KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO VELIKI TOLMINSKI PUNT V ZGODOVINSKI LITERATURI BRANKO MARUŠIČ Ob dvestopetdesetletnici velikega tolminske- ga punta je ciklostirana periodična publika- cija »Goriški knjižničar«^ priobčila prispevek »Doneski k bibliografiji O' tolminskem puntu 1713. leta (Ob 250-letnici).« V njem sem po- skušal podati kar najbolj izčrpno komentiran seznam historiografskih obdelav tolminskega punta ter vseh važnejših poljudnejših član- kov. Ker so bili mnogi takrat objavljeni po^ da tki nepopolni, je potrebno, da članek z do- polnitvami in pojasnili ponovno izide na tem mestu. Prikazani so viri in zgodovinski član- ki, ni pa obdelav punta v leposlovju. Najprej o izdajah virov. Prvi objavljeni vir je delo anonimnega sodolbnega pisca pod na- slovom »Succinta Relazione deU'insulto nova- mente seguito in Gorizia«, ki je bilo z nekate- rimi jezikovnimi korekturami objavljeno v članku »Sollevazione di villici del Goriziano nell'anno ni3«ß To je skromno poročilo o do- godkih, prav tako kakor so skromne priče do- godkov tri pesmi iz istega časa v furlanščini, ki jih je C(arlo) S(qppenhofer), publicist in zgo- dovinar iz Gorice, skupaj z nekaj podatki o puntu objavil prvič v videmski reviji »Pagi- ne friulane«' pod naslovom »II tumulto dei Tolminotti«. Pesmi, izmed katerih je ena so- net, pojejo o razmerah, nastalih po zadušitvi punta, ko je ljudstvo (vse pesmi sO' anonimne) trpelo zaradi prisotnosti uskokov (»Croatov«) ter nato z veseljem slavilo njihov odhod iz dežele. Iste pesmi je Seppenhof er izdal sku- paj še s tremi zgodovinskimi viri leta 1901 v posebni brošuri.'' Prvi dokument je poročilo sodobnega pisca, zelo sumaričen pregled do- godkov; druga dva sta prošnji goriških dežel- nih stanov na cesarja 5. in 12. junija 1713, naj upošteva osiromašenje dežele pri dajatvah za oskrbovanje uskoške vojske. Očitno ima Seppenhof er jeva brošurica političen, protislo- vanski značaj, saj izbrani dokumenti govore le o nasilju uskoške vojske — »Croatov«, medtem ko druge epizode iz dogajanja punta zanemarijo. Glede na piščevo politično orien- tacijo o takih namenih brošurice ni dvomiti.-'' Leta 1912 je Edoardo Traversa objavil iz- , bor virov iz dunajskih arhivov pod naslovom »La sommossa dei contadini nel contado di Gorizia« kot podlistek v goriškem časniku »L'Eco del Litorale«.® Iz kratkega uvoda, ki mu sledi objava virov, je razvidnO', da je pi- sec pripravljal knjigo o uporu (tu se imenuje »furlansko-slovensko gibanje<^); iz uvoda tudi razberemo, da je bilo obglavljenih 72 kmetov, med njimi poimensko navaja Furlana Crusiza iz Villanove (pri Fari), slede mu Slovenci Maraž, Bratuž (imenovan Gobzner) iz Cepo- vana, Gradnik, Kragl, Kolbal, Munih, Podgor- nik, Lahamer in Lapanja. Na prvem mestu je objavljeno poročilo kanalskega mitničarja z dnne 29. marca 1713, sledi poročilo mitničarja iz Ročinja z dne 4. aprila, poročilo mitničarja s pevmskega mosta 3. aprila, poročilo kape- tana goriške trdnjave 3. aprila, namestnika goriškega deželnega glavarja Strassolda ce- sarski komori o stanju goriške trdnjave 8. aprila in mitničarja iz St. Mavra 20. aprila. Mitničar iz Kanala je 26. aprila