Leto LXV1
Ljubljana, sreda 4* septembra 193$
Cesta
'znaj a vsak đM popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — lnserati đo 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji lnseratl petit rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VN1STVO UUBUANA, Knafljeva ulica stev. 6
Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3136
Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, telefon' št. 26. — OKT JE: celjsko uredništvo: Strossrnaverjeva unca 1, telefon it podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon 5t_ 190. — JESENICE, Ob kolodvor«
Račun pri postnem čekovnem zavode v Izubijam St. lOJSL
Največja kulturna razstava v Jugoslaviji
Iz razgovora z ravnateljem našega velesejma dr. Dularjem — Ka] vse obsega pomorska razstava, ki bo jutri svečano otvorjena
Ljubljana 4. septembra Naša javnost se se ne zaveda dovolj dobro, da ho jutri v Ljubljani otvorjena največja kulturna razstava, kakršne še ni bik) v državi pomorska razstava f ki presesra po svojem obseg«, pomenu in dovršenosti vse kar se je uri nas doslej Priredilo v siogu kulturnih razstav. Zato smo ćuti'li riolžnost obrniti se na ravnatelja velesejma in ptre-'i-^inaka varze-tav-nega od'bora razstave r-Naš Jadran« dr. M. Dularja, da nam da nekatera pojasnila ter odgovori na vprašanja, ki so zdaj prav za prav v ust in neštetih Ljubljančanov in vseh tistih množic ki bodo obiskale te dni Ljubljano.
Ravnatelj našega vek^ejma je najbolj zaposlen človek na veJesejnra. če hodiš med številnimi delavci, ka so zamaknjeni v svoje delo v paviljonih, se ti zdd( da so vsi v nekem posebnem transu, saj ne vidijo in ne slišijo ničesar zunaj svojega de'ok roga. Zato sem imel še posebno srečo, da si je dr. 1 mfctr pritnicaJ čas za šotnega reporterja m zlasti še sa tako doJp razgovor. Neprestano pa-iiiajajr. IjndJe v velese jmsik i urad kn sfeoraj wcak jo mana naravnost proti napvna*eljev*i pašami, in ravnatelj mora biti poveod, ne le v svoji pisarni. Vse vodstvo im vea odgovornost 3e združena t njegovih rokah. Telefon neprestano poje.. Aranderjd ee morajo posvetovati z ravnateljem. Nešteti priba-jajo z najrazličnejšimi intervencijami V Siprej eni niči vedno kxk> caka nanj adi ga pa išče po paviljonfiJi. Končno sem prišel na vrsto. Niti eenca neraapoloženosti se ni pokazala na njeovem mladostnem obraau< četpj-afv je m>eJ sa seboj že zku: 12 ar trdega deia ki neprestane živčne napetosti. Samo ponrosid me je, preden sva začela, da naj opravim brez kadiduice-San» v interes« »tvari, stvarno brez hvaJndc in tknad. Vjvrafr M«mflil se mi je toliko vprašanj sem si pripravil. Toda ta čeovek ima železne žrvce.
Glas o jadranski razstavi se širi čeda »je  boij. nikdar  rvieo   ljudje  tofrko go-
voriti o nobeni prireditvi, kakor »daj o tej- Ze Po tena bi dtovek sodil, da pripravljate res nekaj izrednega. Vi ki ste Povsem v stvari ter delate v^e čas kot organizator, najlažje poveste, kakšna bo prav za prav jadranska razstava. Kako jo presojate?   Kakšni so vaši vtisi?
Kakor da je bfl že dolgo pripravljen na vprašanje je odgovoril % nasmehom:
— Rad bi vedel najprej kaj mts&te o razstavi vi.
Vaše dosedanje  razstave dobro poznam m  pripravam te tudi  že nekaj  časa sledim i   zato   tudi   trdim   brez pretiravanja da  napravi   pomorska  raaetava ie zdaj' čeprav ni kompletna, vtis monumentalne!
šsti ter očituje v vsem, Gdeberni podrobnosti toliko vneme marljivosti ter pravega fanatizma za stvar, da ee s to prireditvijo v nobenem primeru ne morejo primerjati nobene razstave, najsi so bile še tako dobre in prirejene kjerkoli in kadarkoli pri nas. Toda važno je le, kaj pravite vi.
— Res bo velika reč. Moj vtis je, da bo razstava res velika in edinstvena, toda povsod se pozna (pomanjkanje sredstev. Dobro sem proučil veliko ja(iransko razstavo, ki jo je preradila Avstrija L 1912. Naša razstava ne zaostaga za njo raatlka je pa samo ta, da so za razstavo pred vojno porabili milijone, dočim mi nimamo ničesar ■ .. Vsi, ki delajo, o-pravljajo tlako. Tudi naši znanstveni zavodi, univerza. Sicer so pa na razstavi zastopana vsa področja od nacionalne ekonomije, propagandnih Čititeljev, znanstven ib panog itd- do vojne mornarice, će bi imen' sredstva, bi bila razstava ae mnogo bolj impozantna. Predvsem bi zboljšali notranjo in zunanjo arhitektonsko stran razstave. Marsikateri načrt je moral pasti v vodo. Najprej sem si zamislil, da bi rekonstruirati del starega Splita. Pomislite, če bi lahko postavili vsaj v malem Dioklecijanovo palačo! Vendar  ba razstava  lepa in  popolna. V
splošnem nam bo podala vse, kar je v zvezi z Jadranom. 5?ovolj kompletna bo razstava Jadranske straže naša vojna mornarica nam bo pokazala svojo silo v geografskem oddelku ne bomo pogrešali ničesar, dobro bo zastopana folklora, favna in flora bosta prikazani čim popolnejše, .lepo ®o prikazane naše jame, ribarske rizs-tave si ne moremo želeti popolnejše, posebna pozornost je posvečena oddelkn za promet v splošnem in tujskem prometa, pač pa ni zgodovinski oddelek povsem takšen, kakršnega bi si želeli. Po-mrisliti je treba, da je izredno težko zbrati zgodovinske predmete, zlasti še tiste, ki so v zasebni lasti ter jih varujejo kot   prave reHkvije.   Kljub temu  ho lepa
večja, če bi ne brli strogi pri izbiri gradiva. Zavrgli smo ves kič. Sicer je pa razstava dovolj velika. Delo je res opravljeno do zadnjih podrobnosti skrbno. Delali smo pa lahko samo z gradivom, ki smo ga pač imeli. Koncepcijo za organizacijo sem seetavil po nasvetih strokovnjakov že pred letom. Vedeti pa morate, da ne gre le za eno raa»tavo. To je cela kolekcija razstav, in sicer jin je 16, ki so med seboj povezane-
Ljubljančani radi omalovažujejo domače prireditve češ, da je pri nas vs« majhno ter da se ne more meriti z drugimi mesti in zlasti ne z inozemstvom.  AH rti
Kot ravnatelj velesejma imate d*m>rj skušenj, kaj na razstavah najbolj vleče. Kaj bo na jadranski razstavi najprivlačnej-se*
— Ribe m oddelek vojne mornarice. Sicer pa bodo imeli mnogo občudovalcev tudi številni modeli ladij. Ali veste, da mi je tik) v največje zadoščenje, ko sem oni d«n videl blesteti v občudovanju oči dijakov, ki sem jih vodil skozi paviljone? Silno so jim bili všeč modeli ladij. Mladina je najbolj kritična, dojema neposredno, brez sugestije. Tega uspeha sem najbolj vesel.
Ljudem je treba predvsem dopovedati, da bo jadranska razstava nekaj izrednega, kaj ti med njimi so mnogi nepoučeni, ki mislijo, da ne bo nit posebnega. V čem se t glavnem razlikuje organizatorno delo ter velike priprave za to razstavo od priprav sa  kulturne  razstave manjšega obsega?
— Mislim, da je to delo predvsem za mlade ljudi, ki imajo dovolj ognja v sebi. Da pa ni jadranska razstava nekaj vsak-
Se   prireditve   res   zaostajajo   mnogo  za j danjega, nam pove že dovolj, da tiči v nji
mozemskrmi ?
leto  dni   dpi«     Dela-  ki   je   res ogromno,
Mogočni  ladijski  kljuni ob vbodu   v  glavni paviljon
Morski svetilnik na velelejuiu
tudi zgodcvrnska razstava. Posrečijo se nam je dobita zlasti nekaj Lepin odlitkov plastik starin umetnin. Folkloristična na-zstava bi bfta tudi boljša, ko bi splitska občina ne odklonila 24.000 Din kredita. Toda, koflfcor je manj sredstev, tem več je idealizma! Vsi smo se potrudila. Prepričan sem, da bo razstava ostal«, vsakemu v spornimi ter mu bo pravo doživet je.
—   Razstarva   bi   bHa   lahko še mnrsro
— L»ju<bljančani so kritični in izbirčni ter jib je težko zadovoljiti. Pred vsako razstavo so skeptični, najsi je prirejena še s takšnimi žrtvami in temeljitostjo. Kar se tiče ljubljanskih razstav, je treba reči predvsem, da niso prirejene le po ljubi jamski Ji  merilih. Organizatorji po-
• ta je jo tudi po svetu fcpir si ogledujejo inozemske l tzmtn in i In če primerjamo našo , jadransko razstavo z možema kim i kultur-J i nimi razstavami, se nam najbrž ni treba sramovati. Naše razs>tave si ogledujejo I vselej tndi števii'ni tujci. Kritika od zu-' naj je pa vselej boljša kakor domača, kar ! velja zlasti za časopisno kritiko. Z vele-i secJmjskimd raizstarvami je približno takot j kakor z Ijobljanskim gledališčem. Ljubljančani omalovažujejo svoje gledališče ter hvalijo d tu ga gledališča, ko pa nas obiščejo ti ailn oni slavni gosti s kateregakoli odra, ki uživajo veliko slavo v svetu, spoznamo, da je nase gledališče prav izvrstno. Toda dočim nase gledališče lahko dokaže^ rta je dobro^ da povabi goste na naš oder, ne moremo mi prepričati svojih obiskovalcev, da naše razstave ne zaostajajo za rnozemskimi ker ne moremo ljudi pošiljati v iTKKzemeatvo proučevat ratzetave.
— Ljmdje ne bodo upoštevali, kako težko je bifto organizirati to razstavo. Vse gradiivo smo morali zbrati đrmgjet ne do-ma( po 'večini v Dalmaciji. Ioi vse je zbrano osebno. S prof. Marjanov ičem sva nabirata, gradivo od kraja do kraja. Povsod je bila potrebna osebna intervencija. Marsikdo ei ne more mfetrti, kaj to pomeni.
Katere smernice so vas vodile pri organizaciji jadranske raistave? Kaj ste hoteli predvsem doseči ?
— Vodilo me je to troje: 1. naš Jadran je zaklad, ki ga pa ne moremo dvigniti, dokler nimamo za to sredstev. In ta sredstva so popolne železniške in cestne zveze Slovenije in zaledja sploh z morjem. Zato je tudi oddelku za promet posvečena posebna
I'ogled na nastavo   IMibrovačke plovidbe—krasen  model pitrnika
pozornost    Saj je dovolj značilno,    da je zračna črta med Sušakom in Ljubljano dolga le 82 km, železniška proga pa meri 369 km in traja vožnja do morja po 13 ur. Drugič me je vodila s stališe* Jadranske straže težnja po poglobitvi zanimanja, ljubezni do našega morja ter da hi se vzbudil I ponos med nami za naš Jadran, ki tretji J moment je bil nacionalni: da podkrepimo i našo narodno zavest,   vzbudimo razumeva-| nje do našega obmorskega življa ter dokažemo, da tudi zgodovina govori za nos.
Pogosto se govori, da smo Slovenci dobri organ iza tor jL Ta vrlina se bo nedvomno najlepše pokazala na jadranski razstavi. Ali bodo obiskovalci to opazili, odnosno, ali bodo znali to ceniti?
G. ravnatelj je skromno obmolknil. Mislil je, da gre za hvalo, za kar je gluh. Končno pa je pripomnil: — Velik del organizatorne popolnosti gre vedno na račun marljivosti, natančnosti in doslednosti. Res je, da smo Slovenci dobri organizatorji ter da smo zelo marljivi, kar je naša vrlina pri neštetih drugih napakah. Naš Človek se povsod uveljavi, kar se zlasti oposVi pri naših uradnikih m mteti-geoet v južnih krajih. Na naši razstavi lahko vidite, da bi nam sama orgarrizatnma sno^rtmos* ni* ne poma^tla, če bi tudi tiče** ne bili dovolj delavni in vztrajni.
saj je v slehernem razstavljenem predmetu cela zgodovina naporov in često horb zoper nerazumevanje tistih, ki bi morah podpirati naše delo. In pomislite, da jena razstavi okrog 7000 predmetov* Kakor rečeno, vso to gradivo je zbrano osebno . . . In kaj naj rečem o morskem akvariju, ki je posebnost, kakršne ni v notranjosti Evrope! Pomislite, kako daleč, 360 km želez, proge smo morali dovažati morsko vodo in vse drugo J
Stroški so bili nedvomno visoki, čeprav je sodelovalo nešteto ljudi zgolj iz idealizma? In koliko ste prejeli podpore? ' — Od države smo prejeli 9.000 ^in podpore, od tega pa smo morali odšteti 900 I>in za kolkovino. Zagret- je prejel za svojo ribarsko razstavo, ki ie po obsegu seveda le majhen del naše jadranske razstave. 2501000 Din. Imeli so pač več sreče, ker je bilo tedaj več denarja v blagajni. Če bi mi ne imeli toliko požrtvovalnih sodelavcev, ki delajo zastonj, bi naše razstave sploh ne bilo. Stroškov je seveda še precej. 79.CO0 Din jih je samo za prevoz razstavnega gradiva. Stroškov za ureditve reklamo, propagando in administracijo sploh ne štejemo k temu. Računati moramo, tki bo stroškov precej nad 200-000 Din.
