ameriški predlog, naj se člani preiskovalne komisije Združenih narodov vrnejo iz Ženeve, Švica, v Grčijo, z de vetimi glasovi, Rcprezcntuntu Rusije in Poljske se nista udeležila glasovanja. % Amerika je zmagala nu vsej <}rti na seji članov varnostnega sveta. Ti so zavzeli stališče, du grško ljudstvo potrebuje ameriško pomoč v živilih, grška vlada pa pomoč v orožju, da se bo lahko vzdrževala na krmilu. Ruski delegat Andrej A. Gro-miko bi se bil lahko poslužil pravice vetiranja in s tem pre, prečil odločitev varnostnega sveta. Namesto tega se Je vzdržal glasovanja, kar je bil tudi učinkovit protest. Dolga stavka železničarjev končana Peoria, 111., 19, apr. — Dolga stavka proti Toledo, Peoria & Western Railroad je končana. Trajala Je 18 mesecev. Uprava železnice in voditelji železniških bratovščin so naznanili dosego zadovoljivega sporazuma, Pričakuje se, da se bodo stsvksrjl vrnili na delo v pondeljek. Pred šestimi tedni je bil napaden iz zasede in ustreljen George P. McNear, predsednik železnice. Stavka se je vršila v znamenju nasilja. Pobojniki kompanije so v februarju lanskega leta ubili dva piketa, člana železniške bratovščine, v Gridleyju. Slovaški duhovnik Tiso obešen Waahington. D. C.. 19. apr. — Senator Pepper. demokrat iz Floride, je obsodil Trumanov načrt»glede ameriške finančne in vojaške pomoči Grčiji in Turčiji. Dejal je, da bo ameriška ak cija v prilog državama lahko napotila Rusijo v podvzetje slič-nih korakov kjerkoli na svetu in jih lahko pred javnostjo upravičila. Pepper je kritiziral predsednika Trumana. ker je šel preko organizacije Združenih narodov, ko je pozval kongres, naj sankcionira finančno in vojaško pomoč Grčiji in Turčiji, ki sta baje v nevarnosti komunistične poplave. Truman je, ko je nastopil pred člani obeh kongres nih zbornic, odprto povedal, da je namen načrta ustavitev pohoda komunizma. Debata v senatu o Truma novem načrtu traja že sedem dni. Odločitev bo padla prihodnji torek; gotovo je, da bo načrt spre jet. Diskuzije so v teku o predloženih amendmentih. Eden do- moči, drugi pa odpravo grške monarhije, preden bi Grčija do bila ameriško pomoč. Pepper, ki je že večkrat plediral za dosego sporazuma med Ameriko in Rusijo, je dejal v svojem govoru, da se strinja s ciljem predsednik Trumana, da ne bosta Grčija in Turčija prišli pod kontrolo komunistov, ne pa s Trumanovimi metodami. Pred-lagal je sprejetje amendmenta, da Amerika izroči $75,000.000 organizaciji Združenih narodov za ublažitev bede v Grčiji in mednarodno preiskavo situacije v Grčiji Avtor amendmenta je senator Taylor, demokrat iz Idaha. 1 "Ako bi Rusi posUli blazni, kakor pravimo, In poslali armade v Grčijo in Turčijo v svrho okupacije, potem bi bil jaz za odločno akcijo, kakor tudi za u porabo vojaške sile, ako bi bila potrebna,** je rekel Pepper Ampak Rusi niso blazni in jaz ie vedno vidim možnost rešitve loča izključitev Turčije od po- problema ' Wallace se je mudil v Angliji | devet dni. Napadi nanj v ameriškem časopisju in obsodbe, ka-¡tere so izrekali ameriški politič ni voditelji, so osupnile Angleže. Wallace je v svojih govorih kritiziral Trumanov načrt glede finančne in vojaške pomoči Gr-| čijl in Turčiji in revizijo ameriške zunanje politike. TI govori so dobili zadovoljiv odmev pri večini Angležev, ki ae zavedajo nevarnosti nove ameriške zuna nje politike in Trumanove dok I tfirft' Ta Je, da se evropske I draive ne smejo vmešavati v ameriške sfere, Amerika pa lahko v evropske zadeve. Celo britski konservativci so smešili ameriške kongresnike ln senatorje, ki ao pritiskali na Trumana, naj stori korake in u-tihne bivšega trgovinskega taj nika. Wallace se je bratil z britskimi liberalci in voditelji delavskega gibanja. Nekateri hočejo vedeti, ali je bilo to bolj zoprno kot Churchillovo objemanje ameriških rcekcionarjev. Velika večina Angležev «e nI strinjala a Churchtllovim govorom, katerega je imel lani v Fultonu, v navzočnosti predsednika Trumana Ta ni bil v so g las ju s politiko britake delavske vlade in smrdel je, ker je podžigal vojno Wallace Je dobil pristaše v Angliji, ker je govoril proti vojni in za mir. Ml lijonl Angležev so veaell in po-noanl v zavesti, da ao še proml-nentni Američani, kakor je Wallace, ki vidijo usodo Velike Bri tam je v drugačni luči, kot jo vidi reakcija, Ti Američani no-čejo« da bi Velika Britanija postala tarča atomakih bomb v alu-čaju izbruha vojne med Rusijo In Ameriko. Unije bodo morale predložiti letna poročila o financah lo aktivnostih delavskemu depart-mentu. Uslužbenci v federalnih departmentih ne bodo smeli o-klicati stavke ali groziti z oklicem stavke. Debata o načrtu je bila vihur-na. Nekuteri kongresniki so trdili, da so načrt spisali reprezentanti , velebiznisa, ki hočejo uničiti delavske unipe. Bratislava, Čehoslovakija, 19. apr. — Katoliški duhovnik Jo-sef Tiso, ki je bil predsednik Slovak i je in lutka nemškega diktutorju Hitlerja v vojnem ča su, je bil obešen na dvorišču tukajšnje jetniinice. Na obravnavi pred ljudskim sodiščem Je bil spoznan za krivega izdajstva in obsojen v smrt na vešalih. Edvard Beneš, predsednik čehoslo-vuške republike, je zavrnil apel za pomilostitev obsojenca. pr0tidelavsk1 zakoni bodo poostrili borbo Bittner obsodil izdaja• nje injunkcij proti unijam GREEN NAPADEL KONGRESNIKA Chicago, 19. upr. — "Konflikti med delavci in delodajalci se bodo poostrili in dežela se bo znašla v večji borbi kot kdaj prej v njeni zgodovini, ker je ližja kongresna zbornica sprejela drastičen protidelsvski zakonski načrt," je dejal Van A. Bittner, delavski vodja in podpredsednik Jcklurske unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij. Bittner je govoril na masnem shodu v Ashland Blvd. avditoriju. Shoda se je udeležilo tri tisoč voditeljev unij CIO v člka-škem industrijskem distriktu ln več tisoč telefonskih delavcev, člunov neodvisne unije, ki Je o-kliealu stavko proti telefonskim kompanijam. Na shodu je govoril tudi Richard Long, predsednik federacije telefonskih klerkov. Bittner je izrazil upanje, da bo predsednik Truman vetiral protldelavski načrt, ki Jo bil sprejet v nižji kongresni zbornici. "Najzlobnejša provizija v sprejetem načrtu Je ona, ki določa izdajanje injunkcij proti delavcem, ki zastavkajo za zvišanje plač ln izboljšanj« delovnih pogojev," je dejal Bittner, "Načrt v biatvu pomeni oskubenje Wagnerjevega zakona, ki* garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Kongresniki so ljudje, ki delajo za one, ki so prispevsll denar za njihovo izvolitev. Protldelavski načrt, ki je bil sprejet v nižji kongresni zbornici, so sestavili odvetniki Zveze ameriških tovwrnorjev ln Ameriško trgovske zbornice." Washington. D. C.. 19. apr. — William Green, predsednik A-meri&ke delavske federacije, je oplazil kongreanlka F. A, Hart-leyju, republlkflnca Iz New Jer-seyja in nučelnika odseka za de-avske zadeve, katerega Je preti sedmimi leti hvalil. Oreen ga je zduj postavil v vrsto vodilnih «ovratnikov organiziranih delavcev, kur Je izsilil odobritev dra «Učnega protideluvskega načrta po članih svojega odseke. athee premešal svoj kabii tajnik za induo resigniral London. 