prosil cesar- sko komoro za povračilo škode, ki so jo po- vzročili kmečki nemiri, objavljena je nato ko- pija poročila goriškega namestnika Strassol- da o nemirih v Tribuši z dne 28. aprila, 27. aprila je bilo zapisano poročilo Tomaža Ren- ka iz Trilbuše o tamkajšnjih kmečkih nemi- rih. Prvega maja je poročal o novih nemirih mitničar iz Ročinja, mitničar iz Zagraja (Sagrado) je 22. maja tožil, da mu kmetje nočejo plačevati mitnin, slede poročila mitni- čarja iz Ročinja 4. maja in iz Kanala 2. maja, medtem ko je 4. maja tolminski glavar Coro- nini poročal o nemirih na Cepovanskem. Sedmega maja je mitničarju Berzattu njegov namestnik odsvetoval vrnitev v Ročinj, če- ravno je njegova navzočnost nujna, poročilo naslednjega dne iz Ročinja govori o novih nemirih, istega dne so mitničarji iz vasi San 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Giovanni pri Zagraju sporočili o nemirih, eksekutor Marinelli pa je 14. maja prosil za pomoč, ker uporniki po napadu na Devin Ogrožajo Zagraj. Goriška občina je 15. maja prosila vlado za pomoč 200 forintov, da utrdi mesto, namestnik Strassoldo pa dvorno ko- m.oro za privoljenje, da se utrde dohodi v me- sto 15. maja, 7. maja so poročali iz Trsta o pohodu kmetov na Trst in proti Istri, istega dne je Strassoldo poročal vojnemu svetu v Gradcu o pohodu upornikov na Devin, prve- ga maja pa je poročilo iz Krmina govorilo o kmečkih nemirih v Brdih. 28. maja. je ekse- kutor Marinelli prosil dvomoi komoro za žito, ki naj se pošlje v Gorico, 29. maja se je go- riški namestnik zahvalil za pomoč 200 forin- tov, 5. junija so goriški stanovi prosili cesarja, da se opusti dajanje obroka uskoški vojski,' prav isto je istega dne potrdil v svojem pi- smu namestnik Strassoldo, cesarska ekseku- torja z Reke sta 14. junija obljubila poslati v Ljubljano živež za vzdrževanje uskoške vojske, 18. junija sta eksekutorja iz Trsta po- ročala dvomi komori, da sta p>oslala sredstva za vzdrževanje uskoške vojske, namestnik iz Gorice je 20. junija poročal o nemirih po prihodu uskoških čet, kmetje s Tolminskega so 20. junija prosili cesarja, naj zakupniki pravično pobirajo davke, eksekutorja Mari- nelli in Kupfersani sta prosila dvorno komo- ro 2. julija za moko, ki naj bi jo dobila Go- rica, grof Coronini, čuvar državnih gozdov, je prosil 10. julija dvorno komoro za les; tega naj dobi nemška vojska, ki je prišla v deželo po odhodu Uskokov. 15. julija je posadka go- riške trdnjave zahtevala enako količino kru- ha, kot ga je prejemala nemška vojska, na- mestnik Strassoldo je prosil za zmanjšanje obrokov hrane uskoški vojski 24. julija. Zad- nji objavljeni dokument je obveza slovenskih županov, da bodo plačevali davke na meso in druge nove davke; napisana je bila 1. oktobra 1713. leta. Traversa je nato objavil še štiri dokumente v članku »La calata dei montanari a Gorizia il 27 maržo 1713<<.8 Za uvod k objavi virov ima kratko razlago punta. Prva dva objav- ljena dokumenta sta izjavi sodnika goriškega mesta G. Brunettija in meščana G. Beltrameja pred komisijo, ki je v drugi polovici 1713. leta preiskovala vzroke in potek upora. Sledita zagovora G. P. Radieuciga in ibarona F. For- men tini ja; bila