LJubljana, četrtek 19. oktobra 1939
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljevo 6 - Telefon štev. 3122, 3123. 3124, 3126, 3126. (nseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. - Tel. 3492 in 2492 Podružnico Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. 'odružnica Celje-. Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. fiačuni Dri oošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105 241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znoša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Sfrossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Sestanek severnih državnih poglavarjev
Sestanek v Stockholmu je prišel precej nenadno. Problemi, ki so povzročili sklicanje konference najvišjih predstavnikov nordijskih držav, pa se niso pojavili tako nepričakovano, marveč so se množili in večali ves čas, odkar se je vnela vojna. Da se je sestanek organiziral v tej pozornost vzbujajoči obliki, je še bolj povzdignilo njegovo pomembnost. Da se sestanejo vsi trije kralji skandinavskih držav in zraven še predsednik finske republike, vsekakor ni majhna zadeva. Da so prišli državni suvereni v spremstvu svojih zunanjih ministrov, priča na nedvomen način, da bo težišče sestanka v med-narodnopolitieni sferi.
K skandinavskim državam se je obrnila pozornost že pred meseci, ko je Nemčija v odgovor na Rooseveltovo mirovno pobudo povpraševala po okrožnici, katere države se čutijo od nje ogrožene, nato pa ponudila nekaterim od njih nenapadalne pakte. Od skandinavskih držav ga je sprejela samo Danska, ki je neposredna celinska soseda Nemčije ter ima tudi v drugih pogledih z njo tesne stike. Finska, Norveška in Švedska pa so nenapadalni pakt odklonile z utemeljitvijo, da so in hočejo ostati dosledno in popolnoma nevtralne, pa da bi se sklep nena-padalnega pakta s tako pojmovano nevtralnostjo ne strinjal. S tem stališčem so hotele severne države ostati čim dalje od aktualnih mednarodnih polemik.
Ze takrat se je domnevalo, da bi mogla severna nevtralnost priti v j ako kočljiv položaj v primeru, da bi se vnela vojna, in sicer ne toliko iz političnih, kakor iz gospodarskih razlogov. Tako se je zares zgodilo. Nastala je že v prvih šestih tednih vrsta konfliktov, ki izvirajo domala vsi iz nesoglasij, povzročenih po prizadevanju severnjakov. ostati v normalnih trgovskih stikih z obema vojskujočima se taboroma. Torpediranje švedskih, norveških, danskih in finskih ladii se ie ponav-ljalo čedalje pogosteje. Vsak dan je bilo težje opravljati trgovino na obe strani in neprestano se je večala množina blaga, ki se je proglašalo za vojno tihotapstvo. Severne države razpolagajo z nekaterimi proizvodi, ki so v vojni dobi zslo potrebni, bodisi za vojsko samo kakor za prehrano prebivalstva in za vzdrževanje gospodarskega aparata. Celuloza in les, živila s polja in mlečni izdelki, pa rude, med njimi poleg bakra, zlasti železo iz daljne švedske Gelivare. ležeče povsem blizu finske meje, pa še obilo drugega. Skan-dinavci nudijo vse to naprodaj Nemčiji, toda hkrati želijo ostati prav tako dobri prodajalci za Anglijo in za druge trge onstran morja. Pokazalo pa se je, da je mnogo težje vzdržati nevtralnost, kadar jo je treba izvajati v zunanji trgovini, kadar pa, če gre samo za oolitično načelo. Izcimila se je vrsta konfliktov, ki so zahtevali, da je treba zunanjo trgovino in sploh gospodarsko zadržanje postaviti na take temelje, da bodo v skladu z načeli politične neodvisnosti, pa obenem z gospodarskimi interesi držav. Skandinavski državniki so iskali izhoda v raznih smereh. Mislili so tudi na sklicanje konference oslskih držav. Toda kmalu so opustili to misel, pač ker se ni obetal uspeh.
Prav ko so bili ti problemi na dnevnem redu, se je nenadoma položaj še bolj kompliciral in to iz smeri, ki dotlej sploh ni prihajala v poštev. Nastale so težave med Finsko in Rusijo. Pogajanja, ki so se začela med finsko delegacijo in moskovskimi odločujočimi faktorji, še niso zaključena in o njihovi dejanski vsebini so objavljena še vedno le ugibanja, samo domneve. Toda pričakovanja ne morejo biti optimistična po vtisu, ki ga je napravil rezultat novega razmerja med Rusijo in baltiškimi republikami. Ruski pritisk na Finsko je v vsej Skandinaviji zelo močno odjeknil, saj so stiki med Finci in Skandinavci zelo tesni, posebno preko Švedske, ki se čuti tudi neposredno prizadeto po svoji manjšini, sedaj zastopani celo z dvema ministroma v finski vladi. A tudi preko tega se čutijo posredno prizadete že na Švedskem in Norveškem in želijo pomagati Finski iz lastnega interesa Mobilizacija na Finskem je pokazala, kako resna je postala stvar.