Ali bi kazalo razstavo vsaj delno ohraniti za stalen obisk in ali bi bilo te izvedljivo?
— Pri tako vefikih razstavah ljudje ne znajo ceniti ogromnega dela, ker je preveč vsega za ogled ter se ne morejo do4j volj poglobiti v celotno razstavo. Zato se pač ne zavedajo, kakšna škoda je, da je treba vse razbiti po razstavi, ki je bila samo 12 dni, dočim je delo trajalo leto dni. Najbolje bi bilo, da bi se razstava ohranila kot potovalna, da bi jo v celoti prepeljali še v druga velika mesta v državt Vodstvo pa bi moralo ostati v rokah dosedanjih organizatorjev. Glavno vprašanje je seveda, kako financirati potovalno razstavo, čeprav bi stroški zdaj ne bili več posebno visoki, ker je ves materijal zbnm.
AH bi ne mogli ohraniti vsaj morskega akvarija Ljubljani?
Na to vprašanje mi g. ravnatelj nd odgovoril, pač pa mi je s kretnjo pokazal nakaznico za brezplačen prevor morske vode nazaj k morju, ko bo razstava hončana.
Ib druge razstave?
— Gospodarske in druge razstave ne bodo nič izgubile na svojem pomenu in zanimivosti zaradi velike jadranske raasta^e. Vsi prostori so zasedeni. Posebno tepe jp arhitektonska unastava, ki jo je priredi nas Klub arhitektov. Posvečena je predvsem tujskemu prometu. Velika in gospodarsko važna je razstava malih žrvafi društva >2ivalcec, ki je namenjena še posebej peopagandi za rejo drobnice; v paviljone F pripravljajo naši esperantisti svojo razstavo, ki bo prav tako zanimiva kakor poučna; posebnost bo razstava SK Polž, ne sicer velika, toda zek) učinkovita, posvečena propagandi za lepo Dolenjsko m zlasti to prikazala krasne smuške terene okrog klubskega doma na Polževem. Zato bo razstavljen lep relief s muškoga terena ki veČ krasnih fotografij. Toda zdi se md, da preveč naštevam. Kopica vprašanj je še ostala brez odgovora. Na nje si pa bo lahko odgovarjal vsak sam. ko se bo dobro jpoBvetfl Cftlede in uživanju vsega, knr mu bo nudil velesejem    v    kobdJB. Vsi
obiskovalca se pe ne bodo le Sodih" izredno presenečeni, da je imela Ljubljana nekaj tako velikega, temveč tudi, zakaj nismo o veem tem pisali še vež.
Romanje železničarjev na Oplenac
Ljubljana, 4. septembra,
.rugosiovanski železnfčar, ki je ob tragični izgubi nesmrtnega kralja mučenika kot njegova peta armada najtežje občirril udarec usode, se je že tisti hip zavedal, koliko je hsgubil z njim, ki je bil temu starm vedno ooe in največji dobrotnik. Ra<Ti tega je b>r!a bol nad njegovo ragu-bo ravno za želeOTiičarje tem težja, ker 90 naenkrat ostali brez tega svojega največjega zaščitnika.
Že*exntčarft, ki so bili vedno potžrrvo-vami delavci pri konsolidaciji razmer m očvrstirvi temel>a naše države, katere je poteg** bas pokojni kralj Aleksander so xačefi takoj ob \Tjegovi prerani smrti razmišljati, na kak način bi se ockioržiri Nje-go^rermi spominu. S to mislijo se je posebno bavflo Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev m brodarjev, ki se je pod centralnim vodstvom udeležilo že po-klonkve na Oplenou.
Tudi člani oMaatnega odbora narodni'h železničarjev v Ljubljani so se bavili s to mislijo, niso je pa irvedli takoj ob početku, ker se je hotelo m rudi izvedlo & sfratni same direkcije potovanje vseh železničarjev dravske banovine, katerih je fcrflo rvad 1000, poklonitve na Oplemcu. Radi tega je LTdruienje jugoslovanskih narodnih železničarjev svojecasno odložilo rrvedbo re zamisli, ki jo pa uresničuje sedaj, skoraj ob prti* i obletnice prerane smrti b4ago<poko)nega kralja.
Dne 6. se^ernrjrra t. 1. otde tz rjub-lianstkt direkcije nad NO članov Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev m bfrodarjev ua Oolenac, da tp poklonijo »eni VrteskegA kralja mučenika, ter da pomofijo nad grobom junaka jugos4oven-skega naroda, nad grobom prerano umrlega dobrotnika in očeta našega stanu.
S to poki on rt vi jo ob grobu njega, ki je žrtvoval vse za dobror»ft naroda, domovine m našega stanu, bodo Železničarji na skromen pa dostojanstveni načm ponow»o dokazali, da bodo zvesto čarvaD njegovo <*veto oporoko, ter da bodo rudi v bodoče ostali ista čvrsta armada kot je bila pod njegovim vodstvom.
Odhod članstva je iz Ljubljane 6, septembra z brzovlakom ob 20. vtA. povra-tek pa dne 8. septembra S t t rovi« kom rtb 9.37 uri.
Fantovski pretep
Kamnik, S. septembra. Na Križu pri Kamniku je bil v ponedeljek ponoči fantovski pretep, katerega fatev je postal 23 letni posestnikov sin Prosen Viktor.
Fantje so v nedeljo popivali v Komendi in so se pozno vraćali domov. Zarada nekega dekleta se je vnel prepir in je Prosen Viktor udaril s topim železnim predmetom svojega prijatelja Sušnika po glavi m roki. Prosen je nato mirno odšel dornov in legel spat, kakor da ae ne bi irič zgotfik). Okrog poinoči so pa domači slišali, da nekdo kliče Viktorja fas bise. Bes je vstal in kakšnih 30 korakov od MSe so domači sfrSah' glasno govorjenje, nato pa je vse utihnilo. Ne dolgo zatem je nekdo privlekel Viktorja, vsega krvavega In ootečenega. samo v spodnji obtoki. Pripovedoval je, da ga je nesel ležečega na cesti in da ga je najbrž napadal Sušnik. Viktor je bfl oklan z nožem po trebuhu, prsih m hrbtu. Kdo m je ▼ resnici napadei, je uganka, ker sta bila Prosen ki Sušnik vottfca pri#atelJB m je bi! posebno Sašnik na glase kot zelo miren fant. Težko ranjenemu je nodil pomoč zdravnik dr. Ma-tJRČnč, ki je odredil prevoz v lfubljan*ko hotniftnico. Vso aadevo preiskuje orožnietvn.
Pariz, 3L s^4embra. AA. Včeraj je Ml otvorjmi 1& kongres FlT>AC-a. Po običaju ' so pred otvoritvijo kongresa polofifi venec na grob Neznanega jrinaka m se pokJonsM z zastavami ti ■aveznjških drfnv. Jtato so se kongresisti korporativno udeležili ssnz-be božje za dušni biagor pokojnega krnita Alberta m kntfpee Aetride Rad! tragičnega dogodka, ki je savtoi belgijski otrod, so s dnevnega reda kongresa črtati wse svečanosti. Prav tako so odpadli tocK tpjhpj govori in so takoj prešTi na <inevm red. Posebno živahna je bfta razprave o angleškem predlogu, naj bi se P1T>AC preuredil medza-vezmske v mednarodno ustanovo ki spsafel tudi bivše bojevnike nekoč sovražnih držav. Predlog je bfl odklonjen z gfcauvl vsek proti glasovom angleških ajelegata«. Md Je angleška defcegaeija stavila nov predlog, »j bi F*DAC stopil v tesne stike z btvJami sovražnimi bojevniki. O tem predlogu je zdaj živahne razpreva V zsezi s tam |s predtog voxfite%B rn^ostovernke d> M**« Stefanovrča. Opazili je, da k* vneske a^etogaefM oredmet vetrke sli.
U
stinu 2
»SLOVENSKI NAROD«, Sreda, 4. septembra
Priprave za proslavo kraljevega rojstnega dne
Kje bo Sla slavnostna povorka z bakljado in vrstni red
za društva
Ljubljana, 4. septembra
Ljubljana se marljivo pripravlja za čim svečaneiše praznovanje kraljevega rojstnega dne. Akcijski odbor s a proslavo neumorno zbira prijave za udeležbo pri svečani povorki, ki bo na predvečer dne 5. septembra ob 1930 Društva in organizacije so že v velikem številu prijavile svoje sodelovanja tako za slavnostno bakljado in povorko na predvečer, kakor tudi za veliko proslavo na dan 6. septembra ob 10.30 dopoldne, ki jo priredi Jadranska Straža na Kongresnem trgu. Društva, ki pojdejo v četrtek dne 5. sept. ob 19.30 uri v*svečani povorki, se zbirajo ob 19. uri na Kongresnem trgu pocenši s sokolsko konjenico in Ljubljansko Sokolsko župo ob državni realki v Vegovi ulici. Za njimi se uvrstijo društva v naslednjem redu:
G-osilci, Jadranska Straža, Narodna Odbrana, skavti, strdljačkn družina, narodni železničarji z godbo >Sloge<, Zveza kulturnih društev, akademsko starešinstvo, akademska društva, Udruženje rezervnih oficirjev Hu-badova pevska žnpa. Pevska zveza, Prosvetna zveza, ženska društva, invalidi, obrtniška društva, Narodno strokovna zveza, društva privatnega nameščenstva, Ciril Metodova družba, Soča, Branibor, Tabor, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, Šentjakobski gledališki oder. Društvo zidarjev in tesarjev, Stenogmfsko društvo, Slovensko katoliško akad. starešinstvo, Svabsko kulturno nemško društvo, Društvo stanovanjskih najemnikov, Društvo >Pravnik<, Društvo prijateljev pravne fakultete, Narodna čitalnica v Šiški in ostala društva, vsa po onem redu, kakor so se do sedaj priglasila.
Želeti je, da pridejo društva s svojimi zastavami.
Slavnostna povorka krene točno ob pol 20. uri po naslednjih ulicah:
Vegova ulica, Rimska cesta, Bieft-weisova cesta mimo banske palače, Aleksandrova cesta, Prešernova ulica, Marijin trg, Stritarjeva ulica pred magistrat, kjer bo govoril predsednik akcijskega odbora in župan ljubljanski g. dr. Vladimir Ravnihar.
Godba bo zaigrala državno himno, združeni pevci pod vodstvom g. Zorka Prelovca pa bodo zapeli >Hej Slovane.c
Kar nameravana ognjemetna prireditev Jadranske Straže na ta večer v Tivoliju odpade, je razhod za društva določen pred mestnim magistratom in ne pred Narodnim domom.
Za red pri bakljadi in povorki bo skrbel poseben reditoljski zbor in se vsi udeleženci povorke in ostalo občinstvo naprošajo, da upoštevajo navodila rediteljev.
Akcijski odbor vabi in poziva vse ljubljansko mešrnnstvo, da na ta večer v času obhoda povorke razsvetli okna stanovanj, razobesi državne zastave, okrasi okna z znstavnicami da tako na najdostojnejM način dokumentira svojo neomajno ljubezen in spoštovanje do našega mladega kralja Čnvaimo Jugoslavijo! ★
Vsa drušva. ki bodo sodelovala pri ba kl jadi na predvečer, kraljen-ega rojstnega dne se pozivajo da se udeleže tudi proslave naslednjega dne na Kongresnem trgu. kakor tudi svečanega obhoda ob 10.30 dopoldno po mestu
*
Da ne bo na dan glavne proslave na Kongresnem trgu nobenega zastajanja, r?a se bo napovedani vrstni red tudi res izvedel, podajamo tudi za Širše občinstvo k) obiskovalce kongresa podrobnejše ]>odatke z prošnjo, da se cenjeno
občinstvo samo kolikor le mogoče pouči o vrstnem redu ter tako samo aktivno pripomore do čim večjega reda. Ves podmladek ima dohod na Kongresni trg
po Wolfovi ulici in Gosposki udici ter tako razvrščen zavzame pretežni del Kongresnega trga. Sokoli, skavti in gasilci krenejo preko Zvezde do pred univerzo. Pevska društva se zberejo pred Glasbeno matico, krenejo po Vegovi ulici in se postavijo pred lekarno Bafao-vec. Delegati in narodne noše prihajajo po šelenburgovi ulici in krenejo po sredi Zvezde na tribuno. Godbe prihajajo iz šelenburgove ulice mimo Nunske cerkve in se razvrstijo po levi strani Kongresnega trga, t. j. ob Zvezdi (Sokolska godba zgoraj, »Sloga« ki vojaška godba v sredi). Avtomobili prihajajo po Šelenburgovi ulici in parkirajo ob Kazini Vse ostalo občinstvo prihaja z znaki na Kongresni trg po Woi-fovi ulici ter se postavi ob Nunski cerkvi na prostor ob Wurzbachovi haH ter zavzame dalje tudi prostor v Vegovi ulici ki v Zvezdi. Podmladek prične zavzemati svoje prostore ob 1/2 10 uri dopoldne. Tramvajski promet se vrsi za čas proslave samo s prestopanjem od Kazine do Drame. L#e tako bo mogoče razvrstiti smotrno vse velike množice ki bodo prisostvovale veliki kongresni slavnosti na Kongresnem trgu.