19. apr. —- Premier Clement Attlee Je naznanil več Izprememb v svojem kabinetu. Izprernembe so malenkostne z izjemo resignaclje državnega tajnika za Indijo, To pozicijo je imel lord Pethlck-Lawrenr< Nasledil ga je L. W. Listowel. Peth lek-1 *a w renče Je Igiul važno vlogo v pripravah za odpoklic britskih čet Iz Indije do junija prihodnjega leta In za u-atanovltev samovlade v Indiji. Značilna je odločitev glede ie-organiziranja administracij v britskih okupacijaklh conah v Nemčiji ln Avstriji. Kontrolo mad administracijami je d" lej imel John Hynd. Njegov urad je bil zdaj odpravljen In odgo vornost za administracije je prevzel zunanji urad, kateremu na-čeluje Erneft Bevin. K tem Je bilo dolgo trenje med Ilyndom in Bevinom zaključeno. Bevin bo imel zdaj prati* toke v določanju In izvajanju smernic v britskih okupacijskih ¡conah v Nemčiji in Avstriji Hynd se Je zapletel I fllkt z Bevinom v decembru I lanskega letu, ko je predlagal .takojšnje imenovanje nemških I nadzornikov za glavne nemške iiidsutrlje, Naletel Je nu odločno opozicijo. Predlog Je v M nt vu predvideval socislizaeljo nemških indusgij. Bevin Je po bljal piedlog, ker ni mural iz zvutl odpora s stisni Amerike, ki Je proti podržavljenju Jeklur* ake, premogovne, kemične In drugih industrij v Nemčiji. Franciju se je tudi izrekla proti liodržavljcnju nemških industrij Obetajo se nadaljnje izpre membe v Attleejeviv ladi, Mo*, nost Je, ds bo Bevin resignlrul kot zunanji minister po povrat ku v London iz Moskve v k'm- Fe Id mar šal Milch obsojen v dosmrtno ječo Nuernberg. Nemčija, 19 epi Bivši nemški feldmaršal Kr hard Milch Je bil obsojen v do amrtno Ječo, Na obiavnavl pred ameriškim sodiščem J« bil spo znat\ za krivega vojnih zioČtno\. Peoria v rokah fašistov, pravi Robeson Peoría, III., 1». apr. — Paul Robeson, sloviti zamonfcl pevec, Je dejal, da Je to mesto pod kontrolo mestnega sveta, kate-regu tvorijo fašisti. Svet mu je odklonil mestno dvorano, v kateri Je imel nuHtopiti kot pevec. Njegov koncert je bil preklican. Čez 50 policajev je zastražilo mestno dvorano, To dejstvo Je razkačilo Robesona. Pred policaji Je moral lokati zavetja v hI-ÜÍ zamorskega delavskega voditelju, kjer so ga obiskali časni-kurji. Koheson je dejsl, ds Je prišlu I Vori a pod kontrolo fa Ustičnih elementov, ki sovražijo črnce in |>od>igsjo rasno sovra štvo. Ofenziva grkkih vladnih čet neuspešna Atene, Cirčija, 19 apr. — Dl-plomatičnl krogi ao priznali, da ae je ofenziva grških vladnih čet proti gerilski sili 20,000 mož izjalovila. Pričela ae Je pred devetimi dnevi. Vladne čete niso mogle niti zdrobiti gerllske sile 400 mož v hribih severne Tesali Je (ietllcl ao obdržali vse zasedene pozicije. Prej objav Ijeno poročilo, da so vladne čete potisnile v psst 2.500 gerllcev v severni Tesallji, nI bilo resnično. PONDEUEK, 21 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO Of LASTNIMA SLOVENSKE VARODWI P0D90AX* NaroènlM n Zdrušono drftava m loto. 13.00 m pol lata. SI M sa Cook Co- m Mío Mo. 93.71 m pol Subscription ral m: for the Uailod Etalas (oxoopt Chlg—) aaé Canada ftC.OO par raar Chicafo and Cook Covafr 17Jf per T*», foreign countries fttAu por fNi. Cosa oglasov po doçororu^-llokopiai dopiaov la sManènlb -UnkoT aa oa rra¿aJo. Hokopid Ulorarno rsobiao (ôrtico. peroaii pos mi 114.) so rroefe pofcljatoli* lo v slučaju, «t it bo returned. Other will bo rot ur nod lo Adrortlaiag ratos on sjU uasolicitad art icios sueb as siorioa. plays. oboa accompanied by Maslo* na rso. kar ima stik s P B OSV ET A SSÍ7 &9 So. Lawndale Ato. Chicago 23, IUInde PROSVETA $1oajdjvjÍ ncúJÜL noàsdbbi Štrajk v kraljestvu A. T. & T. Ako nai ne prehite dogodki, bo 340,000 telefonskih delavcev in delavk se na stavki, ko pridejo te vrstice pred čitatelje. Do zdaj, ko pišemo te vrstice (četrtek), so se izjalovili vsi poskusi za izravnavo prve velike stavke v komunikacijski industriji. Stavka sicer ni zajela vseh 550,000 delavcev v tej industriji, ker vsi tudi niso organizirani, vendar pa pretežna večina. Vzrok, da ni zajela vseh onih, ki so organizirani, je v tem, ker unionizem v tej industriji še ni konsolidiran. Najbolj je prizadeto telefoniranje na daljavo, v mnogih mestih pa tudi lokalna telefonska služba. Za ogromno komunikacijsko industrijo, ki je skoro od A do Z poaeščina in privatni monopol Američan Telephone & Telegraph Co. (A. T. Se T.), katero lastujejo in dirigirajo gospodje v Wall ' Streetu, je ta stavka nekaj novega. Prav tako tudi za telefonske delavce in delavke in za deželo. Zadnjih par let je bilo sicer nekaj lokalnih stavk v tej industriji, toda to je prva splošna ali napol splošna stavka v kraljestvu A. T. Si T. in njenih Beli Telephone kompanij. Fašistična reakcija je zdaj na delu, da bo to tudi zadnja stavka v tej industriji. Nekaj držav, med njimi Indiana in New Jersey, je že sprejelo postave, ki prepovedujejo stavke v javnonaprav-nih industrijah. Podobni zakonski osnutki so tudi pred kongresom. Sploh je reakcija na delu za direktno ali indirektno prepoved stavk v vseh industrijah, posebno pa temeljnih. Bizniškemu unionizmu danes v resnici teče voda v grlo. In teče mu zato, ker je delavstvo brez politične moči, ki je danes važnejša kot pa ekonomska moč, kajti prva slednjo parallzlra in jo uničuje. Ampak ameriški delavski voditelji so slepi za to, in sicer so danes bolj slepi kot so bili pred 25 leti. Da-li jih bo ta šola kaj izučila ali ne, je v naročju bogov, toda bojimo se, da ne dovolj. Posledica te slepe in kratkovidne politike bo, da se bo preko ameriškega delavstva, organiziranega kot neorganiziranega, razgrnila Črna noč temne reakcije. Toda vrnimo s¿ k predmetu. * Ko so načelniki American Telephone Se Telegraph Co. v Harding-Cool idge v i dobi pričeli ustanavljati kompanljske unije v svojem monopolističnem kraljestvu, se jim ni niti sanjalo, da so začeli rediti gada na svojih prsih. Današnje unije v komunikacijski industriji so se namreč razvile iz kompanijskih unij. Do tega je seveda pripomogel zvezni delavski zakon (Wagnerjev), ki je prepovedal kompanijske unije. Proces evolucije Je zahteval, da ao po sprejetju tega zakona kompanijske unije postale samostojne ali neodvisne, od začetka bolj navidezno, s potekom let pa tudi dejansko. CIO in ADF sta si prizadevali, da bi ena kot druga delavska federacija pritegnila te unije pod svoje okrilje, toda brez