Konferenca v Stockholmu je tedaj izraz zaskrbljenosti, ki je zavladala v severnih državah. Ona je nekaka objava nevarnosti, ki preti nevtralnosti skandinavskega področja, pa hkrati deklaracija solidarnosti, ki vlada od Jut-landije do Belega morja. Zatorej je samo po sebi umljivo, da bodo veljali razgovori v Stockholmu vsem onim problemom, ki so postali za severnjake tako silno aktualni: ohranitev nevtralnosti, za katero se morajo boriti zoper nevarnosti, ki pretijo od raznih strani in v raznih oblikah; uporaba načel, s
Rusko-turški razgovori na mrtvi točki
Saradzoglu ie odpotoval iz Moskve — Zastoi pogaiani za sklenitev nove rusko-turške pogodbe - Turške obveznosti do drugih držav glavna ovira — Pogaiani a se bodo nadalievala in priiatelistvo ni prav nii omaiano
Moskva, 18. oktobra, a. (Reuter) Turški zunanji minister Saradzoglu je pred po-vratkom v Ankaro odšel še enkrat v Kremelj. Na železniški postaji, ki je bila okrašena z ruskimi in turškimi zastavami, so se od njega poslovili mnogi visoki sovjetski funkcionarji s Potemkinom na čelu, francoski odpravnik in diplomatski zastopniki Bolgarije, Grčije, Rumunije, Afganistana in Irana. Vojaška četa mu je izkazala čast. Ob odhodu vlaka je godba zasvirala najprej turško, nato pa sovjetsko državno himno.
S Saradzoglom so se odpeljali tudi sovjetski poslanik v Ankari Terentijev, šef oddelka za bližnji vzhod v Moskvi Novikov in svetnik turškega veleposlaništva v Moskvi Karabuda.
Moskovski komunike
o razvoju pogajanj
Moskva, 18. okt, s. Ob odhodu turškega zunanjega ministra Saradzogla iz Moskve je bil izdan v Moskvi naslednji uradni komunike: »Bivanje turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvi je pripomoglo k obojestranski izmenjavi mnenj o odnošajih med Rusijo in Turčijo. Razgovori so se razvijali v prijateljskem ozračju in so znova potrdili neizpreme-njene prijateljske odnošaje med Rusijo in Turčijo ter željo obeh strani za ohranitev miru. Obe strani sta sklenili, da ostaneta v kontaktu glede vseh vprašanj, ki zanimajo Rusijo in Turčijo.«
Predsednik turške vlade o vzrokih zastoja
Ankara, 18. oktobra. AA. Anatolska agencija poroča: Predsednik vlade Refik Saidam je podal včeraj popoldne pred parlamentarnim klubom republikanske stranke naslednjo izjavo o Saradzoglovih moskovskih razgovorih s sovjetskimi državniki:
V času, ko je Saradzoglu odpotoval v Moskvo, sta obe vladi že izmenjali misli o bistvenih točkah pogodbe, ki naj jo skleneta. Toda moskovska pogajanja na tej podlagi niso rodila sporazuma. Razlog je v tem, da je sovjetska vlada predložila našemu zunanjemu ministru popolnoma nove predloge, ki jih ni bilo moči spraviti v sklad z osnovami, ki smo jih postavili z vednostjo Rusije za razmerje med Turčijo, Veliko Britanijo in Francijo s stališča poroštev za našo varnost. Ugotovilo se je, da se sovjetske zahteve ne skladajo s politiko Turčije, ki smatra za bistveno, da podpiše samo take pogodbe, ki so v skladu z njenimi mednarodnimi obveznostmi splošnega značaja. To pot v Moskvi ni bilo mogoče končati turško-sovjetskih razgovorov, toda naše razmerje do Rusije temelji slej ko prej na prijateljstvu.
Parlamentarni klub Ijudsk? republikanske stranke je soglasno odobril izjavo predsednika vlade.
Pogodbi z Anglijo in Franci!© bosta kmalu podpisani
London, 18. okt. s. Kakor izjavljajo v turških merodajnih krogih v Ankari, bosta turško-angleška in turško-franroska pogodba podpisani še pred koncem tedna v Ankari.	'
Carigrad, 18. oktobra. A A. (Štefani) Turško javno mnenje je prepričano, da se bodo pogajanja med Ankaro in Moskvo nadaljevala takoj po podpisu britansko-turškega in francosko-turškega sporazuma.
Namesto Saradzogla turški kmetijski minister
Moskva, 18. oktobra. AA. (Reuter) Moskovski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča iz sovjetskih krogov, da se bodo tur-ško-sovjetska pogajanja nadaljevala s turškim kmetijskim ministrom Muhlisom Erkmenom, ki je danes prispel v Moskvo. Uradno velja njegov obisk kot obisk veliki moskovski kmetijski razstavi, vendar pa je v njegovem spremstvu visok funkcionar turškega zunanjega ministrstva v Ankari, kar dokazuje, da prijateljski odnosi med Moskvo in Ankaro niso oma.ianj in da želita obe državi nadaljevati doseda-
pomočjo katerih naj se postavijo v bran za ogroženo ohranitev gospodarske samostojnosti in gospodarskega uspevanja. Da je namen konference tudi v smislu ojačenja finskega stališča, je naravno, dasi se iz razumljivih vzrokov manj kaže na zunaj.
Skandinavske države so majhne sile. saj znaša skupno število prebivalstva v vsej četvorici komaj nekaj malega več nego v Jugoslaviji sami. Na kak efektiven učinek njihove, recimo, močne politike se tedaj ne more misliti. Zato je povsem razumljivo, da leži poudarek sedanje konference na moralni strani. Na svet hočejo severnjaki napraviti vtisk z moralno težo svojih načel, pa z njimi vzbuditi simpatije in s tem moralno solidarnost v sodobnem svetu. Ker so to v pravem pomenu besede demokratične države z izredno visoko prosvetlj en ostjo in priznano kul-turnostjo, gleda zlasti demokratična javnost širom sveta nanje z resničnimi simpatijami.
njo politiko vzajemnih dobrih odnosov. Sovjetsko-turška pogajanja nikakor niso prekinjena. Turčija samo ni mogla sprejeti nekaterih predlogov Rusije. Dopisnik »Daily Telegrapha« pravi na koncu, da bo stališče Rusije v vseh teh vprašanjih sploh odvisno od razvoja vojne na zahodu.