sta namreč obtožena, da sta pripeljala upornike v mesto. Do zadnje objave virov je prišlo po priza- devanjih Slovenca Miroslava Premroua. V slo- venskem tržaškem dnevniku »Edinosti«' je iz goriškega pokrajinskega arhiva priobčil v slo- venskem prevodu osem dokumentov (arhivska oznaka P 125) in sicer pismo namestnika de- želnega glavarja Strassolda in goriških dežel- nih stanov cesarju 30. marca 1713 (folio 127), pismi istih cesarju 9. (foho 134) in 29. aprila (folio 142), pismo goriških deželnih odborni- kov cesarju 17. aprila (foho 135), pismo gori- ških deželnih odbornikov regimentu in dvomi komori 24. aprila (folio 140), pismo deželnih odbomikov cesarju 6. maja (folio 146), pismo istih cesarju 15. maja (folio 151) in kot zadnje pismo deželnih stanov državnemu svetu, regi- mentu in dvorni komori z dne 22. maja 1713 (folio 152). Prvi znani historiografski zapisek velikega tolminskega punta je v tretjem delu Morelli- jeve »Istoria della Contea di Gorizia«,*" podatki so zelo skromni in potrebo po njih dopolnitvi je spoznal tudi urednik te knjige Della Bona, ki je v svoji knjigi opazk in dopolnitev k Mo- rellijevemu delu napisal vrsto dejstev, za kar mu je dala podatke družinska kronika gori- ške plemiške družine Dragogna »Memorabilia quaedam«.!' Prav na podlagi te kronike je nastal članek »II tumult dei Tulminoz nel 1713 (Estratt da un manuscritt di un contempora- neo)«;*'^ dogajanje razlaga dovolj izčrpno. Čla- nek je bil prvo obšimo pisanje o velikem tolminskem puntu ter je doživel tudi sloven- ski prevod, ki ga je za goriški dnevnik »Domo- vino« pripravil Josip Kragelj;** urednik lista je ob objavi članka dodal nekaj dopolnitev, ki jih je dobil pri Della Boni. Med Slovenci je ibil Simon Rutari* prvi, ki je punt raziskoval. Bil je dolgo časa vir, h ka- teremu so se zatekali zgodovinarji kot tudi vsi tisti, ki so o puntu pisali priložnostno brez večjih raziskovalnih ambicij. Tako je o puntu po Rutarju veliko pisal Gruden v svoji »Zgo- dovini slovenskega naroda«.'^ Po' Grudnu ozi- roma Rutarju so prirejeni opisi upora za mla- dino, izdani v zgodovinskih beruih »Naši kraji v preteklosti. Zgodovinske črtice«** in »Iz sta- rih časov«." Rado Bednafik je bil po Rutarju prvi, ki je na podlagi dotakratnega gradiva ter virov iz goriškega pokrajinskega arhiva obšimo pisal o uporu.*8 Prikazal je vrsto ugotovitev, čerav- no ni izkoristil v celoti vsega tistega, kar bi mu nudili že takrat objavljeni dokumenti. Osnove svojih ugotovitev je kasneje ponovno ponazoril v članku »Obletnica , stare pravde' (1713—1953)«" ter tam omenil kot verjeten bogat vir podatkov mrliško knjigo goriške stolnice. Bogo Grafenauer je doslej najobsežneje raziskoval veliki tolminski punt, rezultate je že večkrat objavil. Pričel je s skromnim za- 9 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO piskom v knjigi »Boj za staro pravdo«,^" po^- datke je dobil pri Rutarju in Franu Kosu.