Akcijski odbor za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. opozarja vsa društva in organizacije, da se proslava kraljevega rojstnega dne nebo vršila samo v četrtek zvečer s svečano povorko, temveč da je prireditev Jadranske Straže na Kongresnem trgu dne 6. septembra dopoldne zvezana s proslavo na predvečer, veled cesar se pozivajo vsa ona društva, ki bodo sodelovala pri bakljadi na rjanexivečer, da se udeleže tudi proslave naslednjega dne na Kongresnem trgu, kakor turM svečanega obhoda ob pod enajstih ck> noldne po mestu.
★
Mestno poglavarstvo v Ljubljani poziva vse hišne posestnike, da na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. dne 5. septembra razobesijo na poslopjih državne zastave.
Svečanosti Jadranske straže
Zdravniška
Vreme, ki je pri velikih prireditvah na prostem prav gotovo velik oblikovalec uspeha, nam za kongres ne bo nagajalo. Bati se ni niti resnejšega dežja, še manj pa fou-de vročine, ki je še večji sovražnik velikih množic. Vendar je že za vsak slučaj tudi zato poskrbljeno. Zdravniške postaje bodo poslovale v času glavne prireditve na Kongresnem trgu pri kinu Matici, pri lekarni Bahovec, pri porti uršulinskega samostana in za glavno tribuno. V časa glavnega sprevoda pa bodo zdravniške postaje poslovale pri kavarni Zvezdi, pri sodišču, pri hotelu »Slon« m pri mestnem K-ceju. Vsaka postaja, kateri bo načeloval zdravnik, bo vidno označena z zastavo Rdečega križa, službo pa bo opravljal sa-marijanski oddelek ljubljanskega pododbora Rdečega križa.
Mineralna voda zastonj
Zdravniške postaje, ki so organizirane za glavno prireditev na Kongresnem trgu in za glavni spored po mestu, bodo obenem tudi okrepčevališča. Čeprav ni pričakovati velike vročine, se bo vendar točila na vseh zdravniških postajah Rogaška Slatina brezplačno. Bojazen, da bo mladina pomladkarjem ali starejšim obiskovalcem, ki nisu dovolj odporne nara-
ve, v vročini postalo sksbo — naj torej ne bo prevelika.
MARU   SKALAN
ROMAN
>--Auch du bist ein VVindischer...« V jedilnici sla ostala Sida In Ervin sama.
»RazgnaJa si družbo,« je dejal Ervin. »Mi očitaš^
»Nikakor, moja draga! Veseli me celo. Tako smetje. Pravi Nemci b! se moral! sramovati take druščine. Dr. Lešnik, Rabič, Spalke... Leni Nemci! Tega niti vede! nisem. Toda Inge je užaljena. Ne bo pozabila. Lahko bi ji storila karkoli, tu pa je strašansko občutljiva.«
• In?« *
»Nič. Njene prenapetosti rrtsern nfcoH maral. Tako je oče ooročil Evseaa, podobno je hote! mene. m posledice? Ev-gren si vsdržtiie prijateljico. Tn<?e flirta z inženjeriem ROgerJem.«
t In Ria?« »fc fagma prrfeteffrca. Ne vidi ničesar. Ubogi Knrt«
»Zakaj?«
»Men«, da se srjson brisa zanj? Hre-puKa ga fiittuftMfrJ, tt Jo je dobHa z DOOSfe. M otroka sp*ott nima časa, ko ji *sa preobložena % vsestranskimi obtoki ta vHoJbo   prjrlfttro.   Rt> očetovi
hoče novo vilo, vso iz mramorja. Evjjen se bo seveda vdal. Kaj hoče.« »Kdaj se vrneš?«
»Zvečer. Jutri zjutraj moram bKi v Hrušnici.«
»Potem pojdiva k Martmčevfm. Ta sem kakor ujeta ptica v kletki. Tako strašansko tuje mi je vse.e
XIV.
Po tistem kosilu pri Evgenu Rogann je Sida čuttfa, da je za Ingo in njeno družbo mrtva ki bilo ji je cejo prav. Osvobodila se je spon, ki so ji bUc še bolj mučne kak - sama zaroka z Ervi-nom. Vedela Je, sicer, da bo Inge intrigirala proti njej, a to je ni vznemirjalo. Duševni boji zadnjih dni so jo tatso temu črti, da je postala topa. Vdala se je v usodo tn mirno pustila, naj Jo nese tok dogodkov sam dalje na svojfi vafovfc. Kam? V zakon z Hrvinom, v negotovost — vse eno. V veaefjaštvv, k! se mu Je vdafefa nekaj Časa, ni nasla trajne rešitve. Btlo je le umetno uspavalno sredstvo, po katerem e Je vsako Itrfro zopet trebudHa z razboleno srlavr:. Naveličala se je tudi Mirana Borlalča in njegovega dvorjenja. In dasi se je poroke s Ervi-
Kongreeni trg bo ta dan priča ene največjih, najveličastnejših prireditev, kar jih je kdaj videl. Na njem se bo zbrala nepregledna, tisoče in t »oče b roječa množica naših pomladkarjev. Kot prva točka bo na čast našemu mlademu kralju zadonel mogočni »Te De um«, ki ga bo sapel vet zbrani pomladek in vse pojoče občinstva Njemu bo sledil svečani: »TI, ki si ne* ustvaril«, kar bosta zapela Hubadova fupa in Pevska sveza. Tej pesmi sledi svečana blagoslovitev sastave, ki jo Je daroval Nj. Vel. kralj Peter II. ljubljanskemu oblastnemu odboru JS. Poseben kraljev odposlanec bo izročil dragoceni dar predsedniku Oblastnega odbora, nakar jo bo sprejel zastavonoša v svoje varstvo. Po tem svečanem aktu bo spregovoril predsednic Oblastnega odbora, pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer. Njegov govor bo zaključila državna himna. Pevska župa m Pevska zveza zapoje našo slavno pesem »Morje adrijansko*. nakar bo spregovori predsednic izvršilnega odbora. Slavnost rta Kongresnem trgu zaključi potem skupna pesem Jadranske straže, ki jo bodo Trpeli pomladkarji, Hubadova župa m Pevska zveza. Seveda bo poskrbljeno, da se bodo vsi govori visokih dostojanstvenikov sB-šali kar najbolje.
— Na Kongresnem trgu bo g. kneao-škof zapel tudi slovesni Te Denm k proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H. ob priliki slovesnosti Jadranske stražo- Pok> se bo Hay<jnovo »Zahvalno pesem« v slovenskem jeraiku, veled česar opozarjamo vse poverjenike pomJađkov Jadranske straže, da pripravijo šolsko mladino na to, in skrbe da bodo pomladkarji peli Te Deum »kupno, s Premrto-vim zborom. Želimo, da se tudi ostalo občinstvo s petjem »Zahvalne pesmi« pridruži pevcem tako, da bo pesem mogočno odjeknMa po Kongresnem trga.
Pozdravni večer v Zvezdi
Kakor smo že poročali, nastopi na pozdravnem večeru t ki ga priredi mestna občina ljubljanska na čast delegatom JS v veliki dvorani Zvezde tudi naš priljubljeni vokalni kvintet. Is svojega bogatega sporeda nam bo zapel pesmi: Marši-kovic: Na Aadrijo, kar bo prav gotovo gie-de na smisel celotne kongresne prireditve narodno prJBnerno( potem Adamičeve: Zavraki fantje, Jerebovo: O kresu, Man-kiavo Jutro, A-daintfi6evo Serenado mMaroi-tovo: Kaj bi jas tebi dal. Program je izbran a finim prav gotovo sknoolicnim okusom, prepričani pa smo, da nam bo giiede na porlsp&noet večera kvintet se kaj dodal. Kot druga točka, bombna točka večera nas ho presenetil tenorist Ado Da-rian. Zapel nam bo poleg opernih arij tudt Pavčičevo Pred durmi m Prochasko-vo Zvezde žarijo, će pomislimo, da nas priljubljeni tenorist, ki se modi v Ljubljani le na dopusta m da v soboto se odpotuje na svoje novo mesto, v Metlini-jevo gJedeiisče v Hannover potem se moramo prireditvpinemu odbora kar zahvaliti, da nam Je pridobi g. Dartana se aa ta večer.
Avto povozil otroka
Višnja gora, 3. septembra Že dolgo ni bito v našem kraju dogodka, ki bi tako racburn saafcšaaiskas, kakor teška anrfomobtieka nesreča, ki se je pripetila danes med 10 in 11 uro na železniškem prevaro v Dragi. Po glavni cesti je vozil avto neke tvrdlke, pred njfan je pa peljal okoliški kmet z vozom predivo. Namenjen je brrl na Grosuplje. Šofer je voz opazil, ni pa opaeil sindka železniškega delavna Vančiča, ki se je bil najbrž ptritjed zadaj za vrv. da bi ga vlekel voz sa eeboj. Naenkrat se je znašel o*rOk pred avtomobilom in nasreBa je bila neizogibna. Avto je zadel otroka. In ga vlekel dobrih 20 m za seboj. To je menda šoferja tafco zbegalo, da je hrtro okremiil na desno, toda nesreča je boteia, da so se baš ta Ča6 igrali na cesti trije otroci m enega einSka železniškega čuvaja v Draga Miikliča, je a»vto tako rnočHo udaril, da je bil takoj mrtev. Vahčičev^ga sinrka je pregledal zdravnik dr. Fedrta. ki je odre-
dil, da so ga prepeljali v bOMreo. Ugok»il je pa da njegove poškodbe niso :ako težke, da bi bilo v nevarnosti njigovo ti v! jen je.
Šoferja ne zadene krrvdas tariko kolikor otroka, odnosno starie, ki na svoje otroke premalo pazijo. Ni dolgo tega, ko so bili starši bai na Dol enakem po časoplaih po-svarjeoi, naj bolj pazijo na svoje otroke* da tu bodo skakala ces eosto, ali ee igrati na ©osti, koder vozijo avtom obiti.
Jubilej odličnega znanstvenika
Ljubljana, 4. septembra. Naš odlični znanstvenik vseučiliški prof. dr. Milan Škerlj praznuje danes v ožjem rodbinskem krogu tiho in skromno oOletnico rojstva. Slavij en ec je bil rojen v Ljubljani kot najstarejši sin sodnika Ivana Skerlja iz Vrhpolja pri Vipavi in žene Ane Trdinove, pisateljeve sorodnice. Maturira! je 1. 1893 na gimnaziji v Novem mestu, vseučilišče je pa dovršil na Dunaju. Najprej je služil v Novem mestu, potem pa v Mokronogu, odkoder je odSel kot državni štipendist v Leipzig. Po povratku se je poročil s posestnikovo hčerko tz Brežic Pljo Srebretovo. Pozneje je deloval v Gradcu in na Dunaju v pravosonem ministrstvu, kjer je ostal do povratka. Tam sta se mu rodila hčerka Olga, ki je zdaj profesorica in poročena z na§hn znvrim pisateljem Grahorjem ter sm Božo, zdaj že znani anrrpolog in docent na naši univerzi.
E>r. Milan Sk erlj je znanstvenik mednarodnega slovesa, njegovo delo je zeio obsežno povsod, kjer gre za važna pravna vprašanja, se obračajo nanj. Plodonosno je sodeloval v neštetih komisijah in 6e imamo danes v svobodni državi vsaj v glavnem urejene pravne razmer frn dobro pravosodstvo, je to v veliki meri njigova zasluga. S svojim obširnim znanjem posega plodno tako na polje pravne teorije, kakor tudi prakse. Naša univerza ga šteje med svoje naj odličnejše profesorje.
Danes, ko mu poleg svojcev čestitajo mnogi njegovi prijatelji in znanci, se jim prklriržujenvo tudi mi z iskreno žerjo, da bi simpatični, splošno priljubljeni stavljen ec se dolgo vrsto let tako plodonosno deloval na znanstvenem polju ter v miru in zadovoljstvu užival sledove svojega dela.
i tik
Konferenca gosi skih zbornic
Ljubljana, dne 4. septembra.
Danes so se zbrali v Ljubljani na konferenci voditelji našega gospodarskega življenja iz vse države. Konferenca se je začela dopoldne v Zlbornici za TOT. Beograjsko zbornico sta zastopala M. Staoo-jevič in dr. Marodič, Stanojevič je zastopal tudi zbornico v Skopi ju. Iz Zagreba so prispeli dr. Čuvaj, inž. Crlenjak, dr. Račič in I. Pnpič. Zbornico v Banjaluki zastopata dr. Zurmič ki dr. Ljubibratlč. Splitsko trgovsko m in<rastrijsko zbornico zastopa dr. BujiČ. Zastopana je tudi sarajevska zbornica po V. Rističu in dr. A. Deaptču, novosadska pa po Z. fnepčeviču, S. LaziČu in dr. S. Staniču. Konference so se udeležili tudi številni člani nase zbornice na čeki s predsednikom I. Jelačmom.