Seja turške vlade
Ankara, 18. oktobra. AA (Štefani) Včeraj popoldne je bila vladna seja pod predsedstvom predsednika republike. Seji sta prisostvovala tudi šef generalnega štaba in predsednik narodne skupščine.
Poslanik Papen
pozvan v Berlin
Ankara, 18. okt. s. Nemški poslanik von Papen je snoči odpotoval v Berlin
Carigrad, 18. okt. br. Napoti iz Ankare v Berlin je prispel danes v Carigrad nemški poslanik v. Papen. Novinarjem je izjavil, da potuje v Berlin na poziv nemške vlade, kateri mora poročati o položaju v zvezi s turško-ruskimi pogajanji.
L°ndOn, 18. ckt. a Po poročilu agencije j>Exchange Telegraph« iz Amsterdama vlada v Berlinu veliko razočaranje radi zastoja turško-ruskih pogajanj. Smatrajo, da se je s tem ponesrečila Papenova
misija v Turčiji. Papen dospe še nocoj v BerLn ter bo takoj po svojem prihodu sprejet v avdienco pri kancelarju Hitlerju.
Zadovoljstvo v Angliji
London, 18. oktobra. AA. (Reuter) Diplomatski urednik agencije Reuter je zvedel iz diplomatskih krogov, da so pristojni krogi v Londonu zelo zadovoljni z izjavama Saradzogla in ministrskega predsednika Saidama v Ankari, ter poudarjajo, da niso nikdar dvomili, da bi Turčija ne izvršila sprejetih obveznosti, ali pa. da bi preklicala dano besedo. Turčija bo prav tako točno uveljavila svoje obveznosti do Rusije kakor tudi do Velike Britanije in Francije. Iz istih razlogov je Turčija odklonila predlog Rusije, da se zapro Dardanele, čeprav so ji ponujali velike koncesije kot protiuslugo, ker se je Turčj obvezaala s pogodbo v Montreuxu, da bo spoštovala svobodno plovbo v Dardanelah. Diplomatski urednik agencije Reuter pristavlja, da bo stališče Turčije v veliki meri pripomoglo k ureditvi in ojačitvi položaja na Balkanu.
Ameriški glas o prvem ruskem porazu
New York, 18. oktobra. AA (Reuter) »Newyork Herald Tribune« piše o priliki
odhoda Saradzogla iz Moskve: Jasno je že v tem trenutku, da so Rusi pretrpeli prvi težki diplomatični poraz. Neuspeh turško-sovjetskih pogajanj lahko pomeni preokret v sedanji vojni sreči.
Rim proti Moskvi
Curih, 18. okt. z. Pod naslovom »Rim i proti Moskvi« objavlja »Neue Ziircher Zeitung« daljše poročilo svojega rimskega poročevalca v katerem pravi ned drugim:
Novi nemški kurz ni v ničemer spremenil načelnega stališča Italije napram Rusiji. Rim je slej ko prej neizprosen nasprotnik komunizma in odklanja z njim sleherno sodelovanje. Toda Rim se ne omejuje samo na ideološko borbo in tiskovno propagando proti komunizmu, nego je podvzel tudi konkretne korake, da zajezi rusko prodiranje v Evropo. To prihaja do izraza predvsem v vedno tesnejšem sodelovanju Italije s Španijo, ki je enako pro-tikomunistično usmerjena ter v okrepitvi italijanskega sodelovanja z balkanskimi državami. Italija si prizadeva, da bi balkanske države čimprej likvidirale svoje medsebojne spore ter se strnile v močan blok, ki bi nudil najzanesljivejše varstvo proti komunističnemu prodiranju na jugovzhod Evrope.
cetek konference v Sfiocktiolmu
, norveški in danski kralj ter finski prezident so včeraj na svoji prvi seji proučevali splošni položaj
Stockholm, 18. oktobra. AA. (DNB) Predsednik finske republike Kallio in zunanji minister Erkko sta danes zjutraj prispela z letalom v Stockholm. Finske goste so sprejeli prestolonaslednik Gustav Adolf, člani švedske vlade in zastopniki Stockholma. Ob 9.50 sta prispela v Stockholm tudi norveški kralj Haakon in danski kralj Kristijan. Kraljevske goste so pozdravili na postaji kralj Gustav, prestolonaslednik Gustav Adolf in člani švedske vlade. V spremstvu danskega kralja je zunanji minister Munch, v spremstvu norveškega kralja pa zunanji minister Kocht
Vse mesto je okrašeno z zastavami štirih severnih držav.
Tik pred sestankom državnih poglavarjev severnih držav je dal švedski zunanji minister Sandler poročevalcem listov naslednjo izjavo:
štirje državni poglavarji, ki se bodo danes sestali skupaj s svojimi zunanjimi ministri, zastopajo severne države, ki so trdno odločene vzajemno braniti svojo nevtralnost in svojo popolno politično neodvisnost. Prepričan sem, da bo ta konferenca utrdila stališče, ki smo ga zavzeli že v začetku vojne, in ki temelji na čvrsti tradiciji, pri čemer si zmerom prizadevamo, da živimo v dobrem razmerju z drugimi državami.