^' Deset let nato je objavil članek »Veliki tol- minski punt«,22 o katerem je sodil, da je veči- noma povsem nov prikaz, ker se je opiral na vire iz dunajskega državnega arhiva; poleg tega pa je poznal Rutarjev opis, ki je bil do takrat najobsežnejši. .Zanimivost članka je go- tovo v tem, da se je pisec opiral tudi na leposlovno delo, na Pregljeve »Tolmince«. Grafenauer je še menil, da njegova podoba punta ne more veljati za dokončno^, ker bi bilo treba pregledati še goriški in graški arhiv, čeravno je bil prvi že preiskan (Rutar, Pre- gelj). Očitno takrat Grafenauer ni poznal Bednafikovega članka v Družini tn tam za- beležene literature ter nekaterih virov.^^ Čla- nek je bil nato brez znanstvenega aparata v celoti ponatisnjen v »Primorskem dnevniku«.^' Isto leto je Grafenauer napisal tudi krajši članek »Ob 240-letnici tolminskega punta«.^^ Kasneje je posvetil veliko pozornost puntu v četrtem zvezku svoje »Zgodovine slovenske- ga naroda«;^" tekst posebnega poglavja »Vehki tolminski punt« je z nekaterimi sprememba- mi ponatis članka iz »Kronike«. To poglavje je pisec nato z vključitvijo v slovenščini na- pisane tiralice za Mihaelom Cudrom ter pod- ložniško prisego zvestobe (oboje je prinesel v članku v »Kroniki«) dobesedno^ ponatisnil v knjigi »Kmečki upori na Slovenskem«.^^ Med članki poljudnejšega značaja, grajenih na obstoječi literaturi, omenimo na prvem mestu Mira Kaplja »Kmečki punti. Ob 240- letnici usmrtitve voditeljev velikega punta na Tolminskem«,28 ^i je bil napisan po piščevih besedah na, podlagi poglavitnih del (Rutar, Seppenhofer, Bednafik, DeUa Borna, Premrou, viri iz pokrajinskega arhiva v Gorici). Za isti jubilej je napisal Rado Bordon prigoden čla- nek.2' Enakega pomena in namena sta tudi članka Franceta Bevka »Veliki tolminski punt«'" in Marije Rutarjeve »Veliki tolminski kmečki punt«.'' Tehtnejše so vsekakor razprave, ki so jih napisali zgodovinarji. Jože Som je v razpravi »Donesek h kmečkim uporom v letih 1705 do 1713«^^ navedel nekaj podatkov za tolminski upor iz ljubljanskega državnega arhiva (v spi- sih merkantilista Franca Raigersfeldta). Gae- tano Perusini je v razpravi »Note per la storia del Goriziano nel sec. XVI«'* objavil iz lastne rokopisne zibirke zapisnik cesarskih komisar- jev ob tožbah tolminskih kmetov proti njih glavarju Orzoneju (preiskava je potekala med leti 1556—1560), se ob tem spomnil kmečkega vrenja iz leta 1713 in navedel nekaj poglavit- nejše zgodovinske literature. Indirektno se tolminskega punta dotika tudi Pavla Blaznika članek »Odmev velikega tolminskega punta na tleh loškega gospostva«'^ ter Srečka Vil- harja »Posebnosti kmečkih uporov na Primor- skem in v Istri (Razmišljanja ob 250-letnici tolminskega punta)«,"" nepopoln pregled lite- rature o uporu pa sta podala dr. France Koblar v opombah k objavi Pregljevega ro- mana »Tolminci«*' in prof. Ezio Martin v razpravi »Ivan Pregelj e l'epopea dei conta- dini di Tolmino.«*' OPOMBE 1. 1/1963, št. 3-4, str. 32—39. — 2. L'Isonzo (Go- rica), VIII/29. III. 1878, št. 2. — 3. IX/1896, št 2, str. 25—26. — 4. II tumulto dei Tolminotti nel- l'anno 1713. Poesie di quell'epoca. Documentl. Gorizia 1901, 19 str. — 5. E. Mulitsch, Due patrioti goriziani dimenticati: Carlo e Antonio Seppen- hofer. Studi Goriziani, XXII/1957, str. 55—67. — 6. 