Konferenco je otvori! predsednik I. Je-lačrn in pozdravil goste, predvsem zastopnika trgovinskega mrnistrstva dr. Pavleti-ča, mŠpektorja ministrstva trgovine in Industrije. Na dnevnem redu so razprave o številnih načrtih zakonov, ki se tičejo predvsem gospodarskega življenja. Prva točka dnevnega reda je bita o kmečki zaščiti ter odnosu trgovcev m obrtnikov do nje. Poročevalec je bil rajnik nase zbornice, poslanec I. Mohorič, Konferenca bo trajala ves dan. Razpravljali bodo o načrtu zakona o hranilnicah, o osnutku zakona o zastavljalnicah, načrtu zakona o pooblaščenih inženjerjth, o r&premembah m dopolnitvi zakona o industrijski svojini m o pravilniku glede določanja viffjMi trgovskih sfužb. O konferenci bo izdan komunike.
nom bala, si je vendar želela, da b! se naposled že čimprej vse končate.
Tri dni po srečanju v giedališčn in v kavami »Bristol« je prejela b HruSrrice debelo pismo. Pogledala je naslov m spo-7nala Frarigeževo pisavo.
»Kaj ml pi§e? Naj odprem?« se je vprašala ki čutila, kako nemirno jf bije srce. »Ne,€ je odločila po kratkem težkem :^->ju. »Med nama je vse končano. Ne more mi ničesar več povedati, kar hi me zanihalo.« Vzela je svinčnik in napisala na ovoj % velikimi energičnimi potezami: »NasajJ Se ne sprejme!« Pokucala je pismonošo, kl je bf! že na oeati m ftm vrnUa pismo, da se ne bi premislila In ga odprla. Ko je pa pismonoša izginil, jo je obšla taka radovednost, kaj JI Je pisal, da bi bila kmalu spet stekla za njim m zahtevala pismo nazaj. Vendar se je premagala.
»Spremeniti se itak ne da,« si je dejala. »S te poti na staro ni več vrnitve,«
One vi, ki rih je se preživela v Maribora po teh dogodkih, niso biti ne vesefi ne Satostnl. Sfdine duše se Je oprijemala neka apatična otopelost. Danica se Je fcrodUa, da bi Jo razvedrila, a vsa njena prfeadevanja so bila brez uspeha,
»Saj Je- vseeno,« 8 je od*war1ala Ski% »Bo, kakor bo.«
Ko Je pa bflo naposled dofoeeno, da se fzvrSi poroka že kmalu po Veliki noči. Je postajala aoova mmtifrm ki nervozna.
»Prav n?5 se ne bo#m te poroke ki bodočega zakonskega žrvfjerrja ob Ervi-novi strani,« Je zatrjevala, »strah me le samo te neskončne praznote, ki Jo čutim v sebi, in hlfmbe, s katero bom morala nadomestiti manjkajoča resnična čustva, Ijrrati, namesto živeti, to Je tisto, kar me najbolj moči___«
»Pogum, draga!« jo Je hrabrila Danica. »Človek se sčasoma navadi tudi igre. Prepoji ga vsega, da niti ne Čtrti več kaj je pristno in kaj je zlagano. Saj Je človek tako lahko prilagodljivo brtjeU
»Morda, vendar ne vsak in ne vselej.«
*fn kadar ti bo najtežje, spomni se name. Tvoja prijateljica sem in ostanem. Pot do mene ti bo vedno prosta.«
Ob slovesa se je Sida razjokala kakor da se poslavlja od življenja, m tista pot vrnitve fz Maribora v Hrusnico se ji je zdela tako vse drugačna kakor v cvetočem majnoca pred letom, kakor da so med tem pretekla dolga leta. Takrat se le vozila k posterji nmirajoče matere kot dijakinja, kot nafvno dekletce, se vse polno tiste mladostne neskrbnosri, ki vidi pred setio) le pestre kuHse, zakrivajoče resničnost živfienfa kakor Po-temkfnove vasi s+romaštvo zaostalega Krima. SWa takraf res n! bila mogočna carica, bila pa Je carična. satrfafoča o princih hi racasnih gradov, o sUnih, ko zora !n rosa lenTi vffefstjf, o medeno sin-dWh kavaflrjfli.
<Qn bo nadasievaio.)
Koledar.
I>aass; sreda, 4. septembra katoličani Man-suet, Nedamisel.
Današnje prlredit\ o Kino Matica: Žena zapoveduje Kino Ideal: Uspavanka
Dežurne lekarne Mr. I^vstek,   Rosi jeva cesta 1, Baiiove«, Kongresni trg r>., Koinotar,  VJfi-Trzašk.i c.
Nebotičnik v jesenskem razpoloženju
Ljubljana, 4. t»e.ptennbra.
V prvih poletnih mesecih, ko je tudi naš nebotičnik iel po zgledu drugih veljakov na počitnice, je bilo v Ljubljani nekam dolgčas. Zdaj se je vrnil m pripravil Ljubljančanom novo dobro voljo: najboljši program, ki je redek rudi v večjih mestih od naše skromne Ljubljane. Kilo bi mo^el našteti vse one zanimivosti, ki si jih obiskovalci morejo ogledati brc vsake vstopnine in  zvišanje cen!
Eri Vera, mlada in prijetna deklica, ki v slovanskih in drucih nošah zarplese nekaj res lepih in estetskih plesov, si je na mah osvojila ljubljanska srca. škoda, ker zapleše tako redko m tako naglo zbeži iz lokala, ki ga s svojimi lepimi plesi tako poživi. Prav tako vzbujata s svojimi plesi veliko pozornost tudi Katlen in Kora, ki izvajata nekaj redkih plesnih atrakcij. Za najboljšo zabavo pa seveda skrbi nov jaza duo Eti, ki je za mali lokal neborič-nikovega bara prav prikladen.
Ljubljančani so seveda že takoj prvi večer — otvoritev je bila v nedeljo 1. septembra — lokal napolnili do zadnjega kotička. Vodstvo nebotičnikovih zabaviSČ, kavarne in bara, ki je v rokah marljivega ravnatelja g. Pileka. je za jesensko m zimsko sezono oskrbelo najboljša vina, ki pa jim cona ni zvišana, a tudi nobeme vstopnine ni  treba  gostom plačati.
Lokaro, ki je v naši hotelski rmluslrrjl v vsakem pogledu prav gotovo res na viSkn, žeTrmo mnogo uspehov, Ljubljančani pa si žete od njega mnogo lepe rn prijetne zabave.
Iz Celja
—c Opozorilo. ALbSUio pugtLa v arhivo v CokJa raagtiaša: Ualu£bonei vojnega seo-^ransk«_«5a kteLituta ao postavili na pod. rocju dravske banovine vočje &U*vtk> tri h.t^jiiLtuHjntfu[| inakov v o-oLiiki lesuaub pa-ramid s kamnitimi aLi betonskimi *Uj«brij na ktt4jBj-ih je vrtsean križ, ali pa v obliki betonskih **tobrov, ki so zasajoni v aetm-Ljo z vklesanimi križi na aoruj: sirani in stoviakami ob strani. V smislu naJoKa g. ministra notranjih poslov in v smislu ol. 71, in 72. zakona o zomljiakem katastra z dne 19- deceaubra J;o. Ur. 1. BL .*», J" is iketa lOcJA OĐOzai'jamo prebdvsjkstv«Jt da je wmlrt ki poškoduje ali cek> untei omenjene triangulaoijske znako( ne samo ma-toorialno, ampak tudi kaz*^ns<k»> lidigiovorc^i. Z&atBti opozarjamo prebi>vastvo na čil. 72. ost. zakona, ki veli: >Po^ko<iba tri^ono> metričnjth tofik in drugih kataatr^Urth oanamenil in znakov su »mauna za po-đkotiUj državne imovine ter se kazjiu^. v denarja e lOU do MM I hm. 1\jvsw<h . i* Iji poškodb morajo tu« i i p0VSa¥stl sUv^ko za vsKJStaviftev v prvotni stan.<
—c T adi Celje bo svečano proslavilo kralje* rojstni dan. V ooLrie* 5. t. m. ob iS*, se bodo zfoatLii na <ii*ez.j; ćsoaii tirsu acfciv. oajćunciitvo mi wtitka mladina. Ob LiiJaO bo krenili z Glazaje rituacvod po Kr»-kjuvi oesti, Dočkoveni trgut G<^poški ušici Giavnoii. tngxi] Ukca dr. Gregorja žerjava, Ttku kralja -^j^kaauidra. Oaakaxjovi in Kranja i'etra ooati, ter Prešernovi ulici na De6kov ir«. Tam bo stik in nato govor. Med snrevoduui t*^.. ž^aii kri* na Starem g:radu( uo »provodu pa bo na Udareni gradu bea^taatO^M ojoeaoj in i%i*u-s^anJH raket, V sprevodu Lmj^jo korakali vojBatvo žeieoničaraka sodba, Sokoii m drutm društva, šolska mladina tur gasilci ia Celja in družili krajev z baki>aimi m lampjjom. % i-.-.u-.-v na rojstni dan Nj. Vel. kralja i'etra li., bo ob S. ari služba bož^a in v Marijinit nato pa v prav<^ dsavni in evan^oLijski cerkvi. Okixsr 'J.30 bo vojaškva parafda i>rud ine^Lniiu vaa#zi-stranom. Ob 11. bo t voUki dvorani N»u rodnega doma al,. wi-*»uv. zborovanje na-oduih in kuitunin društev. Na sporedu so pevske itu orkestralne točke ( ^ovor in ai^sorija. Miestuo po^avanatvo pcs»wa veti reaervn« otfiiairje in vojaška uradni loe, da as v potok zjutraj udctle&ijo svečane sluć be božje. Občinstvo as vabi| da v eetr-Oefe avočer med svečano rjaktaoo csirosd m rasasvstbl okrut.
—c Obsodba Molicnika in Robnika. Hazp-rava proti AieSa Mollcnik« in AloJ-riju lbxi>nik.u je trajala v torek dd 14. In je bila tajna, ker sta oba tibtoaenca rraa-<Vs«r.nft Sotkaće je obaodrkj AJeaa Mjo licniSLa zaradi umora in poskusa tatvine na 6 let in 1 mesec robija, na pAaftiso pov-prečnine v znesJcu 1.(*mj lan, na plaotto pogrebnine v znesku 14*40 Din ter na pku čriao menečne rente vdovi umorjenega goa~ darja Darila Krištota v znesku 400 Dan in njenim trem otrokom v zneskih po SOO Din. AAojzaj Robnik je bil sjsjsjsji aara-ri poskusa tatvine na i mesece zapora. lootinjk je a preiskovatejm aaporaoi £e presedel svojo kazen. Senatu' je predsedoval predsednik oknoanega sodišča dr. Vidov k: votanti so bih" a o a. dr. Dnin* čar. Božič, DeOiček to lisjak. Ontnatio je aastopal namestnik dre. tožilca dr. Jkv haut^ oba ohrto&enca je aasosjarjal otL votmk dr. Kalan, Kristoiovo vdo>so kol zasebno udeleženko Ja zaaoopai odvetnik dr. Juro Hrašovec.
—o Pregled motorni* vokh ki etutivo obrtneafrh prevažanju^ aa draen poflsetje in tndi lirugih motornih vozil, u tabna is kateregakoli vzroka še niso bala nrefoie-daoa, bo v ponedeljek 9 t m. ob Hk uri pri mestni garati na Spodnjem Lanovžn.
—• Umrla Je t nedeljo t OeJJa (Komen ■keam mttoa Mr) 40 letna atvaja Krista Langorfekova. V celjski bo±nk>i sfaa umrla: v nedeljo 93 letni pr©vettkar Oweor Bukovee ia Kaplje vasi. t ponedeljek pa 62 letna posestnfkova sena Antootja Lavi a%af«pa tnaa nd Pttetvuju
Stev, 200
•8LOV1N8KI NA ROD«, Sreda, 4. septembra 1996.
JUTRI   OTVORITEV   LJ UBLJ AIVSKEGA VELESAJMA
Vabim
ogled       1  e  p   i h
m t
v.
DNEVNE VESTI
— Naša vojaška delegacija pri četko-slovaškem   ministru   narodne   obrambe. V
ponedeljek je sprejel češkoslovaški minister narodne obrambe F. Macntaik delegacijo rumu ruske armade, na colu s divizijskim genereJom Samsonovioein in delegacijo jugoslovanske armade na ćelu z generalom Itocem. Bo oficijelneni sprejemu, si je minister e častniki zavezniških armad dedj  časa pirijazno raagovarjal.