Prva seja posvečena splošni situaciji
Stockholm, 18. okt. br. Današnja prva seja konference državnih poglavarjev in zunanjih ministrov skandinavskih držav je bila posvečena proučevanju splošnega političnega položaja severnih držav s posebnim ozirom na Finsko. Konferenca je vzela na znanje poročilo finskega zunanjega ministra o ruskih zahtevah, ki jih je proučila. Finska vlada bo na te zahteve odgovorila šele potem, ko bo stockholm-ska konferenca zavzela svoje stališče.
Po zanesljivih vesteh je bil določen za konferenco naslednji dnevni red: 1. Razprava o nevtralnosti skandinavskih držav, posebno glede na sedanji položaj finske republike, 2. Proučitev gospodarskih učinkov nevtralnosti glede na vojno v Evropi, 3. Obravnava vprašanj, ki se tičejo obče mednarodne situacije.
Pozdravna brzojavka vseh ameriških držav
Washington, 18. okt. s. Ob priliki otvoritve konference vladarjev nordijskih držav v Stockholmu so predsednik Roosevelt in vlade 21 drugih ameriških vlad poslali švedskemu kralju Gustavu brzojavke, v katerih ugotavljajo, da vlada Zedinjenih držav in druge ameriške vlade obljubljajo svojo podporo načelom nevtralnosti in zakonitega reda, ki so se ga nordijske države, zastopane na konferenci v Stockholmu, stalno držale v zgodovini.
To skupno izjavo smatrajo v političnih krogih v Washingtonu kot prvi uspeh pa-. namske konference, na kateri so vse ameriške države izrazile skupno svojo nevtralnost.
Sven Hedin pri Hitlerju
Berlin, 18. okt. z. V tukajšnjih krogih zatrjujejo, da je prispel znani raziskovalec Sven Hedin v ncoficielni misiji v Berlin. Takoj po svojem razgovoru s kancelarjem Hitlerjem in ostalimi nemškimi državniki se je vrnil v Stockholm. V berlinskih krogih pa ne verujejo, da bi bil Sven Hedin dobil od Hitlerja kaka zagotovila, dasi je orisal nemškemu kancelarju bojazen nordij-
skih držav, da ne bi odklonil posredovanja skandinavskih držav, vendar pa tudi v tem pogledu ni dal nobene obvezne izjave.
Stockholm, 18. okt. z. Švedski listi ostro Kritizirajo postopanje Sven Hedina, češ da se je brez potrebe ponudi) nemški vladi za svetovalca, s čimer da je napravil kaj slabo uslugo svoji domovini
Rusko-nemški posveti
Berlin, 18. okt. z. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih dobro informiranih krogih, se po rusko-nemškem paktu določene konzultacije še niso pričele, pričakujejo pa, da se bo to zgodilo že v par dneh. Sedanji razgovori, ki se vodijo po diplomatski poti in po posebnem kurirju kancelarja Hitlerja, so zgolj pripravljalnega značaja V nasprotju z vestmi, da bi Molotov imel v kratkem obiskati Berlin, izjavljajo na me-rodajnem mestu, da je to malo verjetno, ker je sovjetski zunanji komisar sedaj preveč zaposlen z urejevanjem odnošajev do Finske in Turčije ter z izvedbo paktov z baltiškimi državami.
Rusko'Sinska
i
London, 18. okt. s. Ožji finski ministrski svet je sklenil, do odloži sestavo odgovora na ruske predloge do konca konference nordijskih vladarjev v Stockholmu.
Stockholm, 18. okt. z. Kakor se doznava, je finska vlada sestavila protipredloge na ruske zahteve in je te svoje predloge predložila stockholmski konferenci skandinavskih državnih poglavarjev. Podrobnosti niso znane, doznava pa se, da Finska slej ko prej odklanja vojaško zvezo z Rusijo, ker smatra, da bi to pomenilo tudi konec njene politične samostojnosti in neodvisnosti. Dosedaj so pogajanja z Rusijo potekala popolnoma normalno in Rusija ni izvajala kakega posebnega pritiska na Finsko. Naloga stockholmske konference bo sedaj, da ugotovi, kako daleč sme Finska računati na podporo ostalih severnih držav, če diplomatske metode ne bodo dovedle do sporazuma z Rusijo.
Madžarska in Rusija
Zanimiv preokret v zunanji politiki Madžarske, odkar
je postala soseda Rusije
Budimpešta, 18. oktobra, b. V tukajšnjih političnih krogih posvečajo madžarsko-ru-skim odnošajem, odkar sta obe državi sosedi, vedno večjo pozornost, opaža pa se na splošno zelo previdno izražanje odgovornih krogov v tem pogledu. Novo imenovani madžarski poslanik Cristoffy je prispel v Moskvo v petek. Njegova naloga bo predvsem, da bo z veliko pozornostjo zasledoval razvoj nove ruske zunanjepolitične dinamike, ter vzpostavil normalne odnošaje med obema državama. V poučenih madžarskih krogih ne računajo, da bo Rusija v kratkem imenovala svojega diplomatskega zastopnika v Budimpešti, ker se Moskvi v tem pogledu prav nič ne mudi.