uspeha. Duh individualizma in mržnje, ki ga je zasejala do delavskega gibanja dolgoletna kompanijska propaganda med komunikacijskimi delavci, je bil še preveč vkoreninjen, da bi mogel izginiti čez noč; tudi ni izginil še do danes, Zadnja leta jfa so kljub temu delavci v tej industriji začutili potrebo za medsebojne stike in povezanjc teh samostojnih unij. Vršilo se je več konferenc s posledico, da je bila lani sklicana konvencija teh unij. Vršila se je v Denverju in ustanovila ohlapno Federacijo telefonskih delavcev. V tej federaciji je do zdaj vključenih :<8 pokrajinskih unij, okrog poldrugega ducata pa je še samostojnih. Ta stavka je pokazala potrebo za popolno konsolidacijo unlo-nizma v tej industriji. V Chicagu so na primer na stavki "long distance" oporatorice, kakor tudi mehaniki in drugi delavci v tej bratiži, na diugi strani pa delajo lokalne opera\orice. In to kljub temu, da spadata obe uniji v i*Ui federacijo. Podobne razmere so tudi v nekaterih drugih krajih. Pr«v ta ohlapnost in nezadostna konsolidacija teh unij Je med glavnimi vzroki, da je A.X Se T. kratkomalo odbija vse unljske zahteve. In odbila jih Je zato, ker računa, da bo ta stavka prej ali slej zdrobljena. Do zdaj je bila to povsem pobožna želja, kajti stavkarjl, večinoma dekleta z lepim glasom in prijaznim nastopom se dobro drže. Mi želimo tem stavkarjem UKjieh na vsej črti. Njih zahteve so zmerne. V ptico velike draginje in velikega profita, ki ga dela telefonski trust vsa leta, tudi povišek $12 na teden ni tako pretirana zahteva. Končno pa je unija pontavila to vsoto pogajanja. Plače pa v tej industriji tudi niso tako sijajne kot trdi ta trust— oper a tor ice prejemajo od $2B do $42 ali $44 na teden- slednje šele po oamih letih! In njih delo je ¡»igurno bolj utrudljivo kot pa kraljevsko plačanih načelnikov tega trusta, ki si lahko privoščijo največje razkošje in tudi dolge počitnice kadar Koli ali kjer koli žele Delničarji tudi iz leta v leto prejemajo mastne dividende —niti v lotih največje krize ne manj kot po devet dol*rJev od delnice! Ta industrija—kot tudi vac «»stale Industrije ~bl v resnici motala biti aocializirana in služiti interesom splošne javnosti Tedaj bi tud» stavke ne bile potrebne, vsaj ne v taki meri kot «o danes. Poštena ljudska vlada bi skrbela za blaginjo vseh delavcev, vsega delovnega ljudstva Gospodinjski klub vabi na spomladansko veselico Springfield. IIL - Končno je minila zima in prišla je ljuba spomlad» ki jo vsak dočaka rad. Mati narava se je pričela prebujati in ptice selivke iščejo prostorov za gnezda. Članice gospodinjskega kluba SDD smo se tudi prebudile in sklenile, da priredimo spomladansko veselico, ki se bo vršila v soboto zvečer, 26. aprila, v Slovenskem delavskem domu. Za ples bo igrala dobro poznana godba Jobna Gorška. Kdor jf že slfšaj to godbo, ve, da prav lepo igra slovenske valče in polke, katere radi plešejo stari in mladi- Starejši se bomo zopet kar pomladili, ko bomo slišali to godbo. Članice gospodinjskega kluba pridno delajo in se pripravljajo za veselico, tako da bo vsak dobro postrežen. Na veselici ni primanjkovalo ničeiar. Torej gospodinjski klub vabi vse znance in prijatelje iz Springfielda in okolice na spomladansko veselico. Ves čisti dobiček je namenjen v korist Slovenskega delavskega doma. Držimo «e gesla, ki pravi, da je v slogi moč. Sedaj se nahaja-r mo v kritičnih časih, zato pa je potrebno, da se od časa do časa malo Razvedrimo, kar pomaga našemu zdravju. Upam» da nas obiščejo na o-menjeni večer naši prijatelji iz sosednjih naselbin, iz LincOlna rojak Brilll in njegova žena, prav tako naši znanci iz Taylor-villa, GUlespieja, Witta In od drugod. Gotovo ne bosta na nas pozabila prijatelja Lukas Pod-bregsr in John Perme. Ona dva se udeležita vsake veselice kot delničarja SDD. Rojak Gričnlk in njegova soproga bosta najbr-že tudi med nami. Pričakujemo posetnikov tudi iz Virdena in Auburna. Torej na veselo svidenje 26. aprila zvečer! Vstopnina je samo 60c, kar ni preveč v teh časih. Ko sem že pri pisanju, naj tudi priobčim pismo, ki sem ga prejela od Angele Košmrlj, partizanske vdove Iz starega kraja. Pismo se glasi v Izcrpku: ' "Draga nepoznana družina!— Oprostite, ker Vam pišem, dasl-ravno me ne poznate. Vaš naslov sem dobila od Rdečega križa ln obračam se na Vas, če bi ml mogli kaj pomagati. Jaz živim v velikem pomanjkanju. Sem vdova s Šestimi otroki; mQ-jega moža so ubili Svabl, kakor tudi brata in sestro. Ker nimam nikogar v Ameriki, ki bi mi po magal, se obračam na Vas s prošnjo, če bi mi mogli pomagati." Med nami je veliko rojakov, ki radi pomagajo sirotam v stari domovini, zato sem priobčila to pismo. Ubogi ženi bo prišlo vse prav, kar jI pošljete. Njen naslov: Angela Košmrlj, Potovrh št. 6, p. Novo mesto, LR Slovenija, Jugoslavija. Ako bi ji kdo kaj poslal ali 01sal, naj priloži v pismu kupon, ki sc ga dobi na pošti. Stane 9c, tam pa ga zamenjajo za znamko. Uršula Zattich. Bratstvo n« pozna meje — Je svetovno, vsaj morale bi bitL Je-ponaki delavci so s takimi plakati pozdravili prihod delegacije Svetovne delavske federacije, ki Je nedavno oblakala njih por alono deželo. Figure spodaj predstavljajo premiarla Jošldo in predstavnike Japonskega velebiznlsa. "" »-'«•» - ' « v '• r, v Katastrofa v Texasu Sej* klobučarske unije Chicago. III. — Glavni Izvršni odbor unije klobučarjev je pričel s kampanjo za organiziranje vaeh delavnic, ki izdelujejo klo buke in slamnike na zapadni atrani Chu aga. Izvršni odbor lokala 52 želi koopenrati v tej kampanji m kot prvi korak sklicujemo sejo vseh slovenskih unijskih članov ln Jbntc, ki se bo vršila v torek. 22 aprila, ob petih popoldne, to je takoj po delu. Seja se bo vršila v unijskem stanu. 329 W Spomenik padlim žrtvam v Cezsoci <7'T J H*rmlne, Pa.—V Prosveti želim priobčiti prošnjo, ki so mi jo poslali iz moje rojstne vasi Čez-soce pri Bbtfcu. Poslal ml je jo moj sošolec in sedaj učitelj v Čezsoči. On je bil že vpokojen, a sedaj zopet podučuje, dasiravn no je že star. Ker je uvidel, da narodu manjka učiteljev, mu je priskočilna pomoč. Ker je nv^a rojstna vas preživela veliko groze ln trpljenja, ki ga je zadal okupator, je moj sošolec s somišljeniki pričel akcijo za poltavitev spomenika padlim ž r t v a m Osvobodilne fronte. Na tem mestu naj navedem nekaj izčrpkov iz pisma mojega nečaka, sina moje sestre. On je aedaj učitelj petja v bovškem okraju.4 Piše mi, da sta samo on in še nekdo drugi, ki se razumeta na glasbo oz. petje. Sporočil mi je tudi, da je bil moj nečak, edini sin sestre Zofije, u-morjen od Italijanov, in sicer že leta 1940. Po 15 mesecih zapora in linčanja, je bil s petimi drugimi tovariši ustreljen v hrbet. Bil je zvest Član delavske stranke in principov. Na preiskavi ni zatajil svojih idealov, zato je moral plačati s smrtjo. Dalje mi piše nečak, da Je -bu zaprt tri leta tudi nečak neke druge moje sestre. Tudi on je bil pristaš OF. To ni bila organizacija za kralja Petra, temveč za delovno ljudstvo: 'i Pismo učitelja Hinka Klavore se glasi: 4 "Dragi tovariš Anton!