— Vsem delegatom družbe sv. Cirila <n Metoda v vednost In ravnanje. Zaupnemu shodu smejo prisostvovati le oni delega ti ki bodo imeli od svojih podružnic ptr-dia- Oskrbi te al torej pravočasno potr-d«a-
_ Velika dvorana je  na velesepnu, kjer
bodo varietetske predstave. Dvorana je bila velika že prej, vendar se Je izkazalo pri modni reviji, da je premajhna. Še večji naval bo zdaj, toda prostor bo izrabljen bolj ekonomično. V dvorani bo 446 sedežev, torej kakor v veliki dvorani. Seveda bo pa dvorana kljub tomu vedno polna. Ker bosta ob delavnikih po dve predstavi, ob nedeljah pa tri, se bodo obiskovalci sčasoma zvrstili. Toda kdor prej pride, prej melje, zato se bo pač moral vsak potruditi, da ne bo zamudil atrakcije, ki bo imela v resnici velemestni značaj.
_ Maturanti   ljubljanske   gimnazije in
realke iz I. 1900 praznujejo dne 12. septembra t. L v Ljubljani obletnico mature. Ob 10. uri bo za umrle sošolce sv. maša na Rožniku, ob eni pa ekiLpon obed v hotelu Kellevue. Udeležbo je javiti na spodnji naslov najkasneje de 9. septembra t. L Radi jesenskega vedesejma je železniška vožnja polovična. — Dr. Bgon Stare, odvetnik L,juWjana( Knarfljeva nI. 10/1. — Najpopolnejši model na jadranski razstavi je najbrž model »Jadrana*, šolske jadrnice, ki ga je izdelal bivši mornarski podoficir, krmar, M. Vouk. Delal je 638 ur. Model je tako natančen posnetek jadrnice, da bi ga lahko upravljali minijaturni mornarji, kakor pravi sam izdelovatelj, ki pa bi morali biti samo 3 cm visoki v primeri v velikostjo modela. Model ima 136 vrvi, 126 škripcev, 14 jader in 700 stopnic. Vse vrvi in jadra so premični. To je eden izmed neštetih čudežev jadranske razstave. Vseh ne moremo omenjati, pač pa je treba na to in ono opozoriti, da obiskovalci ne bodo prezrli med tolikimi zanimivostmi najzanimivejšega.
— Spominski žebljički Jadranske straže. Zbirka spominskih žebljičkov Jadranske straže je dosegla častno število, dobrotniki širom države so podprli s svojimi denarnimi naklonili mladinski socijalni sklad J. S., ki se upravlja izključno tukaj za slovensko mladino, potrebno sonca in morja. Letos je letovalo s pomočjo tega sklada 300 trok, ki so bili po zdravnikih arx>znam kot nujno potrebni morskega zraka ki kopel ji. Radi obširnega kongresnega programa* dalje ker so Številni darovalci rhak pooblastiti oblastni odbor J. S., naj v njihovem rmemi opravi zabijanje žebtjev m ker bi sam ta akt zahteval pol dneva časa. se je moral odbor od-loCTtj, da opusti mdsel slovesnega zabijanja žeMjev povodom razvitja svoje zastale dne 6. septembra m da ob primerni zimski prireditvi opravi to sveča-r>ost, h kateri bo povSbil vse dobrotnike in kjer bo objavil  tvadi  njihova imena.
— čudovite morske živali za ribarsko raastavo so Se potisnete v Ljubljano. Posebno krasni eo raki in igtokožci. Tudi rib© ©o fte na poti ter bodo z njjtnt napolniti akvarije najbrž že danes, že* zrtni rrikaznjsjo akvariji verno sliko atvijenja v morju ki vel znak kažejo, da bo ribar, ska ranstarsa res izredna sensaoija.
—■ Poroke. poročBG so se prarvni referent pri OTJZD v IiJujWgani dr. Bramiko Ahijevič z gdč. Majdo Fe*tichovo iz Ljiibljarne in sodniški pripravnilk pri Okrožnem sodišču v Ljubljani g. dr. Irao Unmfflc z gdč. Eto, Bučarjevo iz Ljubljane. Mladem novonoročan-cem želimo obilo srede.
— Bogata ležišča premoga pri Smedere-*si ? Dva bresvjoeeđina rudarje sta baje od-brida blizu Smederova bogata ležiscr premoga, Ud Je po sodbi strokovnjakov zelo dober. Zaprošeno je Že za koncesijo.
30, v Zagrebu 28, v Ljubljani 27S v Mariboru 25, v Rogaški Slatini 24°. Davi je kazal barometer v Lj ubijan i 750.1, temperatura je znašala 16°.
— Malči V ode tova izročena sodišču. Včeraj popoldne so orožniki z Iga prepeljali 13 letno Amalijo Vodetovo ki je v prepiru ubila svojo mater, v sodne zapore v Ljubljano. Tu so Amalijo še enkrat zaslišali, govorila je pa tako zmedeno in nelogično, da je napravila vtist da ni povsem normalna. Sicer je bHa Malči te j pop reje na glasu kot nekoliko duševno zaostalo dekle.
— S tujim potnim listom je hotel v Avstrijo. Nedavno je prišel i« Gradca 32 letni brezposelni trgovski pomočnik L. Sušnik, ki so ga iz Avstrije izgnali za 10 let. Ljubljane se je kmalu naveličal in zaželel si je zopet Avstrije. Na zvit način je dobil iz Gradca domovnico, na tukajšnjem avstrijskem konzulatu pa potni list, oboje na tuje i*110 in generalije. Ker pa si na policiji ni upal vidirati potnega Meta, je odšel v Maribor, misleč da bo že kako prršel čez mejo. Tam so pa sleparijo odkrili in Susnik je moral nazaj v Ljubljano.   Policija ga je Izročila sodišču.
— V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Kolpo je skočila 18-letna služkinja pri notarju dT. Nemcu v Petrinji Juilika Cetec. Zaljubljena je bila v nekega uslužbenca tvornice »Gavrilovič«. V nedeljo je imela z njim sestanek, po katerem je plakala in zatrjevala  prijateljem, da bo sikoČLla v vodo.
— Samomor advokata. V Somboru se je včeraj ustrelil advokat dr. G juro Niikolič, star 73 let. Mučila era je očesna bolezen in te dni bi moral biti operiran, pa se je bal operacije, ker bi bil oslepel, Če bi se ne posrečila. Strah pred operacijo ga je posna! v smrt
ELITNI KINO MATICA Tel. 21—S4
Danes ob 4-. ?iy4. in mri premiera vesele komedije
Žena zapoveduje
ELISA LiANDI
Poje bariton RICCARDO ZANELL1
in sopran NINA KOSHETZ. arije  iz opere »TOSCA«, »AIDA«, > CAVALLERIA RUSTIČAN A €.
— Iz >Slušbenega listac Službeni h*t kraJjevske banske uprave dravsike banovine a. 71. z dne 4. L m. objavlja uredbe o višjem drzavmem iapitu računsko-blagajni-akih uradnikov v resoru finančnega ministrstva, uredbe o izpreniembi uredbe o iz-premembah in Izpolnitvah uredbe o zaščiti kmetov, navodila za sestavo prora&una mestnih občin za leto 1990/37, dopolnitev pravilnika o poslovanju zasebnih knbora4o-rij»v, dopolnitev pravilnika o bo ki ionih pristojbinah, objavo o ponudbi Izvoznisldh de-vla pri Norodni banki in raizne objave Iz »Službenih novin«.
_ Za mrtva proglašena. Okrožno sodišče
v Mariboru je uvedlo postopanje, da ee proglasila za mrtva splarvarja v Vurmaifoi Ivan Cepec in Anton Koeaman, ki sta padla v Dravo m utonila. Uradno je podana s tem verjetnost, da sta umrla-
— Vreme. Vremenska aapoved prejvi, da bo pretežno oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je bilo v naši državi večinoma Ss lepo. Najvišja temperatura je an"ta4a v £b 32, v Beogradu 31, v
Iz Ljubljane
—Ij Pogreb Lojzeta Slanovca. V ponedeljek popoldne je nastopi1 magistratni uradnik iapred svojetga idiličnega dem* na Lofičareki stezi svojo poslednjo pot. Pred domom je godba dravske divizije zaigrala žalno koračnico, nato je pa krenil žalni sprevod na pokopališče. Krsto so peljali na lafeti( saj je bil pokojni rezervni kapetan pred lafeto j« pa korakala častna četa.' Za užaloščenimi svojci so stopali ban dr. Puc, župan dr. Ravnikar, direktor Lokar kot predsednik Ljudske univerze korporativno je spremilo pokojnega Lojzeta tudi urad niš t vo mestnega magistrata, a udeležba številnega občinstva je bila dokaz koliko simpatij je užival v naši javnosti. Na pokopališču so dvignili fcrsto z vosa In jo ponesli k gro-tm člani SK Jadirana, katerega zaslu*ni predsednik je bil.
lj Ljubljanskemu prebivalstvu! V četrtek 5. septembra pridejo v Ljubljano s brzovlakom ob 17 uri številni delegati Jadranske straže. Vabimo vse občintsvo, bratska narodna društva in zlasti narodne noše, da se v čim večjem številu udeleže tega sprejema, ki je nekak uvod v kongresne svečanosti Jadranske straže v Ljubljani. Članstvo Jadranske straže je dolžno sodelovati pri tem sprejemu z društvenimi Čepicami in trakovi na rokavu. Oboje dobite v pisarni Jadranske straže, Tyrševa la/lV.
Zobozdravnik — specialist DR. LOGAR ANTON
ordinira od 8. — 11. in od 3. — 6. ure
Gledališka ul. 16. pritličje
(Dukioev blok)
— lj Nacijo n al i s ti» Na predvečer rojstnega kralja Petra II. dne 5. t, m. zbor za povorko ob 19. uri v Gradišču ob začetku Nunske utice za praporom ljubljanske strelske družine. Narodna odbrana in Streljačka družina
[ — lj Trgovci 1 Oblastni odbor JS Vas is-krt no progi, da ob dneh jadranskega kongres« priredite svoje iiloibe v roamenj* Jadranske straie.
— lj Razstavni prostori na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu od 5. do 16. sept. bodo posetnikom dostopni dnevno od 8. do Vil9 ure nepretrgoma.
— lj Društvi »Soea« ha >Taborc vabita vwe svoje  Članstvo  na  sestanek,  Id  se ho
vršil drevi ob 21. v dvorani pri >Levu£ posvečen obletnici rojstva Nj. Vel. kralja Petra I1, in našim nacijonalnim heroiem-mu-čdnikom. Sodeluje mešani zbor društva Tabor. >Taborjani in Sočank udeležite se polnostevilno tega sestanka, ki je patrijot-skega značaja,
—Pojasnilo. Prejeli s*oo; Vasem cenj. listu ste dne 27. t. m. objavili notico pod naslovom »Vljudnost na našem tramvaju«, v kateri notdci opisuje dopisnik zadevo povsem drugače, kakor je bila v resnici. Pri pošti je vstopila gdčeia. Zupančičeva obenem z drugimi potniki. Ko je sprevodnik izdajal vozne listke| mu gdčna. 2upancjčeva pokazala prestopni vozni ljstek ki pa je bil ±e uničen, torej neveljaven- Povedal ji je to in ;i rekel, da mora kupiti nov voznj listek. Zato se je pričala razburjati, kljub temu pa je ostal sprevodnik miren in ji vljudno raztolmačil, da mora po svoji službeni doižnooatt zahtevati od nje, da Hupi nov vo«ii ljsteic ari pa iastopi. Drugi potniki v vojiu so pri-čeld godrnjati nad njenim postopanjem, čes. da ne bodo poslušali pričkanja in Čakali radi nje ter da naj plača ali pa iastopi. Ona je izjavila, da se bo pritofc.le in je celo nekega potnika prosila, da bi ji dal naslov, da bj ga -lala za prjčo, DoUćni potnik pa jo je zavmjl, da je sjt njenih sitnosti in da naj «ra pusti pri miru. Na postajališču na Rimski cesti je izstopila in rekla, da ima nekega sorodnika, da bo dal v liste, kako mečejo ljudi iz tramvaja Ne radi postopanja sprevodnika, temveč postopanja   so   s# potniki
— lj Razmere v neki mestni hili aa Bežigradom. 2e več let vladajo neznosne razmere v neki mastni hiši aa Bežigradom. Posebno upraviteljatvo je vse graje vredno. Na dnevnem redu so prepiri, katerih povzročiteljica je baš upraviteljeva soproga. Ob takih prilikah se celo stanovalci sosednjih hiš zgražajo. Radi nereda v hiši so se stranke često obrnile na gospodarski urad. Priznali so jim. da imajo prav. Na žalost se obljube niso izpolnile. To dokazuje, da ima upravitelj zasloni bo. Tudi gradbeni urad se prav nič ne za-nima za stanje mestnih hii. Pred dvema letoma so odstranili omet na strešnih ven* cih, toda do danes še niso namestili novega. To stanje hiš povzroča v zimskem času otcutno ohlajenje gorenjih stanovanj. Poleg tega so stanovanja v teh nadstropjih najdražja.
—lj Očala, daljnogledi* barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajca, isprašanem optika, Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno*
* Trgovine v arezu ljubljanske okolice morajo biti v petek 6. t m. na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. ves dan zaprte.  Uprava Združenja trgovcev.