Rusko sosedstvo je v ostalem napravilo na Madžare zelo velik vtis, ki se na zunaj odraža med drugim v vedno večji nezaupljivosti napram vsem socialno-revolucio-narnim tendencam v domači politiki. Opažati je tudi, da se sedaj madžarskemu parlamentu zelo mudi z agrarno reformo, ki je dolgo časa ležala v predalih predsedstva parlamenta. Zanimivo je bilo, da je vladni organ »Pester Lloyd« pred nekaj dnevi zelo pohvalil izvajanja voditelja stranke malih poljedelcev Tiborja Eckhard-ta, ki se je z vso govorniško vnemo zavzel za čimprejšnjo izvedbo agrarne reforme.
Sicer pa Madžari o Rusiji ne govore radi, znabiti iz taktičnih razlogov. Karpat-ska meja je z ruske strani hermetično zaprta. V Budimpešti ne računajo z možnostjo, da bi se v kratkem vzpostavil promet z vzhodno Galicijo. Zanimivo je končno, da označujejo sedaj v madžarskih uradnih krogih ukrajinsko manjšino na Madžarskem za »velikorusko manjšino«, da bi tako kar najbolj poudarili pomen, ki ga ima ta manjšina kot »most med Madžari in Slovani«, kakor Je te dni zapisal neki vladni organ.
Zanimiv preokret je opaziti tudi ▼ pogledu novega presojanja madžarsko-ru-munskih odnošajev, ld se po jugoeloven-skem posredovanju čedalje ugodnejše razvijajo. Madžarski listi so ustavili sleher-
no kampanjo proti Rumuniji in se tudi sicer vzdržujejo sleherne kritike rumunskih notranjih razmer. To naj bi po madžarski sodbi omogočilo čimprejšnjo sporazumno ureditev vprašanja madžarske manjšine v Rumuniji.
Jugoslavija pridobiva v Budimpešti od dne do dne bolj na svojem ugledu, ker vidijo madžarski krogi v njej svoje hrbtno kritje proti evropskemu jugovzhodu, obenem pa most k Italiji in Bolgariji, medtem ko obravnavajo za sedaj vprašanje ustanovitve skupnega podunavsko-balkanskega bloka s precejšnjo rezervo iz obzirnosti do nekaterih velesil.
Indija postane dominion
London, 18. okt. s. Angleška vlada je snoči objavila Belo knjigo o sedanjem položaju v Indiji in o bodoči ureditvi indijske vladavine. Objavljena je vsebina razgovorov, ki jih je imel indijski podkralj lord Linlithgow z 52 indijskimi vodilnimi osebnostmi. Podkralj se pridružuje mnenju lorda Irwinga, ki se je že leta 1929. izrazil za dominionski statut Indije. Angleška vlada v Beli knjigi zagotavlja, da bo ob koncu sedanje vojne pripravljena, da se pogaja z indijskimi princi in strankami za izpremem-bo sedanjega ustavnega položaja v Indiji O angleških vojnih načrtih, ki jih je želela izvedeti indijska kongresna stranka, pravi Bela knjiga, da angleška vlada še ni podrobno opredelila svojih namenov v vojni
Prvi japonski poslanik v Bolgariji
Sofija, 18. oktobra. AA. (Havas). Bolgarska vlada je dala svoj pristanek za imenovanje Hasite za japonskega poslanika v Sofiji Hasita je bil doslej svetnik japonskega veleposlaništva v Varšavi To je prvi japonski poslanik, ki bo akreditiran v Bolgariji
Nemški sunki na zapadu obtičali na meji
Francoske čete so se med Mozelo in Saaro umaknile z nemškega ozemlja — Devet nemških divizij v bojn
Pariz, 18. okt. br Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 89 vojno poročilo:
Delovanje izvidniških oddelkov na obeh straneh. Ponoči je bilo več zased in napadov. Opaziti je bilo intenziven železniški promet v neposrednem zaledju sovražnikove fronte.
Nemško poročilo
Berlin, 18. okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Med Mozelo in Palatinatskim gozdom so se francoske čete 17. oktobra še nadalje umaknile z nemškega ozemlja, kj so ga nemške čete takoj zasedle. Nemci so ujeli večje število Francozov.
Nemške letalske sile so včeraj nadaljevale svoje operacije proti vojnim lukam na vzhodni obali Velike Britanije. V Scapa Flowu je bila poleg drugih vojnih ladij zadeta z bombami večjega in srednjega kalibra tudi neka starejša angleška vojna ladja.
V letalskih bojih so nemška letala sestrelila neko angleško lovsko letalo, angleško protiletalsko topništvo pa neko nemško letalo. V dneh 16. in 17. oktobra so letalske izgube sovražnika znašale 10 aparatov. Od teh je bilo nad nemškim ozemljem sestreljenih pet, med njimi eno angleško, v letalskih bojih eno angleško in eno francosko, v spopadih nad angleškem ozemljem pa tri angleška letala.
Nemci pripravlfajo
nov večji napad ?
Pariz, 18. okt. s. Včerajšnji dan na zapadni fronti je potekel popolnoma mirno. Koncentracije nemškega vojaštva in zbiranje materiala za fronto pa kažejo, da Nemci pripravljajo nov večji napad. Fran-
cozi cenijo, da so Nemci pri svojem drugem napadu v ponedeljek popoldne izgubili okoli 5000 mož.