—Najbr-že se me bol še malo spominjal iz mladih let. Predstavim se Ti: Riko Tunčev. Menda veš, da sem učitelj. Složboval sem, ker mi Italijani niso dali službe v domači deželi, v Jugoslaviji od 1918.—1937. To leto sem bil po 40 letnem službovanju upokojen in sem živel v Ljubljani. V Ju nlju 1945 sem se vrnil v Čezso čo, kjer sem še sedaj. Tu sem sedaj učitelj in pomagam po svojih skromnih močeh, kar le morem. Naše ljudstvo je tu mnogo tr pelo. Mnogo jih je padlo med partizani, kot internirana, pa tudi kot talci. Mnogo hiš je bilo popolnoma razrušenih, druge pa vsaka več ah manj prizadetetih. Zamislili smo si tudi spomenik vsem padlim žrtvam. Načr^ tega spomenika je že napravil arhitekt. Sedaj ga bo treba š£ uresničiti. K temu uresničenju pa je potreben denar. Obračam se nate kot na domačina: Priskoči nam na pomoč in zberi med našimi rojaki kak dar domu na aitar. Vedi, da nam bo najskromnejši darček dobrodošel. Saj veš, da zraste iz kamena na kamen palača! Upam, da boš Ti in vsi naši, z veselem jaoprijel za to zade vo, za katero smo dolžni prispevati vsi po naših močeh. V trdnem upanju, da mi ne bo^ štel te vljudne prošnje za nevšečno nadlegovanje, in z gotovostjo pričakujoč na ugodno rešitev predležeče prošnje, poz dravljam srčno Tebe in vse naše rojake v daljni Ameriki. Ostajam Tvoj stari Hinko Klavora." Vem, da imamo med našimi rojaki veliko kolekt, ampak ena več ali manj—in vsak darček bo dobrodošel. Apeliram na rojake iz Bovške doline, da se odzovejo temu apelu. Pošljite prispev ke na podpisanega in objavljeni bodo v Prosveti. Sicer pa nas je nekaj v tej okolici, ki smo doma iz Čezsoče, in lahko skupno pregledamo vse prispevke, predno denar odpošljemo na pristojno mesto. | Pred časom sem že pisal, da je bila vas Cezsoča polovico porušena, kajti že leta 1941 je padlo na njo čez 60 nemških bomb. Čezsočane so imeli ie poprej na piki iz razloga, ker so odklanjali vlado tujcev. Tam so bili tudi rdečkarji že tedaj, ko sem se še jaz nahajal doma. Sedaj se vas dviguje iz ruševin in pišejo mi, da so zgradili že 40 novih hiš. Vsi tudi izražajo, da so zadovoljni, ker pridejo pod Jugoslavijo. Za Bovško dolino bo pa težko, ako bo sta ostala pod Italijo Rabelj in Trbiž, kajti ljudje so delali v železnem rudniku v Rablju. Torej, rojaki, ie enkrat vas vljudno prosim, upoštevajte pro šnjo mojega sošolca. On in Te dni Čltamo o veliki katastrofi, ki je zadela Texas City. Texas, in to mestece s 15.000 prebivalstva demollrala skoro do tal, izkopala »00 alt 900 novih grobov, bolnišnice bližnjih meat pa napol nila s tisoči ranjencev. 'M $ i Ko človek čtta o tej katastrofi in gleda slike, ki jih prinaša me kanfcko ¿aaopisje, mu nehote stopijo pred oči tisočera mosta in stotiaočere vasi v Evropi in Aziji, ki jih Je v zadnji vojni zadela enaka usoda Ob obali Galveatonskcga zaliva Je eksplodirala ena sama ladja, naložena s solltrom, Ii katerega delajo b«>dl*l umetni gnoj ali razstrelivo. V zadnji vojni so na "sovražna* me*ta rme- Monroe st. Kot govornik bo na- j Sedaj se vas obnavlja in ne kon stopil Albert Wetabord. kateri čamo dokler ne bo načrtoma vodi to kampanjo. Odbor. 1 preurejena. tali milijone in atomskih bomb milijone ton T ln T. na Japonsko pa tudi par ^ I Vae to uničevanje je bilo (smerno In povsem preračunano človeško delo, zavito v blazne vrfte patriotizma in blagoslovljeno po "božjih" namestnikih vseh "krščanskih" ver. aeved« najbolj pa a strani katoliške duhovščine Ta katastrofa v Texa»u »pada v drugo kategorijo, kategorijo "božje neprevid-noetl'. za katero človek ni odgovoren. Vsaj ne toliko kot mem«. ubijanje m rardejevanje z najhujšim orožjem to pa sem potoval po Združenih državah s tisto prtljago. Sedaj se bližam 80. rojstnemu dnevu in imam ljubi mir ter veselje z urejevanjem moje zgodovinske zbirke. Mateja Pogorele. Ameriška pplitika sovražna Slovanom Cleveland, O.—Naši poslanci v Washingtonu so silno zamrzili §lovane- Za vse druge imajo dosti vsega, dočim naši rodni domovini, ki je toliko pretrpela t vojni* in ji sedaj preti lakota, noče Amerika prodati živila niti za denar. Amerišlfa davkoplačevalci moramo plačevati davke za dobrobit vseh, ali denar gre v žepe izkoriščevalcev, za naše trpine pa niti centa. Vse naše organizacij e in društva bi morala protestirati proti takemu postopanju naše viable v Washingtonu. Slpvenska narodna podporna jednota je že poslala tak protest, kje pa so druge organizacije? Ali bomo mi tukaj plačevali davke za naše vojake izven Amerike? To je problem nas vseh! Naši fantje želijo priti domov, aty tukajšnji mogotci pa 8 Jih mWida bojijo, ker so več i manj prežeti s tujo politiko. Po radiu slišim in čitam v časopisih, da Amerika pošilja denar v druge dežele z namenom, da ustavi komuhizem, toda s tako politiko ga sami širijo v tej deželi. Proč s tako politiko, ki je vsem v škodo! J. Markich. Glas iz Windsorja Wlndaor, Kanada. — Nisem še videla v Prosveti nobenega poročila iz Windsorja, čeprav je tu nekaj naročnikoy na ta časopis. Ne bi se oglasila, če ne bi bila čitala dopisa od Georga Belinca iz Davisa, W. Va., ki pravi, da je doma iz Pilštanja pri Kozjem, kjer sem bila tuid jaz rojena. Dragi rojak, zelo me je razveselilo, ko sem čitala, da si doma iz mojega rojstnega kraja, zaeno pa sem se začudila, kajti vem, da jih je zelo malo v Ameriki iz Pilštajna, v Kanadi pa nikogar. Pripomniti pa moram k tvojemu pisanju o golobu, ki ga je hotel tamkajšnji župnik spre meniti v svetega duha, da je to pgrska pravljica. Sicer pa du hovnikom ni bilo treba s takimi zvijačami za nos vleči vernike, saj so že tako preveč verjeli v cerkev. *Ako imajo tamkajšnji duhovniki na vesti, da so dali starši od Kozjega pa do Jurkloštra na tisoče partizanov, katerih kosti še sedaj ležijo po Bohorskih gozdovih, potem pa jim gre vsa čast. Vem tudi, da je bil pil-štanjski kaplan Izgnan, a župhi-ku so vse zažgali. Pilštanj, Drensko rebro, Lesična, Prevor je in vse do Planine so L 1943 osvobodili partizani, okrog boži č^ istega leta pa so napadli do __" _ J» ___A _ * ' \Tamm rs sva bila iz ljudske šole odbrana. da pojdeva študirat v gimna zijo v Gonco, toda moj oče meni nI dal dovoljenja. Aston Zor ni k. mobrandi, ustaši, četniki, Nemci in Italijani in vse požgali. Takrat je bila uničena tudi moja 86-let stara mati. Ona je hra nila partizane in jih tudi skrivala. Umrla je po osmih dneh od lakote in mrazu v neki ko-vačnlcl. Klicali so jo Potočnikova mama iz Drenskega rebra. Tvoje