— lj Rasprava o predlogih davčne uprave. Pred strokovnimi davčnimi odbori se bo razpravljalo o predlogih davčne uprave za sledeče pridobninske stroke: dne 19. tm.: notarji, odvetniki, inženirji, arhitekti, geometri; dne 20. tm. mlekarne, kramari je, starinarji, lesne trgovine, suha roba in kurivo; 21. trgovine z manuf. in galanterijo; 23. trgovine s čevlji, usnjem itd., trafike, vrtnarji; 24. branjarije; 25. modistinje — trgovke, krznarji, graverji, puskarji, urarji, zlatarji, pasarji, optiki, foto-trgovine in trg. z modn. blagom; 2# gostilne - črka A —L; 27. gostilne-črks M — U; 28. gostilne-črka V — Ž.delikatese in vinotoči Predlogi davčne uprave so razgrnjeni na vpogled pri mest. načelstvu od 5. — 12. tm.
Iz Kranja
MAGDA SCHNETDKR
v veseli opereti
MAČEK V 2AKLJU
— lj Trojiski spomenik se krase. Slavnostni dnevi Jadranske straže se naglo bližajo in Ljubljana se mrzlično pripravlja na nje. Poročali smo, da bodo nekateri objekti okrašeni po posebnih načrtih. Včeraj so začeli mestni vrtnarji krasiti trojiSki spomenik.
—lj Na živiskem trgu je zdaj dan za
dnem zek> živahno. Meščani so se vrnili s počitnic ter je že zaradi tega večji promet. Znana stvar pa je da je največji promet in trgu v začetku meseca. Tudi danes je biLo aeJo živahno na trgu. Živil je bilo dovolj, vendar je bM zelenjadni tr^ precej slabše založen kakor je navadno ob sobotah. Na sadnem trgu je bilo toliko sadja, da so bili zasedeni vsi prostori. Nihče ni pričakoval da bo letos sadje tako poceni, saj ©o adaj jabolka Se po 1-50 Din kg. Seveda so tudi dražja, vendar je zdaj sadje res poceni. Posebno mnogo je tmii češpelj^ ki jib prodajajo po 3 iDin kg. Grozdje Je po 6 Din Lepf ju reki iso po 4 Ddn merica, nekol • • starejše na prodajajo po 3 lun. Na zelenjadnem trgu je zdaj se dovolj vseh vrst zelenjave in socivja letošnje letine.  Tudi zeljna te
MAGDA SCHNEIDER v veseli opereti
MAČEK V ZAKLJU
glave so že poceni, po dinarju komad. Po isti ceni prodajajo tudi buče- Zelo so se pocenili paradižniki prodajajo jih že po l-oO Din naprej. £daj so najbolj draga jajca? 13 do 14 komadov po 10 Din.
— lj Beraški park je na gozdni poti pod rezervoarjem, kjer je tudi letos mlad napadalec iztrgal dekletu denarnico iz rok Posebno mnogo je beračev ob nedeljah, kakor na kakšni božji poti in nabirajo di-naičke od meščanov, ki > romajo* k Čadu in na Rožnik. Ob delavnikih imajo permanentno službo otroci znane družine z Viča. Zadnje čase si ne upajo več v mesto take pogosto, ker jih ljudje že preveč dot-ro poznajo, zato so pa tem bolj delavni v tivolskem gozdu. Tudi vel esejem je privabil precej beračev v mesto. Nekateri so že zavzeli svoja mesta v bližini velesejmisca. Berači  pač tudi gledajo na konjukturo.
— lj »Bočac počiva vse svoje Članstvo kakor tudi vse narodna noše is Trsta, Gorice in Istre, da se udeleže slavnostne prireditve >Jadranske straže« v petek ob 10. 30 na Kongresnem trgu. Zbiramo se od S. — VtlO na dvorišču društvene pisarne v Frančiškanski ulici it 10 Od tu odide-mo točno ob V* 10 na slavnostni prostor. Prosimo   pridite   točno,   da odkorakamo
skupno z zastavo na čelu. Odbor.
—ij Redni vpi« v dopisne trgovsko *°-lo v Ljubljani, Konoreani trg 2 K. se vr-
ai od 15. do 36. septembra 1935'. Pred-vpig se vri i ves mesec avgust. V DT8 se lahko vpiše vsakdo. Pri Dopisni trgovski šoli se naučite doma, potom dopisovanja moderne jezike, kakor: nemščino franooecin©t italijanščino Itd. daije vse trgovske predmete kakor: knjigovodstvo, ik*p*«ovarije, stenografijo, računstvo it^. vse sadružne predmete, ki so potreba! aa vodstvo zadrug. V svoji Dvoletni trsov, ski šoli pripravlja hkrati svoje učence sa privatni   iizjpft   na   Državni   trgovski eo*i.
— Cene eo znatno znižane.   Začetek rednega aolskeg« leta 1. oktobra.
— lj Državni osrednji isved sa ionski domari obrt v Ljubljani, poziva vsa 90-jenke, da se obvezno zbsro ob 10. uri na zavodu. Ravnateljstvo.
Zvotei kino Ideal
Danes ob 4. 7 in B*! uri Dorotea Wieck
v prekrasnem delu
USPAVANKA
(Španska romanca')
'~nntf»a    Dtn   4 50   fl SO  m 10.—
— V proslavo rojstnega dne N. Vel. kralja Petra II. priredi sokolsko društvo ju tri t ob 20. uri pred Narodnim domom,
aa elučaj dežja v telovadnici, telovadno akademijo članstva, naraščaja in moške dece. Poleg telovadnih oddelkov sodelujeta pri akademiji sokolski pevski sbor in godba kranjskega glasbenega društva K prireditvi vabimo spoštovane meščane in okoličane.   — Zdravo!
SOKOL
— Sokolska povorka s kolesi po šent-joreko-sinnrskem okrožja. Da &e poživi društveno delo, kakor rudi toiiko pogrešana meddruStvena vzajemnost sokolskih društev šentjursko-šmarskega okrožja priredi sokolsko društvo Šmarje pri Jelšah v nedeljo S. sept. propagandno meddništveno kolesarsko potovanje na progi Sv. Jurij ob juž. žel.—Sv. Vid pri Grob—Rog. Slatina^—Rogatec—Šmarje pri Jelšah. Udeleže^ se ga bodo vsi Sokoij kolesarji omenjenega okrožja v predpisanih krojili. Veličastni povorki bodo v posameznih krajih priredila bratska društva svečan sprejem in po priključitvi tamošnjih sokolskih kolesarjev krene dalje k sosednjim društvom. Prav lep zaključek tega medUkrust^rvenega obiska bo na »Narodnem veseljuc šmarakega Sokola, kjer se ob sodelovanju društvene pihalne godbe vršila >Polževa dirkaš, senzacijonaini ribolov, srečolov, ples in zabava.
— Sokol Ljubljana 'I poziva svoje Članstvo, da se v slavnostnem kroju udeleži jutri zvečer baklade v proslavo rojstnega dne kralja Petra H Zbor pred Narodnim domom ob pol 19. Na kraljev rojstni dan se udeleži društvo korporativno skupne proslave ob 9. dop. v Narodnem domu, nato pa sprevoda in svečanosti Jadranske straže na Kongresnem trgu. Vseh prireditev se udeležimo v kroju in ne v civilni obleki, kakor smo včeraj pomotoma objavili. Zdravo!
— Sokol na Viču vabi svoje čJanstvo, da se jutri udeleži polnošrtevimo baklade v prosilavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra IL Glanetvo se udeleži povorke v slavnostnem kroju, ostali v civilni obleki e ao-koliskkn znakom. Zbor vseh udeležencev o»b 19. pred Sokolekim domom. V petek 6. t. m. pa ;ee udeleži vse članstvo, naraščao in deca zahvalne shižbe božje ob 8. uri v župni cerkvi. Po službi božji bo v eokoleiki drvorairii spominska svečanost. Vse fitonstvo in občinsko bratstvo vabimo na proslavo. Zdrratvo !
Iz Litije
— Proslava kraljevega  rojstnega dna. V
petek, na rojstni dan Nj. Vel kralja Petra II., bo v cerkvi sv. Nikolaja masa, za tem
pa bo v tukajšnjem Sokeiskecn domu akademija. Na dnevnem redu je govor hr. staroste, deklamacije in državna himna. K prireditvi, ki »e je udeiežj tok. osnovna šola. sokc4stvo in člani osteših društev in organizacij, vabimo toda vse narodno občinstvo,
— Slapa simultanka. V četrtek zvečer bodo imeli naši šahisti in navijači pomembno šahovsko prireditev. Drugi zmagovalec na nedavnem ljubljanskem nacionalnem amaterskem turnirju g. Tone P*eani*lk bo odigral slepo simuHanko s 6 titi)skiim &u
bisti. Produkcija bo odigrana na vrtu pri Urški. Ob tej priliki bodo priredili Litija-ni svojemu simpatičnemu rojaku pozdravni večer. Začetek ob 20 uri. Vabljeni vsi prijatelji^ slepega šaha!
— Poiiv na jadranske dneve v Ljubljano.
Litijska podružnica Jadran*»ke straže je imela zaradi dnevov v Ljubljani j>owebno sejo, na kateri je sklenila, da se ud*'l<>i čim več prebivalstva iz Zasavja velikih narodnih svečanosti. Zdaj je tukajšnji odl»or JS izdal vsa potrebna navodila v tiskanih okrožnicah. Članske legitimacije in v.-*i potrebna pojasnila se dobe pri tajniku JS sreskemu podnafelniku s. Vidmarju. Vso šole našega sreza, ki imajo lastno j*\i|>o-re Podmladka JS, se korporativno udeleže jadranskih svečanosti. Mladina se odpelje v Ljubljano pod vo»istvom učit^lj-stva- Za udeležence PJS znašajo v»i stroški le 9 Din in sicer 5 Din m četrtin>ko vozni no, 3 Din za ogled velesejma in 1 Din za ogled razstave. Apeliramo na >tai Se, ki lahko u trpe malenkostni zne»ek, da omogočijo svoji deci ogled razstave m svečanosti, kakršne pri nas sicer le redko vidimo.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza Devize z všteto prena^o 2&3%, Asnster-dam — 3973LI1, Borim 1754.30 —
1768.08, Bruselj 7>118 — T*)J& Currh 1434.22 — 143139, London 216.23 — M&D Newyork 4335.01 — 44371. 3G Pavfa 3S&43 — 2R0.87, Praga 1«0l83 — rH1.04 Trst 335.81 — 358.00 .Avstrijski Mftm; v prrvatnejm klirmgu 8.45 — 8.55
Inosemska bora
Čarih. Beograd 7, Pariz 5n.2r>25. Lomton 15.2175, New Tork 306.tt*i. Rrnsetfj II«, Milan 2o.0R, Madrid 41-95, Am4erdan?*2tr7.7 Berlin 123.35, Dunaj 57.40, Pna^a tt.Ti Varšava  67.0000.  Birknresta ^.f*».
35 LETNA tENA MFKtrmA ZHR0ČEMA
19 LETNIPLAV0LASK1
ena zvijača
Ko ji )« bilo 35 let fs Jankovič  sklenila,   da n« letni plavolaski prevzame ga saroesnea, ki j« bfl tovarnar. Marica f« bHa bistro umna in pametna sa j« posrečilo. <k je I deti bas tako mlada peljiva kakor njena valka. Čitala je o danajafc odi ritju nekega prirodnega « lis koae, imenovsn«ifa biocel vrača koži mladost in lepoto vedela, da ss ta element oab Tokaloo Biocelu, hranila sa koso« 0a je oporabljaU vsak dan. Nične gube na Bon so v snem msssca popolnoma izginile m mana kofa je post sin svetla m sveša, kakor kakega BSlsaJEgs dekleta. Če izgubi koža. svoj prirodni haocsl. ss pojavijo grde gnbe m mafice lica postanejo ohlapne, če pa s« Mocsi obnovi, vas to preneha in izgine. Du*
aajaVara« ■ —1 učiSSnecna profeaorfti dr. Karln Sts|skaia ss je posrečilo, to dragoceno se-
■Uvino izločiti ii kože skrbno izbranih mla-dJb žtraH. Vsaka žena se lahko hitro in na la-
t>eic sssssb r«si gob, c« vedno SSattt v«e«r spo-rabiia Tokalon Biocel, hracdlo mb. koeto kt po>
tnlajuge staro in uvsio kožo tako, da k lahko vsaka žena videti za 10 do 20 let miafsa.