13., 15., 16., 17., 18., 20., 23., 24., 25., 27., 29., 30. in 31. I. ter 1., 5. in 6. II. 1913, št 8-13, 15-24. — 7. Dokument je objavil tudi Seppenhofer v svoji brošuri. — 8. Forum Julii (Gorica), III/1913, št 3, str. 129—137; št 4, str. 232—239; št 5, str. 289—293. Članek je bil ponatisnjen v posebni brošuri, ki je izšla v Gorici isto leto na 23 straneh. — 9. Do- kumenti kmečke pobune na Goriškem leta 1713 (tako imenovani Tolminski punt). Edinost, 18. II. 1926, št 42; 2. III. 1926, št 52; 4. III. 1926, št 54; 25. III. 1926, št 72; 6. V. 1926, št 76; 15. V. 1926, št. 81. — 10. Gorizia 1855, str. 187—188. — 11. Osservazioni ed aggiunte di G. D. Deila Bona sopra alcuni passi dell'Istoria della Contea di Gorizia di Carlo Morelli di Schönfeld. Vol. IV, Gorizia 1856, str. 210—211. — 12. Lunari di Gu- rizza per l'an comun 1858. Gurizza, str. 58—70. — 13. Tominski punt leta 1713. Domovina, 1867, št. 17, 19, 20, 21, 22; str. 71—72, 78, 82—83, 86—87, 89. — 14. Zgodovina Tolminskega. Gorica 1882, str. 113—119. Le bežno je dogodke omenil v svo- jem zgodovinskem opisu Goriško-Gradiščanske (Ljubljana 1893, str. 81). — 15. Zv. 6, 1916, str. 890—894. — 16. Gorica 1926; prispevek »Veliki tolminski punt« je na straneh 76—81. — 17. Trst 1928; prispevek nosi naslov »Tolminski kmečki punt« (str. 83—85). — 18. Družina (Gorica) 11/1930, št. 6, str. 189—191; št 7, str. 221—223. Bednafik je omenil, da je uporabljal dokumente z oznaka- mi S 24/122 (listi 108—127) in P 125 (listi 127—174). — 19. Jadranski koledar 1954, str. 75—76. — 20. Ljubljana 1944, str. 129—130. — 21. Doneski iz zgodovine Škofje Loke. Ljubljana 1894, str. 285 do 286, regest št. 569: listina, s katero je deželni glavar opozarjal loškega glavarja pred kmečkimi nemiri, zaskrbljenost je povzročilo gibanje kme- tov na Tolminskem in Goriškem. — 22. Kronika, 11/1954, št 2, str. 81—89. — 23. Omeniti je, da so tolminski punt poleg Preglja literarno ob- delovali tudi Alojz Remec, France Bevk in Alojz Gradnik. — 24. 6.-11. I. 1955, št 5-9. — 25. To- variš, 30. IV. 1954, št. 18, str 384—385. — 26. Ljub- 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ijana 1960, str. 94—100. — 27. Ljubljana 1962, str. 315—327. V opombah na straneh 466—467 je z upoštevanjem Bednafikovega članka v »Jadran- skem koledarju« 1954 navedel nekaj novih po^ datkov o dotakrat obstoječi literaturi. Ob tem se je vrinila tiskovna napaka, ki je goriški meseč- nik »Družina« spremenila v »Domovino«. Recen- zent knjige dr. Marjan Britovšek je obžaloval, da za upor ni avtor v večji meri upošteval virov iz ljubljanskega državnega arhiva (Naši razgledi, št. 21, str. 414—415. — 28. Delo (Trst), 15. V. do 3. VII. 1954, št 20-27. — 29. TT, 22. IV. 1954,: št. 16. — 30. Jadranski koledar 1955, str. 178—180; Koledar Prešernove družbe 1955, str. 40—42; Koledar Slovenske Koroške 1955, str. 78—81. — 31. Zbornik tolminskega gledališča za 40-letnico : KPJ in 250. predstavo. Tolmin, april 1959, str. J XX—XXIV. — 32. Zgodovinski časopis, IV/1950, ' str. 169—183. — 33. Memorie storiche forogiuliesi, ; XLII/1956—1957, str. 199—208. — 34. Loški raz- ; gledi, X/1963, str. 84—96. — 35. Jadranski kole- i dar 1963, str. 189—194. — 36. I. Pregelj, Izbrana ! dela I, Celje 1962, str. 368—377. — 37. Studi Go- ; riziani, XXXVIII/1965, str. 109—124. ' H