ime, dragi rojak, mi ni znano, temu pa se ni čuditi, kajti jaz sem odšla iz Slovenije že pred 40 leti. V naših krajih od Kozjega do Jurkloštra je bilo požgamh 35 vasi do tal, v desetih vaseh pa polovic poslopij. Na glavnih ce stah so pustili velike hiše, v ka-jaz! terih so nameravali imeti Nemci S pola Me»to Duluth je za veliko noč obiskal silni vihar z dežjem in _____„ _ snegom. ^utraMe^bilo drevje | ^¿¿/¿J Um mh¿' ne Oglasi. Iz pisem mojega brata. svoje potojanke. Trpljenje in groza je minula in ljudstvo sedaj po malem obnavlja, rane pa so še zelo velike, ki se po malem celijo. Jaz sem že v Kanadi 20 let, ves čas v Wlndsorju. Iz naših krajev je doma tudi Jakob Ll-povšek. On je nekoč pisal, da so bili v Šoštanju menda vsi za se za na- v bliščečih se koraldih—tako vrti ta narava, ki je Bog . .. Ob tem času. ko pišem te vrstice, Je minulo 55 let, ko sem bil prvič v Trstu. Tedaj sem šel k vojakom in prvič zapustil svoj rojstni kraj Pred menoj Je bila težavna pot. Najprvo sem delal v rudnikih, v katerih sem se nalezel revmatizma, ne- ki je tam že 25 let za sodnika, razvidim. da temu ni tako. On je kot pravi Slovenec moral bežati iz kraja v kraj, da je ušel internaciji in mogoče smrti. Med drugim piše. da se Še danes ne ve za več tisoč ljudi in da so Nemd uganjali stralno barbarstvo. Hribi ol(rog Šoštanja, Ve zdel zakj lenja in v partizanov. 1)011 Ako bi rojak Lipoviek zvedel kaj Yev iz Šošu^ 3 pišf mojemu bratu: Anton £ tož^ fOdnik, Šoštanj uLP da sem podala nekoliko pr^3 nik uiformacij o naših ^ Katarin« Crntk Pismo iz stare domovine II» Chicago. IlL - Tu sledi liag- ljevanje pisma, ki ga je 1Zroči za objavo Frances Uvri&H Čudno si Ti bo mogoče zakaj Ti vse to pišem in se sploh oglašam, ko vem" nas nimšš rad, nasprotno da sovražiš, dasiravno Ti nisij storili nič zlega. Pišem name* Tvoje sestre Marije, ki me j« i to poverila. Zaradi osebnih vzrokov pre klinjaš našega heroja, junak odrešitelja in nesmrtnega clovi ka, vsem svobodoljubnim nar dom svetega moža — marša Tita, pa zraven preklinjaš sen šo izmučeno, izropano, požgan razrušeno, upostošeno, do za njega praška izmozgano, s kn prepojeno, a kljub vsemu pJ noshp Jugoslavijo. Kaj Ti sorodnica pisala in kako je to la, si p^č lahko mislim. Pač ti ko, da bi ji Ti gotovo poslal da larje. Kako Ti je mati pisala in pi pisala naše razmere, tudi a vem. Vem le toliko, da je m« go žrtvovala za partizane, i borce za našo svobodo, da j veliko pomagala Jakljevim, I so vse zaprli in popolnoma izn pali domačijo: od živine, hrai in obleke do zadnje črepinj Hoteli so tudi hišo zažgati. D je mati še danes navdušena i Tita in našo novo državo, se * di iz tega, ko ima v sobi obešen sliko Tita in vedno okrašen Mamo je kapital izmozgavi mama ve, kaj je delavec, ve. ki je socializem in je prepričan da je kljub trenutnemu pomaq kanju in neugodju bodočnost Iavca le v socialistično ure; državi. Jaz ne vem, če se letni ženi izplača potovati v ni svet, zlasti Še, ko ima tu hčere, ki bi bile sposobne pi živeti svojo mater, tako mata ki je zanje žrtvovala vse svof življenje, vse trpljenje, ki jih j postavila y življenje, kakor jI more postaviti malo katera md — sama, brez centa moževe i očetove jjodjpore. Rea je, da si šel mlad v Ana riko in si se popolnoma poa» rikanil. Ti si tam rojen in i tamošnji državljan. S tem p«I ni nikjer rečeno, da je treba pit klinjati Jugoslavijo in njene| voditelja Tita. Kaj je naredili Jugoslavija, da jo kolneš? Ni padena je bija od Nemcev, ki | jih oborožili Angleži. Branil»! je pred najbolj krvoločnimi n« mi — Italijani in Nemci Ti borbo je vodil Tito s svojimi p naškimi partizani. Tudi Tvoji znanci: Jakljev Jo že, Nacek in Janez so bili F* tizimi: Jože je kapetan in v«J avtodelavnice v Mariboru. >» cek in Janez pa sta darovi! svoja mlada življenja m m svobodo. In nešteto mladih «a di je padlo za svobodo, resne« svobodo, za državo, kjer ne ■ več izkoriščal človek cloveBJ svoje kapitalistične svrhe, sp ne bo več delavec samo ^ kapitalistu, kjer se nikoli vte bo bankir in trustovec norce* iz delavca-trpina. j Mi delamo vsi za drža«. ■ skupnost. Tovarne so »a« vseh, so last države: «ndujj dela za vse. dela za Waj«'«* ve ln poeameznika. ne ps fc lijonarski dobiček ^ tovarne in podjetja *e nadeli nlao. Pri nas n nosti ln je nikoli niti ne ker gradimo in ^,am°riPorfT^ tu, da ne bo ene stvan F^ druge premalo da ^ ^ gromadil kapital P^* blaga, potem pa " > na cesto stradat ln da bo požgal toliko ^ »Jonov kvtntalov P***^* p,rja in kave ln to. da bi držal c-er,-(Dalja na « TUNANJA politika jugoslavije Govor m*ri*U Tita pred skupščino dne 31. marca (Nadaljevanje in konec.) kate- §e eno vprašanje je, s Kaie-mislini da se moram pečati, nmto vprašanje odnosov z rJiOdkar je narod v tej ? nrie izgubil svojo svobodo m 2 je ta država postala igra-s? v rokah nekaterih imperiali-tcn:h «1, so se odnosi z njo ■Llabšali. Da se razumemo: ne narodom Grčije z njim se od-___^lohfinh. amoak s tl- pos nosUn.so poslabšali, ampak st mi. ki so jih grškemu narodu vsilil koti oblastnike. Grška vlada je* pred Varnostnim svetom oklevetala Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo, da so one povzročile državljansko vojno V Grčiji in da vse tri balkanske države podpirajo grško demokratično armado in podobno. Dosedanja preiskava v Grčiji je dokazala, da so obtožbe grške vlade pred Varnostnim svetom navadni falsifikati in klevetanje Jugoslavije, Bolgarije in Alba-mje. Ta preiskava pa je tudi odkrila pred vsem svetom to, česar ni pričakovala niti grška vlada niti njeni varuhi. Odkrilo se je brezvladje in l$ruti t^ror nad demokratičnimi množicami Grčije in nad Makedonci v Egej-ski Makedoniji. Pokazalo se je, da so popolnoma resnični vsi podatki v spomenici, ki jo je jugoslovanska vlada predložila Združenim narodom o preganjanju Makedoncev v Egejski Makedoniji. Ta spomenica je bila takrat odklonjena in niso razpravljali o njej, da bi se stvar raziskala. Ne bom se spuščal v nadaljno podrobno analizo o tem, kdo je zakrivil to, kar se danes dogaja v Grčiji. Moja dolžnost pa je, da zavrnem vsa obrekovanja in obtožbe proti Jugoslaviji kot neosnovane in tendendenciozne. Vse gradivo, ki ga je dobila komisija v Grčiji, zgovorno potrjuje to, kar sem rekel. Je pa neka druga stvar, zaradi katere moramo biti previdni, kadar gre za Grčijo. V Grčiji ni samo gnezdo, polno vseh mogočih poizkusov n^onar-hofašističnih izzivanj" Jugoslavije, Bolgarije in Albanije, ampak je Grčija postala tudi ena izmed baz imperialističnih sil, ki lahko ogrozi mir na Balkanu in na svetu. O tem govorim na tem mestu zato, da se bo vedelo, zakaj gre, da se bo vedelo, odkod naenkrat taka skrb ameriških uradnih krogov za Grčijo in Turčijo, zakaj tako sovraštvo teh krogov nasproti