MALI OGLASI
Za pismene odgovore glede malin oglasov je treba prlso&ia snamJto. — popustov za maje oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Dtn
Za šolarje dobra m cenena oblačila si nabavite najbolje pri Prsskerjn, Sv. Petra cesto 14. 4/L
K4aHJana — frrij*. de Jemrje do pr^Ulca v račup sjgpsit
prvovrstna) ^uUjaaaidb danai Dih smvodov (slsstot nrantioies
PRODAM
Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 3.- Dsn
PREMOG drva karboparssaCl
SLOViA__
KotezUsfeaT
TRU-^iM »2L.028A hrastova cm visoka 15 globoka poceni naprodaj: L4on-Ijana Knsrfrjera 4. parter <kav aav «04
Stran »4
»SLOVENSKI NAROD*,Sreda, 4. septembra 1935\
300 milj v eni uri
Stavni angleški avtomoMIski dirkač sir Malcol9 Campbell hoče doseči nov hitrostni rekord
Iz Londona poročajo, da odpotuje znani avtomobilski dirkač sir Malcohn Campbell ▼ kratkem v Utah v Ameriki, kjer hoče poskusiti na veliki solni puščavi blizu SaH Lake Citv prekositi svetovni hitrostni rekord Cilj njegovega življenja je. doseči največjo hitrost. Dolgi in zanimivi poskusi so pokazali v tem pogledu novo pot. Dirkači so vozili z dirkalnimi avtomobili v puščavah po Južni Afriki in notranji Arabiji Slednjič so pa poslali dirkalne avtomobile na solno pustinjo v Utah in izkazalo se je, da je tam svet za avtomobilske dirke najprikladnejši. Odkar je dirkač Cobb v nekaj urah dosegel osem svetovnih rekordov na tej najbolj gladki in najboljši dirkalni progi sveta, so vsi dirkači prepričani, da je tam bodočnost | vseh hitrostnih rekordov.
Vsako leto slišimo enkrat ali dvakrat o novem poskusu slavnega angleškega dirkača Campbella, ki si s svojim dirkalnim avtomobilom »Modra ptica« na vse načine prizadeva doseči svetovni rekord. Pet ton tehta njegov nizki, 12 metrov dolgi voz, s katerim je nedavno dosetjel svetovni rekord, ko je vozil nad 250 milj na uro Carnpbellov avto so spravili na parnik m poslali v Ameriko, kjer hoče slavni dirkač doseči cilj svojega življenja, o katerem je izjavil:
Ribolov v Abesiniji
Kot sport ribolov v Abesiniji sploh ni znan. Le tujci se tu pa tam pečajo z njim. Domačini love ribe večinoma z mrežami. V jezerih in njenih zalivih rabijo ribiške mreže Poleg tega pa love ribe s posebnimi sulicami in sicer tako spretno,^ da jih le redko zgreše. Nabodeno ribo vrže Abe-sinec iz vode. za svoj hrbet, kjer jo pusti ležati, sam pa že lovi drucro Ta način ribolova se zdi lahek, toda tujec bi se moral dolgo vežbati da bi postal tako spreten Kakor reke. tako so tudi abesinska iezera zelo bogata na ribah V času suše se zate kajo ribe v rekah v globoke tolmune- kjer jih kar mrgoli. Ob tem času Abesinci ribe najreje omamljajo in love v mreže, ali pa tudi nabadajo odnosno love kar z rokami.
V Abesiniji so najpogostejši sulci in sicer treh vrst, eni skoraj črni, drugi sivi. tretji pa na trebuhu oranžne barve Poleg tega živi v abesinskih vodah neka posebna vrsta mrene. Poleg rib je pa v Abesiniji po jeze rih tudi mnogo krokodilov Krokodili se radi solnčijo na bre£ru in Če ga tudi smrtno ranil, se Še vedno požene nazaj v vodo kjer ga požrešni tovariši kaj hitro pohru •stajo  Na   trnek   se Iovp   ribp v Abesiniji
Če se mi bo posrečilo voziti 300 milj na uro, bo s tem končano moje delo za avtomobil bodočnosti. Več nočem — samo 50 milj mi manjka še do življenskega cilja. Se 50 milj hočem priboriti s svojo »Modro ptico«. Zadostuje, da se pomakne kazalec le malo naprej, od 250 na 300, pa sc bo moja nemirna duša pomirila«.
Campbell je govoril potem o težavah in ovirah, ki jih je moral premagati s pripravami. Ugotovil je, da ima kapaciteta motorja mejo, ki se teoretično ne da določiti. Včasih odpovedo vse kalkulacije m znanstveni poskusi, ki se imenitno oSneso v zračnem predoru, ne odgovarjajo računom, čim jih začnemo delati v praksa. Campbeil je opremil svoj avto tako, da bi moral ob ugodnih pogojih prevoziti 330 milj na uro, vozil je pa samo 276.81 milj. Iz tega sklepa, da obstoja neka tajna snov, ki ji človek Še ni prišel do dna. Campbell ne ve, kako bi mogel to tajno odkriti. Ne ve tudi, kako bo s pnevmatikami, ko bo dirkal po solni pustinji, gltrd-ki kakor zrcalo. Z nevarnostjo sploh ne računa, glavno mu je, kako bo premagal ovire v zvezi z zagonetnimi pojavi v materiji.
Da pride tej zagoncek' do dna, bo pritrdil na svojem avtomobilu zgoraj in spo daj na straneh in oseh majhne filmske aparate, ki bodo med dirko ves čas funkcionirali in tako bodo videli pozneje strokovnjaki vse, kar se je godilo med vožnjo. Campbell začne svojo dirko v Bon-neville Salt Flatsu zapadno od Salt Lake City. Solna pustinja leži 1300 metrov nad morsko gladino. S tem bo Campbell izgubil \S7o sile svojega avtomobila, ki ima 2500 HP. Ta izguba bo pa deloma izravna-
na z manjšim odporom zraka tako, da bo znašala samo 4%. Ce bo Campbcllu sreča tudi v bodoče tako naklonjena, kakor mo je bila doslej, preseneti svet z novo senzacijo. Morda se bodo pri tej priliki pokazale nove zagonetke motorja in stanja materije Morda bo Campbell na solni pustinji dosegel svoj življenski cilj, ali pa plačal svojo drznost z glavo. Dirjati s hitrostjo 300 milj na uro ni šala in kdor se odloči za tako dirko, mora biti pripravljen na vse.
mnogo hitreje, kakor pri nas. Komaj prižgeš cigareto, že je prijela druga, ker jih je v vodi mnogo in niso tako oplašene kakor pri nas
Od česa zavisi spol
V večini primerov zavisi spol poedinca od notranjih pogojev, osredotočenih v celičnem jedru V mnogih primerih je to posebna enota ustroja jedra v jajčecu, zvana V ali hromosom, od čije prisotnosti je odvisno, ali se razvije zarodek v samca ali samico. V nekaterih primerih pa lahko odločajo o spolu zunanji življenjski pogoji. K tako odvisnim bitjem spada morski črv bonellia. ki ga je proučil E. Herbst. Ugotovil je. da se razvijejo ličinke tega črva, samo če je v morski vodi določena minimalna količina kalija. Ta minimalna količina, potrebna za življenje, zadostuje tudi, da se ličinke razvijejo v samice. Če pa dodamo morski vodi več kalija, se ne razvijejo samice, temveč samci.
Spol je tu torej odvisen od koncentraci-ie  kaliia  v zunanjem  živlienskem okolju
O navedenem morskem črvu je pa znano, da odločajo tudi druge okolnosti, ali se razvije samec ali samica. Samec je zelo majhen, dočim je samica dokaj velika. Oba se lahko razvijeta iz ličinke, ki je prej brezspolna. Ličinke, ki se naselik> prosto, se razvijejo v samice, ličinke pa, ki se naselijo na odrasli samici, se izpre-mene v samce. Ni težko uganiti, da izloča samica snov, ki vzpodbuja ličinke k razvoju v samce. Kakšna je ta snov, še ni znano, toda Herbst jo je mogel nadomestiri z modro galico, ki jo je primešal vodi. Ta vidimo, da visi spol res na nitki
vsakem pogledu ustvarjena v vase veselje in srečo. Lov in ribolov brez neprijetnosti in posebnih prošenj je gotovo redkost v naših krajih, a da veselega in mikavnega življenja v vinskih goricah, ki obkrožajo ljubko Smarjeto, sploh ne omenimo. Prelepili izletov do gradov Struge in Otočca, Starega grada, Klevevža, Bele cerkve in drugih
Iz Maribora
— Mariborski javnosti! Dne 6. t m. praznuje Nj. Vel. naš ljubljeni kralj Peter n. prvikrat kot kralj svoj rojstni dan. Po vsej državi se bo ta dan najslovesneje proslavil. Tudi naš Maribor priredi na predvečer dne 5. t. m. slavnostno povorko z bakljado, na katero vabim vse kulturne in narodne organizacije in vso našo Javnost. Zbirališče za povorko je na Trgu Svobode in v ulicah ob Jugoslovanskem trgu. Za razvrstitev bo izdan poseben načrt Odhod povorke je točno ob 19.30 uri in gre po sledečih ulicah: Maistrova. Kopitarjeva, Aleksandrova, Slovenska in Gosposka. Nato se vrši manifestacija na Glav nem trgu, ki bo zaključena z državno himno. Vabim prebivalce mesta Maribora, da okrasijo hiše z zastavami, v ulicah pa, kjer gre povorka, tttdi okna in rzložfce. Dr. Lipold.
— Maribor žaluje za belgijsko kraljico. Ko so včeraj slovesno pokopali v Laekenu telesne ostanke tragično preminule belgijske kraljice Astride, je žaloval tudi naš obmejni Maribor. Vsa državna in občinska poslopja ter mnoge privatne hiše so razobesile narodne rrobojnice na pordro-ga ter je nase mesto tako vidno poka-zak) kako globoko čuti žalost z belgijskim narodom.
— Mariborski harmonikarji na Bledu. Na povabilo kabineta ministrskega predsedstva so nastopili v petek na Bledu mali mariborski harmookarji »Harmonije« pod vodstvom g. prof. Švajgarja. S svojim nastopom v petek zvečer pred zunanjim ministri Male antante so še bolj utrdili svoj sloves. Zbrani naši in tuji odličniki so brli zelo navdušeni nad sijajno uspelim nastopom mariborskih malčkov. Zlasti je bil vidno vzradoščen romunski zunanji minister Titulescu, ki se je tudi slikal v krogu malih harmonikarjev. Val navdušenja je žel mali Pregradov Ivče, ki je vse tri ministre Male antante nagovoril v romunskem, češkem in srb o hrvatskem jeziku, odlikoval pa se je tudi Zorzutov Miloš s posrečenimi prigodnimi deklaracijami.
— Mariborske konjske dirke v ospredju zanimanja. Kakor smo že poročil bodo 8. t. m. na te ženskem dirkališču v Mariboru velike konjske dirke, za katere vlada ne samo v našem mestu, marveč tx*di v š»r-š~»  okolici  izredno zanimanje   Prijavilo se
Tadi tata*ha Kragulj se spusti na dvorišče, pograbi kuro in se dvigne z njo v zračne viŠave. Utoga kokoška žalostno kokodajsa, toda dobra kmetica, ki ji ni mogla pomagati, jo tolaži:
— Ho. le pomiri se, revi ca, nikar ne tarnaj in ne boj se, saj te ne bo izpustil, da bi se ubila.
Prihrani tako ali tako
— Prijatelj, zakaj pa kadiš ta smrdljivi tobak? Saj si boš unSl zdravje in če*z nekaj let bo po tebi.
— Ce kadim slab tobak, prihranim nekaj denarja, če pa prej umrem, ga bom rodi prihranil. Čemu bi torej kadil drag tobak?
Cilj, mnogih, ki v lepi naravi iščejo zdravja in novih moči, so šmarješke toplice pri Novem mestu. Ljubeznivi oskrbnik Vidovič nam rade volje vse razkaže in pove o stvarnosti in bajkah, ki jih je ljudstvo spletlo v svoji domišljiji o zdravilnosti tega kraja in njegovih toplih izvirov. Toda bajka o Smarjeti ni bajka; nešteto je onih, ki so tod našli novo zdravje in se okrepčani vrnili domov, odkoder so bili prišli slabi in boleh ni. In narava vam tod ne nudi le zdravja in novih moči, nego je tudi sicer v mičnih vasic gotovo noben izletnik ne bo zamudil, saj bi se odrekel redkemu užitka. Zlasti za pomirjenje živcev, pravijo, so ti kraji pravi raj.
Vsako soboto se vprašate, kam na izlet, in za počitnice premišljujete, kam bi krenili, šmarjeto si zabeležite med prve kraje, ki £h morate obiskati!
je 21 posestnikov, ki bodo sodelovali z 36 konji dirkači. Pri ja vijenci so iz spodnjega dela dravske banovine, iz Ljutomera, Ptuia in Maribora Prava senzacija teh dirk bo nastop letošnjega zmagovalca v jugoslovanskem derbvju »Petra Pilota«. Dirkali bodo še odlični »traberji« »John« (1:28), »Osi-si« (1:29). »Stmba« (1:29), »Hugo« (1:30) »Gonda« (1:32). Razen tega pa se bodo odlikovah »Baja«, »Fiks«, »Drina«, »Pika«, »Teodora«, »Ilonka«, »Toska«, »princ Peter«, »Kavalir«, »Doucet« ter »Bandi«. Pa tudi dirkači novinci »Enis«, »Mura« »Nada«. •>Bubi«, »»Diplomat« in »Janko« se bodo na jesenskih konjskih dirkah postavili. Zlasti je računati z ostrimi in napetimi končnimi borbami med dirkači.