Angleški listi o izgubah nemške ofenzive
London, 18 okt. br. Angleški listi danes kritično razpravljajo o poslednjih nemških sunkih na zapadni fronti in ugotavljajo, da se je široko zasnovana nemška ofenziva že od vsega početka ponesrečila. Nemci so po cenitvah angleških listov pri obeh napadih vzdolž Mozele in vzhodno od Saare izgubili 5.000 do 6.000 mož. Uspeh, ki so ga pri tem dosegli, se s to ceno ne da niti primerjati. Francozi so imeli že v načrtu umik svojih opazovalnih oddelkov z nekaterih točk v prostoru med nemškimi in francoskimi prednjimi linijami. Ti oddelki so se pod nemškim pritiskom v borbi umaknili, a to je bil tudi ves uspeh obeh nemških napadov
Tudi svoje podvige v zraku o priliki napadov na angleške vojne luke vzdolž angleške vzhodne obale, so nemške letalske sile po sodbi angleškega časopisja, drago plačale Sestreljenih je bilo v teh dneh v okviru teh nemških akcij kar 11 nemških letal najboljšega tipa, v katerih so bili tudi najboljši nemški pilotL
Ameriška anketa
o zasedbi Poljske
New York, 18. oktobra AA. (Reuter). Znani zavod za preizkušnje javnega mnenja je izvedel anketo, ali ameriško javno mnenje odobrava postopanje Hitlerja glede Poljske S postopanjem Nemčije se ni strinjalo 86% ljudi, 14% pa ga je odobrilo.
rlainovo tedensko rneilo o položaju
Predsednik angleške vlade je še enkrat zanikal nemške vesti glede poškodovanja ali potopitve nekaterih angleških vojnih ladij
Nj. Vis. kneginja Olga predsednica Rdečega križa
Dosedanji predsednik Nj. Vis. knez Pavle je svoje mesto odložil zaradi zaposlenosti z drugimi državnimi nalogami
Beograd, 18. oktobra, a. Z ukazom kr. namestnikov je imenovana Nj. Vis. kneginja Oiga za predsednico Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Kneginja Olga stopa na čelo naše človekoljubne ustanove, kjer bo v težki in plemeniti dolžnosti zamenjala svojega soproga Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki mu je ta pomembna dolžnost bila poverjena dne 18. aprila 1934 z ukazom blagopokojnega kralja Zedinitelja. Izvrševal jo je z ljubeznijo in požrtvovalnostjo skoro šest let, dokler se m sedaj čutil prisiljenega, da jo odloži zaradi preobremenjenosti z drugimi državnimi posli. Svojo odločitev je sporočil glavnemu odboru Rdečega križa z naslednjim pismom:
»Ker sem zaradi svojih sedanjih dolžnosti oviran posvetiti se v bodoče v do-voljni meri poslom našega Rdečega križa, katerega predsednik sem, sem smatral za svojo dolžnost, zahvaliti se za to visoko čast, ki mi je bila doslej zaupana. O priliki slovesa od svojih marljivih sotrudni-kov in sodelavcev iz vse države pri tem velikem in plemenitem nacionalnem delu, želim tudi ob tej priliki izraziti svojo naj-
globljo hvaležnost za njihovo rodoljubno delo. Društvo Rdečega križa lahko tudi v
bodoče računa na mojo popolno podporo pri svojem plemenitem in človekoljubnem delovanju, posebno v sedanjih razmerah, ko je njegovo delovanje neprecenljivega pomena za splošno dobrobit našega naroda. Pavle.«
Društvo Rdečega križa je sprejelo z globokim spoštovanjem, priznanjem in hvaležnostjo besede svojega dosedanjega predsednika ter pozdravlja z vso ljubeznijo, veseljem in vdanostjo svojo novo vzvišeno predsednico kneginjo Olgo, ki je z največjo pozornostjo in zanimanjem tudi dozdaj spremljala in podpirala delo Rdečega križa. Društvo Rdečega križa je srečno in ponosno, da stopa na njegovo čelo kot predsednica Nj. Vis. kneginja Olga. Vsi člani Rdečega križa in njegovega podmladka vidijo v tej visoki počastitvi znamenje najvišjega priznanja za svoje dobrodelno delo ter čutijo dolžnost, da se z ljubeznijo in veseljem zberejo okoli svoje vzvišene predsednice in da s požr-tvovanjem nadaljujejo uspešno delo za razvoj društva.
Naša poročila po polneči
Vzroki zastoja
med Rusijo in Turčijo
London, 18. okt. s. V spodnji zbornici je
podal danes ministrski predsednik Chamberlain svoje redno tedensko poročilo o položaju. V uvodu je izjavil, da ni bilo nobenih znakov iz Berlina o stališču nemške vlade do spornih vprašanj, ki jih je skušal označiti v svojem odgovoru na Hitlerjev mirovni načrt. Vsled tega ni mogoče ničesar dodati k izjavi, ld jo je tedaj podal. Nemški propagandni organi so se posluževali vse mogoče iznajdljivosti, da bi prikazali tuje komentarje v napačni luči, da bi izgledali manj neugodni napram nemškemu stališču. Dvomljivo je, če je to imelo kaj uspeha izven Nemčije. Težko je prikriti dejstvo, da velika večina nevtralnih komentarjev kaže polno priznanje za stališče zavezniških vlad.