grškim demokratičnim silam. Tovariši poslanci! Reakcio-narji na zapadu navadno govore o dveh blokih: o zapadnem in vzhodnem. To govore tisti, ki> si žele vojne; če bi ta njihova trditev postala resnica, bi bila nevarnost vojne trajna, ker imajo bloki v sebi tako nevarnost. Toda danes si moramo z vsemi silami prizadevati, da se te Želje reakcionarnih vojnih hujskačev De bodo uresničile. Danes sta na svetu dve fronti. Nevarna, čeprav maloštevilna fronta im per alističnih vojnih hujskačev m vel.kanska fronta narodov vseh državah, ki si žele miru. Tej fronti pripada nepremag-lj va Sovjetska zveza, tej fronti P' pada nova Jugoslavija, Poljaka. Češkoslovaška, Romunija Bolgarija, Albanija, demokrati ¿ne s. I« Grčije, Madžarske, te, front pripada velikanska večina narodov Amerike, Anglije, Fran-<'J<*. Italije in vseh ostalih dr «av ne samo v Evropi, temveč tod na vsem svetu. N»piestana budnost in raz j n kava njo vseh izzivačev, voj " h hujskačev in raznih imperi "ist.mh manevrov je najboljša ih n;jj in utn Jupr badal ' ivojerr test,,.., ¿a\ aru kti to je z vsemi državami, ki si to že le in ki so prijateljsko razpok žene nasproti novi Jugoslaviji. To velja v prvi vrsti o odnoša-jih s sosednjimi državami. Pri ten\ svojem prizadevanju je yla-da dosegla že lep^ uspehe, ki so neprecenljive vrednosti za izgraditev in miren razvoj naše države. r' 1 Kakor je znano, je vlada 1945 sklenila pogodbo p prijateljstvu in vzajemni pomoči s Sovjetsko zvezo, take pogodbe pa je sklenila 1946 tudi z republikama Poljsko in Češkoslovaško in končno z republiko 'Albanijo. flazen trgpvinslpfc pp godb in kulturnih konvencij je vlaqa sklenila tudi pogodbe o tesnem ekonomskem sodelovanju s SZ in Albanijo. To ekonomsko sodelovanje ima v načrtu ustanovitev skupnih podjetij, od katerih so s SZ že sklenjen? pogocjbe o skupni donavski druž Di za plovbo in 2;a letalski promet. V t^ku so ppgajanja za ustanovitev drugih družb s SZ. Z Albanijo smo ustanovili že celo vrgto skupnih družb, kot n. pr. skupno družbo za nafto, za pomorsko plovbo, za gradnjo železnic itd. Poleg tega je zelo važen sporazum z Albanijo o izenačenju valyt in o ukinitvi carinskih meja med našima državama. S Češkoslovaško smo sklenili zelo obsežno trgovinsko pogodbo, ki je po svojem obsegu in značaju zelo važna za gospodarsko sodelovanje med našima državama. Podobne pogodbe bomo te dni sklenili tudi z nekaterimi drugimi državami, kakor n. pr- Madžarsko in drugvmi. mamo pogodbo s Poljsko, v teku pa so pogajanja za nove, še večje izmenjave blaga. Z bratsko Bolgarijo redno izmenjavajo bjago, pred nekaj dnevi pa je bila sklenjena tudi nova trgovinska pogodba. Da doslej še ni bila sklenjena z Bolgarijo pogodba o vzajemni po moči in prijateljstvu, ni ne naša krivda rie kr/vda bolgarske vlade, ampak nas je pri tem oviral položaj, v katerem je bila Bolgarija zaradi mirovnih pogajanj v Parizu. Sedaj pa ni nobene ovire več in v najkrajšem času se bodo naši odnošaji z Bolgarijo še poglobili in okrepili tako, kakor narekuje to korist na rodov obeh naših držav. Poleg poprej navedenih držav katerimi imamo krepke eko nomske in politične vezi, moram omeniti še sosedno Rumunijo, s katero imamo ne samo zelo dobre politične odnošaje, ampak tudi pogodbo o izmenjavi blaga Nadalje imamo sporazume: Francijo o izmenjavi blaga in plačilni sporazum, s Holandijo sporazum o izmenjavi blaga in izplačilni sporazum, z Belgijo sporazum o izmenjavi blaga in izplačilni sporazum, s švico sporazum o izmenjavi blaga in izplačilni sporazum. Vlada je sedaj v pogajanjih z nekaterimi drugimi državami za sklenitev trgovinskih sporazumov. Zlasti moram poudarit važnost trgovinskih odnosov Švedsko, Švico itd. Pogajanja gredo h koncu tudi z Italijo. Vlada FLRJ se bo prizadeva la, da bo obnovila normalne tr govinske odnošaje tudi z vsemi drugimi državami, ki si to žele, če bo to v interesu naše ekonomije in če bodo možnosti za iz polnjevanje naših obveznosti. Iz vsega tega se torej vidi, da so bile zastonj vse zlobne Želje ne katerih reakcionarjev, da bi Ju goslavijo ne samo politično, am pak tudi ekonomsko izolirali in onemogočili njeno izgraditev, da bi onemogočili njen razcvit. Mislim, da je zelo važno, če poudarim dejstvo, da je vlada v zvezi s petletnim planom naročila v nekaterih državah razne stroje za elektrifikacijo in indu strializacijo države in sicer za mnogo milijard dinarjev. S tem smo prevzeli naše velike obvez nosti, ki zahtevajo velike napore, ker bomo le malo tega pla čali z devizami, pač pa bomo prevzete obveznosti plačevali na podlagi kompenzacij« z našim' proizvodi in surovinami. Kak len pomen ima to? To pomen da moramo napeti akrajno silo da bomo imel» dovolj surovin in proizvodov za izvoz oziroma podarsk« od noša- za plačevanje strojev, ki Jih ra- s m m. v bimo; to pomeni, da bomo moi fali zelo varčevati in racionalno uporabljati vse tiste produkte in surovine, ki jih izvažamo zaradi kompenzacije za stroje; to pomeni, da se bomo morali v pr vih letih izvajanja petletnega plana marsičemu odreči, da bi kar najhitreje uresničili to, za čemer stremimo, to je, da ustvarimo napredno in bogato novo Jugoslavijo. Če pogledamo povojno bilan co našega izvoza in uvoza, je I je pri nas odkl?nkalo. In to obujena slika v odstotkih, če vza- last si je delavec priboril v bo- Glasovi iz naselbin (Na 1alje vanje S 2. sireni.) ven pa bi umiralo na milijone ljudi od lakote. Tega pri nas nikoli ne bo, ker je oblast v rokah delavcev, kmetov in delovne inteligence. Le-puhom, kapitalistom, izkoriščevalcem, goljufom in bankirjem giemo za podlago kot 100% leto | jih, v 1945, sledeča: Uvofi Teta 1945 100 osvobodilnih bojih pod vodstvom našega maršala Tita. leta I Ta boj smo bojevali proti kapi 19*46 se je dvignil na $149l8%; taiistom, italijanskim in nem-leta 1947 (do 20. mar9s, torej škim, pa tudi proti angleškim in nekaj nad dva in pol meseca) še drugim. Saj ua™ angleška in 107.4'«, v primeri z vsem j^tom amerUka reakcija sedaj hoče aj» , i škodovati na vseh koncih in kra- 945 znaša okoli 450 JYW Leta 1945 100%; leta I jih, ker »0 izgubili pri nas rud i se je dvignil na 550.1%; le- ninke, premog, železo, jeklo, svita 194? (dO 2i0. marca, torej dva nec, iiv0 srebro, mangan, baker in pol meseca) 146.9%, v prime ^limunij in zlato ri z vsem letom 1945 znaša nad Vse to je bil angleški in ame-760'.. Torej zelo l^itro in rapid- riški kapital. Sedaj pa je to no raste ta naš izvoz in uvoz. nato. Ves dobiček dobi država, o pomeni, da pri nas proizvod- ne tujec. Zato pa bomo v petih nja vedno bolj napreduje. Kaj nam to dokazuje? To do- druge pokrajine elektrificirali, kazuje, da naš uvoz in izvoz postavili tovarne in sami izdelo-stalno in hitro naraščata, zlasti vse, kar potrebujemo in bor