— Strasna smrt mladeniča v Studencih. Včeraj popoldne je Studence in ves Maribor pretresla vest o strašnem samomoru komaj 20-letnega mladeniča iz Studencev. Takoj po kosilu je odšel z doma iz Kratke ulice 8 na Studencih krojaški pomočnik Viljem Glazar ter v studenškem gozdu počakal na koroški vlak, ki odhaja rz Maribora ob 13.30, nato pa se je 30-letni mladenič vrgel pod lokomotivo. Stroj rrm je gladko odrezal desno nogo in roko truplo pa vlekel še nekaj sto metrov dalje, dokler ni strojevodja vlaka ustavil. Seveda je bil obupanec takoj mrtev. Dogodek je razburil vse prebivalstvo in na kraju strašne smrti se je zbralo već sto ljudi, tako da so studenški orožniki s težavo vzdrževali red. Truplo mladega Gia-zarja so prepeljali na studenško pokopališče, kjer ga bodo pokopah. Vzrok tako tragične smrti je baje neozdravljiva jeti-ka, za katero je že več let bolehal.
— Stavni filmski igralec Tino Patiera v Mariboru. Te dni se je mudi! v Mariboru slavni tenorist filmski igralec in naš ožji rojak iz Dalmacije, Tino Patiera. Kakor lani se je filmski ljubljenec tudi tokrat ustavil pri mariborskem »Putniku«, kjer si je nabavil tujo valuto. Tino Patiera se vrača iz svoje domovine, solnene Dalmacije, v krasni limuzini in je namenjen v Prago. Slavni filmski igralec se je v lepi hrvaščini prijazno razgovarjal z uradništvom in jim povedal tudi marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Tako pravi, da se pri zvočnem filmu ne počuti tako srečnega kakor pri nastopih v operah in na koncertih. Simpatični in elegantni  tenorist s ponosom    pravi,  da je
Diabnarirjec in se aasfco leto rad vrača v svojo domovino. Povedal je rudi, da je slavni filmski igralec Hans Albers njegov najboljši prijatelj, s katerim vsako leto zelo mnogo potujeta. Po skoraj enournem razgovoru se je Tino Patiera zelo Ijubez-njivo poslovil m nadaljeval svojo pot.
— Harmonikarji pomlad k a Rdečega kri ža so se v nedeljo odzvali povabilu gasilcev iz Sv. Kungote in tam v veliko zadovoljstvo stoterih poslušalcev priredili koncert. Malčke so prišli poslušat mnogi Mariborčani in rodi mnogo Avstrijcev je prišlo h koncertu. Malčki v pestrih narodnih nošah, skrbno sestavljen bogati program lepih narodnih pesmi ter ljubke deklamacije so vse zeao navdušile. Vodja harmonikarjev pombidka Rdečega križa g. Vllco Susterslč je žel vse priznanje m do-Ml od malega dečka krasen Šopek cvetja-
— Voz polomljen, konj mrtev. V nedeljo popokkie se je pripetila na cesti blizu Sv. Kungote velika prometna nesreča. Neki tovorni avtomobil je z vso sito zavozrl v zadnji del kmečkega voza za seno in ga popolnoma zdrobil. Avtomobil pa je zadel rudi konja ter rmi zlomil obe zadnji nogi in je uboga Žival kmalu po karambolu poginila.
— Krvav pretep v go&tilnl. V neki m«rf-borski gostilni sta v nedeljo zvečer navalila dva krošnjarja na 40-letnega mesarja Ivana Filipančiča. ki je zadobfl dva vbodTj-ja z nožem v hTbet in 30 letnega mesarskega pomočnika Josipa Hintaka, kateremu sta rarrerala glavo. Oba ranjenca so poklicani reševalci prepeljan* v bolnico.
Iz Trbovelj
— KraljeA' rojstni dan bo tudi v Trbovljah svečano proslavljen. V petek, 6. t. m. ob 8. uri bo zbirališče vseh tukajšnjih narodnih, kurrurnrh, stanovskih i dr. društev, organizacij in korporacij ter ostalega prebivalstva pred rodni ško restavracijo na Vodah. Ob 8„10 se formira sprevod po naslednjem sporedu: 1.) sokolska godba, rezervni oficirji m Članstvo društev v krojih, 2.) rudarska godba, za njo predstavniki raznih uradov, ustanov in konporacrj ter ostala društva in prebivalstvo v civilu, 3.) železničarska godba, za rrjo p« sol-ska mladina višjih razredov. Ob O. tm slovesna shržba božja za blagor kralja >n kraljevskega doma, po maši pa bodo pred spomenikom blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na trgu v Trbovljah spominski govori, nato pa zaigrajo vse tri Sodbe državne in narodne himne. Društva, zastopstva in občinstvo sc nato ra-zida. Sokol pa bo imel ob K) 10 v veliki dvorani svojega doma slavnostno sejo, na kateri bo še posebej proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra IT., svojega vzvfšenega starešine. Vabijo se vsa društva, da se 8 svojim članstvom v čimvečjem števita udeleže slavnostne povorke in službe božje na kraljev rojstni dan. —
_ Občinska seja: Tukajšnji občrn-Ai odbor bo imel v četrtek, 5. t m. (A M. »n v občinski powwto«v«4n»ci rudi o uravnovešen jn občinskega proračuna aa leto 1035/36 o pre4otžirvi občinske ceste IVSov-čeva Loka — Ojstro, o oddaji raoivisanti 54u#>sn* mest in o drugrh tekoč* Tacss-vsh.
_ rcrtetjstvn, M je prebilo poeKaice «a-vpn Trbovelj, se polagoma anpel vrafa na •tvoja slpabaaa mes^a. V sredo, 4. mph-mv bca  bo namreč  ze&etek   Sorskega prsrk*
Iz Poljčan
— Odhodu iea. To (tt je pcrrsdH Soka* dvoma odhajajočima časnoma, učiteljicama gdč. Miri Pofegovi in Olgi ^orčkovi prisrčno odhodnieo. Obe gospodični, ki odhajala kot novinki na svoja prva srusbena mesta ena v Stopiee pri Novem mesta m druga v Št. Janž na Dravskem polju, ste bih odlični sokolski delavki. Prva je bisi vsa leta od ustanovitve tukajšnjega Sokola t. j. od 1.1980, njegova načelnica m duševna voditeljica tennJČnega odbora, v katerem svojstvu je vagledno pozilvov<*Vno« jo in vestnostjo delovala do odhoda. Z n|o to izgubil Sokol eno najvidnejših in raat-sposobnejših delavk. Prav tako pa ho teško pogrešal gdč. Ce#e*ovo, ki se je uveljavila kot talentirana igralka sokolskoga amaterskega odra. Njene kreacije v raznovrstnih vlogah nam bodo še dolgo v spominu. Na poslovimem večeru so jima, Seleč mnogo sreče m nddaljrnh ospehov, jo vorili starosta m dragi.
Lkm Feochtwanger:
21
Zid Suss
Roman
Gospoda sta sedela udobno v vlažnem večeru in pila, čim sta pa začela govoriti o tej zadevi, ni tekla beseda več tako gladiko, nastajali so daljši presledki, za krinko brezbrižnosti se je pa skrivala opreznost. Kakor stoje stvari zdaj, je menil Wedssensee previdno vprašujoče, bi bilo treba res dobro premisliti, ali bi ne kazalo dati princu nekaj denarja, ld ga tako nnjno rabi
—To bi Škofa kot človeka gotovo veselilo, — je odgovoril počasi tajni svetnik in iz njegovega lokavega drobnega obraza se je dalo precitajti. kako previdno obrača besede, đa W ne povedale nič in vendar Domenile vse. Skof je prmcu zelo naklon len. toda š%ofovs*d stolček kot Škofovski stolček nima prav nobenega interesa, nleeo^ spoštovani prijatelj ea bo eotovo razrtmel. prav nobenega fateresa na tem. aH So3o deželni stanov! prteJkocTH princa na pomoč afl ne Tajrf svetnik }e ofeo*!faril, sreBajoč Bvrjffo a*avO.
Weifisensee crs fe vrrraSu5oče pogledal
in odgovoril počasi: — Ce sem vas prav razumel, dragi moj, je Škofu res prav malo ležeče na tem, ali damo denar aH ne.
Gospoda sta se nekaj časa pozorno in prijateljsko gledala, potem je pa dejal katoličan;
—Ce bi sedel v odboru, bi glasoval proti temu. Baž zdaj, po Graveniftzovem padcu, nobenega popnSčanja vojvodske-mu domu.
Diplomata sta se zasmejala drug dragemu prijazno, z l^beamjjo in razumevanjem.
Ko je odbor deželnih stanov obravnaval prinčevo prošnjo, je bMa veoma za to, da bi mu ustregli. Po grofičinem padcu so bili gospodje dobre vodje in radodarni. Poročijo o tem ie bU sestavil debeluhasti, okorni brackenheimsfci župan Jonami Priedrieh Jager. Naglasa! je. da je princ Karel Aleksander ve-■ik gospod in feMmarSal, da Srri wur-^mberSko slavo po vsem svetu. *r-i pa •"udi ^poStovanie 5vabskega iunastva in oestf med Mauri. Turki in drugimi porani: poleg tega 1e na vojvoda že o»> *tranf! *feto razuzdano deWmo. Lahko HI torej pokazal svojo ve!foocTO#nost in mu oodarfl neka* tisoč cekfnov Tako 1* bf!o približno mnenje vseh. Teda^ na
vstal Weissensee in spregovoril kar tako rnimogrede s svojim nežnim, prijaznim in prijetnim glasom, da sicer visoko ceni širokogrudnost in plemenitost zgovornih gospodov kolegov in da privošči zaslužnemu junaku ta denar. Vprašanje je pa, aH je praktično ugoditi vojvvjKfekemu domu baš ta hip. Vojvoda je slednjič odslovil grofico, dobro. Toda to je bHa koncem koncev njegova sveta dolžnost m če bi se mu hoteli zdaj oddolžiti za to s posebno naklonjenostjo, bi mu gotove meje izkazali samo po sebi umevno milost m tako odobril trdo-vratnost, ki jo je kazal vojvoda ceKh Uklcsot let.
Člani odbora so kimali s težkima glavami, kolebali so, bili so že prepričani. Weissensee se je bil dotaknil njihove slabe strani. Da, to je pametna beseda. Pokazati je treba vojvodi: niti za korak ne odstopimo. Naši privilegiji niso na papirju, mi jih potrebujemo. To je bfla moSka beseda.
Prošnja princa Karla Aleksandra, cesarskega feldmaršala rfleeove Vteoko-*b\ je bila odbfta.
13
Rabbi Gabriel je žive! vWHdbadu tiho in samotarsko življenje. Proti večera
se je vsak dan izprehajal po okolici. Na-
stalo je deževno vreme Hodil je težko po vlažnem, dušečem zraku, hrbet je imel lahno upognjen, glavo vzravnano, top pogled uprt v daljavo. Čeprav ni bilo navidez na njem nič posebnega, je zastala beseda v grlu vsakomur, kdor ga je srečal, vsi so ga gledali plaho in prestrašeno. Šepetalo se je za njim, govorilo se je zopet o Večnem Židu. Trikrat so pregledale oblasti listine tega mirnega, samotarsko živečega moža. Bile so v redu. Imel je potrdilo od gene-ramih nizozemskih stanov, da je myn-heer Gabriel Oppenheimer van Straaten; imel je veliki potni list, ki je naprošal oblasti, naj mai gredo v vsem na roko.
Tudi princ Karel Aleksander je menda slišal o tem čudnem kopališkem gostu, menda mu je prišlo na ušesa, da se sestaja z njegovim priljubljenim Židom Sussom. Princa se je že polaščala lahna nestrpnost, ker je moral tako dolgo čakati na denar. — Začenjal se je dolgočasiti. Kakor mnogi drugi visoki gospodje, se je on pečal v Benetkah z astrologijo m drugo magijo, pa tudi njegov prijatelj, opat ;7 Einsiedla. se je zelo rad pečal s takimi stvarmi. Nedavno je pripovedoval v vvurzburgu o ma-gu. ki ga je imel na svojem dvoru te ki mu Je vse zaupal. Princ je tedaj bre? dolgega razmišljanja n^rocT Siissu. nad
poklice kabatista in ga pit vede k njerrm. Siiss se je zvija1, ki zamota val. Vedel je. da rabbi Gabriel nikoli ne bo privolil, da bi ga tako izpostavljali občudovanja m zasmehovanju. Slednjič je Suss našel izhod. Ko, bo rabbi že pri njem, obr vesti princa o njegovem prihodu. Ce pride princ na to vest k njemu, se šesta-neta s kabalistom neprisitjeno. Kami Aleksander je izjavil, da se strinja s tem,
Kabalist je čejsA SBssu: T^rej pa pripeljem dekleta na Svabsko. V bližini Hirsaua so našli hišico, stoječo na samem. Kupi jo. Stoji sredi goada, daleč od ljudi. Tam se jI ne more ■nafti rri? hudega.
Suss je molče prikimal. — Dobro bi bilo, — je nadaljeval rabbi Gabriel s svojim nergajočim glasom, če bi opustil to življenje in svoje kupčije Blaznost je, da ti to govorim, — je pripomnil hladno. Videl je SGseov obraz, meso, kosti, kožo in nobene svetlobe in jezil se je na ono tajno globoko vez, ki ga je baš Dri tem človeku sfffia k vedno novemu popuščanju.
Ko je že hotel odrti, so se naglo odprla vrata in v sobo je stopal lahko šepa joči princ sredi spoštljivo "vzravnanlh slug. I
Orejuje Josip