Na zapadni fronti je angleška ekspedi-cijska vojska sedaj končno veljavno zavzela določeni sektor francoske fronte in vse divizije so razmeščene na odrejenih mestih. Soglasje med angleškim in francoskim vrhovnim poveljstvom je popolno. Prvi dokaz za to je dejstvo, da je naša ekspedicijska armada pod francoskim vrhovnim poveljstvom in da je enotnost poveljstva dosežena v tako zgodnem stadiju vojne. Drugi dokaz za to je dejstvo, da tudi francoske čete služijo pod angleškim poveljstvom v Franciji.
Na morju je bila aktivnost nezmanjšana tako v napadu, kakor tudi v obrambi. Mornarica je ta teden doživela težke izgube, tako na oficirjih, kakor moštvu. Sovražne podmornice pa so od začetka vojne drago plačale svoje delovanje. Da ta način napadov ne ovira naše trgovine, je mogoče presoditi iz dejstva, da so angleške ladje, ki prihajajo ali odhajajo iz naših pristanišč, v preteklem tednu izgubile samo pol ali 1% celokupnega števila, ki je na morju.
Pričeli so se napadi sovražnega letalstva na baze naše vojne mornarice. Razočaranje, ki ga je pri sovražniku povzročilo dejstvo, da ni bila povzročena nobena resna škoda na naših ladjah, je mogoče presoditi po navedbah fantastične narave, ki jih je smatral za potrebno iznajti. Ni res — ponavljam to še enkrat, čeprav postaja
že dolgočasno večno ponavljanje — da M bila vojna ladja »Hood« ali »Repulse« ali katerakoli druga velika vojna ladja pretrpela kakršnokoli škodo. Isto velja tudi za »Are Royal«. Vlada se ni obotavljala, da objavi v polni meri obseg vsake izgube, ki jo je mornarica pretrpela. Imaginarne izgube, ki jih opisuje nemški radio, lahko služijo zato, da za nekaj časa dvignejo razpoloženje v Nemčiji, toda končno se mora pokazati njihova netočnost in mora slediti razočaranje, ki je potem tem bolj porazno.
Mi s svoje strani nimamo namena, da bi proglašali uspehe, o katerih nismo prepričani. Vemo, da smo v zračnih bitkah, ki so bile zadnja dva dni prvič vojevane nad našimi obalami, uničili osem sovražnih letal, ne da bi izgubili eno samo svoje letalo. Verjetno je, da še več nemških bombnikov ni moglo doseči domovine. Celokupno število nemških letal, ki so se udeležili napadov, ni bilo večje nego 30. Izgube, ki smo jih prizadeli sovražniku, znašajo 25% napadalcev in utegnejo biti še večje. Pomožne letalske sile so zabeležile svoj prvi uspeh s tem, da so sestrelile tri izmed štirih nemških letal v napadu na vojno luko Rosyth. Lahko nas ohrabri dejstvo, da so se naše obrambne sile pokazale tako uspešne v tej prvi preizkušnji in da je naše vojno letalstvo pokazalo, da ima ona izvrstna svojstva, na katera smo se zanašali. V teh prvih dneh pa se ne smemo vdajati nespametnemu ponosu. Dosedanji napadi so bili samo redki in majhnega obsega. Ne bi bilo pametno misliti, da bomo imeli vedno toliko uspeha kakor v prvih borbah. Utegne priti še mnogo presenečenj v vojni in ta ne morejo biti vsa prijetna. Imamo pa vsaj zadoščenje, da vemo, da smo dobro začeli.
V odgovor na neko vprašanje je odgovoril podtajnik za zunanje zadeve Butler, da so zavzeli Rusi na Poljskem približno 8000 kvadratnih milj ozemlja zapadno od Cur-zonove linije. Na drugo vprašanje je sporočil Butler, da smatra zunanji minister Halifax, da ni brez podlage vest, da je poslala ruska vlada Nemčiji prvo pošiljko 17 in pol tone zlata.
I rens Hansen« (1900 ton). Posadka 21 mož
je rešena. Ni še ugotovljeno, ali je potopi tev povzročila podmornica ali mina.
London, 18. okt. s. V Atlantskem oceanu je bila potopljena angleška ladja York shire (10.000 ton).
Zopet nemška letala nad Scapa Flowom
London, 18. okt. s. Letalsko ministrstvo javlja: Danes so se vzhodno od Scapa Flovva zopet pojavila sovražna letala, ki pa so bila očitno samo izvidniška. Letala niso metala bomb.
London, 18. okt. s. Na orkneyskem otočju sta bila danes dva protiletalska alarma. Nemška izvidniška letala so se s severa in jugovzhoda skušala približati Scapa Flovvu. Eno letalo je v višini nad 8000 m preletelo Scapa Flow. Protiletalski topovi so ga obstreljevali.
Skrivnostni nemški torpedo ?
Washington, 18. okt. z. V ameriških mornariških krogih domnevajo, da si je nemški vpad v Scapa Flow mogoče raztol-mačiti samo na ta način, da razpolagajo Nemci s posebne vrste torpedi, tako zva-nimi magnetnimi torpedi. Tak torpedo se more z velike daljave usmeriti na določeno točko in to v veliki globini, tako da tega ni mogoče opaziti. S posebno napravo se nato sproži magnet, ki avtomatično potegne torpedo tja, kjer je največja množina železa in jekla, to je k najbližji vojni ladji, ki obstoja po večini iz jekla in železa- Tako si je mogoče pojasniti tudi torpe-diranje matične ladje za letala »Coura-geous« in vojne ladje »Royal Oak«.