pa b* to naraščanje še večje in do ljudje doma ¿aslužili in jim močnejše v procesu izvajanja *»e bo treba hodit v tujino pro-našega petletnega plana. Toda dajat svojo, delovno moč in se podariti moram, da to ne gre pustiti izkoriščat trustom in mr vse prav gladko, kakor se zdi, tvi plutokraoiji. Pri nas bo kma-moram pa na tem mestu opozo- 1» delavec stanoval v zdravem riti tudi na nekatere slabe stra- stanovanju, imel tečno hrano, se ni naše zunanje trgovine. V prvi dostojno oblekel In se izobraže- 7a— val v gimnazijah in lahko študi- vrsti zaradi velike tehnične za ostalosti naših rudnikov in mno inkovitejša oblika boja tev m.ru na svetu, lavjja bo ostala tudi le /vesta dosedanji liniji v boju za utrditev miru in sodelovanja z vsemi dr k so pripravljene spre-" ielovtnjt, ker sem pre d.i boste to odobrili vi, ¡" -anci, in vsi naši na- lnem skladu s prizadeva vsestranskim sodelo* « b.lo delo vlade FLRJ * ' m razdobju, prsv to "i- prihodnje raz ' "»mo poleg političnih T h odnofcajev navezati in kar mogoče letih vso Slovenijo, Bosno in gimnazijah ral na univerzah. Vse to je že gih tovarn in nizke produktiv- začeto in se bo ie izboljšavalo, nosti dela so lastne cene za nafte dnj* državljan proizvode, surovine in drugo živel človeku dostojno življenje, višje od svetovnih cen, nekatere I In to dela Tito-delavec, ki ga Ti * »v. A. ,1 ____,_____i_A_ Moln\r*»r> rtrnlrliriinS (Dalje prihodnjič) - ' • Karl in Marija. repa- n m 0 m "i -i-i- I .*•■.» * L' >•*• u pa so višje tudi za proizvode iste | delavep,preklinjaš, vrste. To velja zlasti za baker in nekatere druge artikle, W so med glavnimi artikli Uvoz^. Za to moramo mi iz posebnega fon da, ki ga v ta namen snujemo v naši državi, na račun drugih D^oizvodov kriti meri s svetovnimi mo da bi lahko uvozili In plača-. Ljubljana._Ko, ,0 v megecu i proizvode, ki so nam nujno I lfU 194ft zaikri le Ift. potrebni, ker moramo izvažat vore vehk^g ^lniftkega trans PO svetovnih cenah, naši stroški portnaga vlaka, ki se je usUvil proizvodnje pa so višji od sve- ng Jegenicthf I0 vsakomur, ki je tovnih cen. To poceni, da ima p^e^ v mrtVaško tiho notra- mo poseben fond, s katerim vrši- njoit vlROnov, zamrla besed« na mo egalizacijo. Potrebno je, da ustnlcah. yjgjt, na katerega so se pri nas tehnična sredstva za z frkami Interniranci iz pridobivanje teh rud izpopolnijo DachgUa sami napisali 'Dachau in da se dvigne produktivnost —Jugoslavija", je pripeljal dol dela. Razen tega je naša zuna- ge leteče vrste pol Živih okost- nja trgovina preveč počasna in njakov. Videl si ljudi v cvetu neokretna, zlasti v njeni notra- mladosti, ki so tehtali kakih 25 nji organizaciji za hitro zbiranje kg. Pošastno suhoto udov, na in izsleditev tistega, kar lahko katerih ni bilo več niti koščka izvozimo, nato v propagandi in mesa, so poudarjali otekli, za spretnosti klasiranja naših pro- otroško glavo debeli sklepi. Mno izvodov. Z drugimi besedami, gi niso imeli niti toliko moči, da nismo se še naučili trgovati, in bi sami nesli žlico k ustom in sicer hitro in dobro trgovati. Jih je bilo treba pitati kakor Iz vsega navedenega je jasno, dojenčke, da rabimo mi za zamenjavo v Dan za dnem in mesec za me inozemstvu, za stroje in drugo sečem so po osvobojenju priha mado, po večini starejši moi je in žene. Na Koroško so peljali s seboj precej imovine, vozove in konje, nazaj pa prihajajo večinoma prazni. Mnogi izmed repatriiranccv so se ob prihodu nezaupljivo in plaho obnašali, šele po ovinkih so povedali, da so jih naši ljudski državi sovražni elementi skušali odvrniti od vrnitve. Mnogi taki zapeljana so se glasno začudili, ko so za gledali bazo na Jesenicah, o kateri so onstran meje slišali, da je nekako strašno koncentracij sko taborišče, iz katerega se nihče živ ne vrne. V resnici pa baza sama nima niti ograje- Zapeljani begunci vedo ceniti svobodo v novi Jugoslaviji. Čeprav so bili prej naši sovražniki, jim je ljudska oblast šla prav tako na roko, kakor vsem drugim repatriirancem. Priznati je treba, da so mnogi izmed njih bili toliko pošteni in dosledni, da so pisali svojim znancem, ki so še ostali onstran meje, da v Jugoslaviji nI tako, kakor trdijo pobegli narodni izdajalci, ampak je v novi Jugoslaviji dovolj dela in kruha. V zadnjem času je dotok re-patriirancev znatno upadel, pač pa se je sedaj pričela tako imenovana ekonomska repatriacija tistih naših rojakov, ki so še pre^l vojno odšli v tujino, največ v FVancijo, s trebuhom za kruhom. Po dolgih letih trdega dela za tuje interese se je preko naših repatriacijskih baz do nedavnega vrnilo že okrog 2000 Jugoslovanov, med njimi 1085 Slovencev. Letos jih bo prišlo še kakih 20 do 30 tisoč. V svo bodni domovini bodo delali za svoje in svojega naroda blagostanje.—Slov. Poroč. težave v nemčiji Napisal Donald Bell Neuspeh moskovske konference bo zaveznikom zelo otežkočal okupacijo Nemčije. Prvi znaki teh težkoč so se že pokazali v stavkah, ki so izbruhnile v Porurju. Pokazalo se bo z vso jasnostjo, da so Nemci še vedno izredno nevuren narod, akoravno so kazali mnogo hlapčevske pokornosti v prvih dneh okupacije. Imel sem priliko, du govorim Listnic«, uredništva Kav poštni sakon pc«pov«4uJs vsako oglašanj« kakršnega koli sr«ftkan)a ▼ listih« prosimo dopisnik«, ki oglašajo prlr«db« svojih društev aU drugih ovaa nlaacIJ. alt pa kako drugo akcijo sa shiran)« denarja, na) ▼ «volih poročilih m omenjajo ar«čk ali srdUcanJa« kakor tudi m kartnlh ali tomhulaklh sabav, sko J« sa bJs doloŠMi vstopnina. Poštna uprava sahteva od nas. da mora ▼M teko oglaAanJ« Is Usta* Pro. slmo. drilU •« t«o«.. z različnimi Amerikanci, ki so se ravnokar vrnili iz Nemčije in o katerih lahko rečem, da se silno zanimajo za nemške zadeve. Dalje sem vidVl in eital pisma, katera pošiljajo pametni Neiftci svojim prijateljem v tej deželi in sem vse to primerjal s poročili naših ameriških časnikarjev, ki se nahajajo v Nemčiji. Za ključki, katere sem moral na praviti iz vsega tega, so, da Nemci niso več obupani, da so prebredli malodušnost, ki jih je nadvladala v prvih dneh po porazu, Danes Nemci ne čakajo ve£ fatalistično na to, kur jim utegne prinesti bodočnost—na sprotno, začeli so sami odločeva ti o svoji usodi. Naj tu navedem nekatera znamenja, ki to potrjujejo; 1. Nacistično podtalno gibu nje nikakor ni bilo uničeno o priliki zadnje racije kajti ni težko, zapreti nekaj fanatikov, toda nemogoče je zaseči in polo viti ali sploh nadzirati vsu one stotisoče, kis tudi še danes veru* jejo v to, kur jih je naučil nacizem. Nemci in Nemke med 25 in 35 letom še vedno verujejo v nacistične nauke, četudi neka teri izmed njih morda ne obožujejo več svojega firerja, ker ne morejo pozabiti, da je bil po ražen. Toda ostali so fanatični nacionalisti, ljutl sovražniki Židov in prepričani teroristi. Vse, kar si žele, j« nov, boljši firer. Kar pa delajo, bo zarote in giba nja, katerih cilj je pred vsem, da strahujejo on« liberalne Nemce, ki bi bili dostopni ideji sodelovanja z okupacijskimi ob lastmi. Drug cilj tega podtal nega gibanja je sabotaža vseh ukrepov okupacijskih oblasti, a tretji, predpriprave na prevzem oblasti čim s« bo nudila prva ugodna prilika, 2. Nemški reakcionarcl, katerim uspe dokazati, da niso ni kdar bili pravi nacisti, so se vgnezdili v vseh važnih uprav nlh pozicijah v vseh treh zaho dnih conah. S tem, da so zago tavljali okupacijske oblasti v teh zonah, du so odkritosrčno proti Rusom in nacizmu, so postali v očeh okupacijskih oblasti stoodstotno zanesljivi. Zdaj so ie izgubili svojo pokornost in tisto boječo priliznjenost. O priliki zudnjih izgredov so pokazali svoje pravo lice, Danes je že čuti odgovore ali izjave kot naslednjo: "Seveda, v vaših močeh je, da me pošljete v ječo. Toda tudi to me ne bo napotilo, da izvršim to vaše povelj«.'1 3. Takozvani zmerni liberalci, to je v glavnem socialdemo-kruti izgubljajo zaslombo delavskega ' prebivalstva. To delavstvo se obruču ne le proti svojim socialističnim vodjem, tem več tudi proti okupacijskim si-um. Stavka v Porurju, ki je trujalu en dun, morda res ni ta-io ogromnega pomena, četudi je oropala Evropo za pol milijon* ton premogu, katerega vse evropske dežele tuko nujno potre-3ujejo. Todu dejstvo je, da je bila ta stavka prva stavka večjega obsega od leta 1932 aem. Naperjena pa je bila proti britanskim okupacijskim oblastim. 4. Nemški socialisti so ljutl sovražniki komunistov, katere mrze nad vse: Todu isto na vt-lju tudi su delavce v Porurju in drugih velikih industrijskih o-krajih Nemčije. Nemci danes Čutijo, da je prišel čas, ko morajo bolj aktivno nastopiti proti okupacijskim silam in njihovi politiki v Nemčiji. To jim ni posebno t«lko, ker j« uprava v vseh Štirih conah v glavnem v rokah Nam* cev, in ker so bile zavezniške okupacijske sile znatno zmanj-šane v vseh conah. Najnovejša poročila trdijo, da imajo pplo Rusi komaj 150,000 moi v avoji coni v Nemčiji. To so raslogi, ki so ohrabriU Nemce, da te sno-vu podajo na politično polje V borbi proti zavezniškim oblastim ali vsaj njihovi upravi, Spori med zavezniki pa jim to opozicijo olajšujejo, ne glede na fo, za katero stranko gre, bodisi na levi, bodisi na desni.—OKA. več rud in cenejših rud: bakra, svinca, boksita,4 železne rude, premoga itd. Prav tako pa rabi mo tudi več kmetijskih pridel kov: več tobaka, pšenice, koruze, konoplje, živine in drugih pri delkov, ki bi jih morali mi izva- jali transporti naših rojakov, ki jih je bil okupator interniral ali prisilno izselil- Prihajali so iz Nemčije, Avstrije, Italije, Belgi-je, Holandije in Poljake. Delo, ki ga je pri tem opravila naša repatriacijska služba, ki jo je žati, če bi jih imeli več-, kakor pa organizirajo ministrstvo ta soci jih rabimo doma. alno politiko s pomočjo Štaba Da bi torej c^ran* našo tehnično zaostatost, moramo naj- « & LJubljani in prej storiti ^¡¡^^li Kamniku j. šlo cxi dvoboj en j a bodo v prvih letih petletke n«j- mi w w (m ežji nato pa postopoma v«d"o po V«čiQi slovenskih, Užji in lažji v procesu industria L u, ^ tr.nzitnlh povratni lizacije in elektrifikacije L p«, večin| ostalih Jugoslova države, v procesu dviganja naše- nov. K tem Je treba prišteti še ga kmetijstva na višjo stopnjo L ^ mozemceV( kl so odšli, iz eksenzivnega na intenzivni prUm a,j pa |h preko ozemlja način obdelovanja. Zaradi vse- njuU republike. Repatriacijska ga tega imajo naši trgovinski in iluiba je org.niziraU transpor-ekonomski odnosi z inozem^ ( opravljala registracijo, izda stvom velik pomen, hkrati pa jala dokumente, «krbela za pr* tirjajo od nas tudi velike napo- hran0 in nagtlnitev v bazah, da-re, da bi izpolnili svoje obvezno- ja|a vgo potrebno zdravniško in sti do držav, od katerih moramo go^ino pomoč ter vzdrževsla dobiti razne stroje in nekatere ves repatriacijski aparat. Tu ne surovine ter mnoge druge pred gmemo pozabiti repatrlacije prt mete. ljage, ki so Jo povratniki leU Kljub vsem težavam, ki lem 1945 v mnogih primeril morali jih zgoraj navedel, Je to samo pustiti v Nemčiji in kaUre Je majhen del; naša država koraka bilo okrog 30 vagonov. O tem vztrajno naprej v svojem izgra- velikem delu pričajo U številke jevsnju in dosega občudovanja aam«. vredne uspehe zaradi globoke fcalotten je bil pogled na tran vere naših narodov v to, da smo gp«,^ osirotelih otrok, ki so Jih na pravi poti, zarsdl požrtvo valnegs dela širokih delovnih v Internaciji oddvojili od star iev. Mnogi izmed njih niso zna množic po mestih in na deželi. \\ beaed.ee slovenski, zlasti ps nale mlade generacije. [^„j ^ itevilo vračajočih se Zaradi požrtvovalnega in vztraj- iZ«elj*ncev ter Internirancev prl- nega dela naših ljudi na polju, upadati, pojavil p« ae je v tovarnah, na cestah In novih njtmi nov element. To so železniških trasah, v rudnikih in bili zaslepljenci, ki so pod vpli pri grsdnjah smo lahko prepri vom b#logardistiCTtt propagande čani, da bomo premagali vae te- ob osvobojenju pobegnili pr«d Jave, ki nas Še čakajo. SANS. I prodtrajočo Jugoslovansko ar Chlcafo ud Northern Illinois... Bich in Edncatlonol and Cultural Advantages Ko sa Ja sadnjs šarjavlca vallkaga ¿Ikaška. ga pokara lata 1171 apramlnala v pepal, Ja bilo m«s«e * obupnam stanju. Imalo ni drugega kol 1« v«ro v bodočnost. V rudobju od takrat m Ja tlata vara Is» polnila v polni mori Na samo. da Ja metlo Chlcago sraslo v Induitrljalnoga velikana, ampak aa Ja ras» vilo v voUttno tudi na kulturnom In huma> nltarnom polju. Po vsam Chlcagu In v tavernem Ulinolsu «o unWsrss, Ishpolofltns šolo. snanstvgno institucija, prvovrstne šole, veliko knjlšnl-eo. sloviti musejl. ogromno bolnlŠnleo 1« lice JI sa vaslskava«|a sdrevstve. Prebivalstvo tega okraja si lahko šlojo v »rot«, da |me vse le prilotaotll n« polju snanostl, kultur In sdravslva. NekeJ leb sarodov omenjamo spodaj. A1UI>iiw af NatMief te Ow WíWofl $ m*d t»d*niry ff m»*t mt M< turi fc» Medf AtoitMm. A mmibl» 10,000 4H hrt» tmh U. 9., f tàiéut i Uff fa^® CMm«* Hi.lm*k* »../.O HhUrr d,amh» HM Chl»m$m Ajm1»m$ Nt vi iiM#a f»»e, ijMßti*lil n-i-rff Vff <• fml* t—imtm Iß 1991, t yS le r+9**« m* ««• e-»» 10 m* ,, ><|,i tLm Lmtl W»— ■■ Il «I Mtàm ■ . àm Midi WWWVfl. ■■ -1 . 0f9*¿ Optrm't Umm» I» (M««««, «m 41 CMi M, M» ml I é §M9*êirlm§ MtliU Oi »m IrfrMfi m*é tïatpé toi« M«i* eree S Ùmtflalé PTh riew#/ Cê^ufit ■ tmrf, mrmm mm rmrnf, 9rmmhtlélé fee. Arnim»!• Iß tmr rmmm*»9> Omytmt 0Í99 fflê^flHI Ä^w* rmëmm tm m» -it—Ji à^iuim fmtè Niw. Irnpm* tm* wm*t Sf A* IMM mjßl'rt . ^ i«,.ti«> Im Htto —m hmvm «Mm mm*—*Mmi 9m9t%mé Cm»m el IS» ' 0w.||.M>< • 1,500,000 9âm