Pomanjkljive varnostne naprave v Scapa Flowu
London, 18. okt. z. Današnji jutranji L sti zelo ostro kritizirajo pomanjkljive var nostne naprave v glavnem angleškem pomorskem oporišču v Scapa Flovvu ter na-glašajo, da je nerazumljivo, kako se je mogla podmornica, če je že mogla prodreti v luko, zopet neovirano umakniti. To dokazuje, da so varnostne naprave pomanjkljive. Listi pa naglašajo, da za to ne more biti odgovoren sedanji prvi lord admiralitete Churchill, ker so bile varnostne naprave zgrajene že pred več leti. Angleška javnost ima popolno zaupanje v Churchilla, o katerem ve, da je mož na svojem mestu in da bo v najkrajšem času odpravil vse nedostatke, ki so se doslej pokazali.
Uredba o prodajni centrali za kvas
Beograd, 18. okt. AA, Na podlagi uredbe za izpremembe obstoječih predpisov in o izdajanju novih z dne 16. septembra 1939 leta in na predlog ministra financ je ministrski svet predpisal uredbo o izpre-membah in dopolnitvah zakona o državni trošarini:
Točki 10. ČL 72. zakona o državni trošarini se doda nova opomba, ki se glasi:
4. opomba: 1. Najkasneje v roku 30 dni po uveljavitvi te uredbe so vsi pooblaščeni proizvajalci kvasa dolžni v Beogradu ustanoviti prodajno centralo, preko katere se bo izključno vršila prodaja kvasa v državi in za izvoz v tujino. V ta namen bodo imenovani proizvajalci sklicani na skupščino zaradi konstituiranja in sestave statuta ter poslovnega reda centrale, pri čemer odloča večina vseh navzočih proizvajalcev po kontingentih, ki so določeni v točki 5. te opombe. Ti statuti in poslovni red stopajo v veljavo in dobe obvezno moč, kadar jih odobri finančni minister V kolikor pooblaščeni proizvajalci kvasa ne bi sami ustanovili prodajne centrale bo to izvršil finančni minister.
Vsi pooblaščeni proizvajalci kvasa, ki ne bi pristopili k centrali ali ne bi izpolnjevali pogodbenih obveznosti iz te uredbe, izgube pravice na kontingent.
Skupni osnovni kontingent kvasa za potrošnjo v državi se za eno produkcijsko dobo določa za 2 milijona 600.000 kg kvasa. Od tega skupnega osnovnega kontingenta se dodeli državni tovarni kvasa v Beogradu kontingent 200.000 kg, 2,400.000 kg pa se razdeli med Obstoječe pooblaščene proizvajalce kvasa (med njimi: Pivovarna Union 234.000 kg. Rudolf Zalokar. Ljubljana 172.000 kg. Vojnovič & Co, Ljubljana, kg 100.000. Alojzij Kane. Mengeš. 100.000 kg. Josip Kirbiš, Celje, 30.000 kg, Buh & Co.. Ljubljana, 1500 kg).
če bo manjša potrošnja kvasa v držav: zahtevala, bo sama centrala izvršila sorazmerno zmanjšanje posameznih kontingentov. Če bi pa potrošnja kvasa narasla, potem bo višek razdelilo finančno ministrstvo med pooblaščene proizvajalce kvasa.
Razdelitev osnovnega kontingenta ostane v veljavi 5 let. Po poteku tega roka bo finančno ministrstvo izvršilo novo razdelitev po zaslišanju centrale. Niti eden proizvajalec kvasa ne more svoje pravice za proizvodnjo odtujiti niti dati v zakup v nasprotnem primeru izgubi svoj kontingent in koncesijo. Proizvajalec kvasa, ki ne namerava v tej proizvajalni dobi izkoristiti svojega kontingentaa v celoti, mora to prijaviti finančnemu ministrstvu do 31. decembra vsakega leta. Na razpolago stavljene kontingente bo razdelilo ministrstvo sorazmerno med ostale proizvajalce kvasa. Prenos kvote v celoti ali delno po sporazumu med posameznimi člani centrale odobrava davčni oddelek finančnega ministrstva.
Za iznos kvasa iz tovarne brez poprejšnjega naloga prodajne centrale za kvas, ali pa prodaja kvasa mimo določene cene 'se kaznuje glede na količino z globo od 100 do 5.000 din.
Po zaslišanju prodajne centrale za kvas določa finančno ministrstvo ceno kvasu v vsej državi. Pooblašča se vojni minister da s pogodbo zaveže posamezne proizvajalce kvasa, da zgrade potrebne dopolnil-: ne ali nove naprave z proizvodnjo glice-, rina, toda iz te pogodbe ne morejo nastati za državo nobene obveznosti razen ; obveznosti, ki izvirajo zaradi neizpolnjevanja pogodbe. Uvoz potrebnih strojev in aparatov za take naprave, kolikor se ne izdelujejo v državi, se oprošča carine, poslovnega davka, trošarine in ostalih državnih in samoupravnih dajatev.
Pariz, 18. okt. br. V Parizu smatrajo, da je zastoj turško-ruskih pogajanj posledica zadnjih mednarodnih političnih dogodkov. Saradzoglu je prišel v Moskvo že koncem septembra, nekaj ur pred Ribben-tropom. Na osnovi dotedanjih pogajanj med Rusijo in Turčijo, ki so se razvila po diplomatski poti, sta se obe vladi, kakor j6 izjavil turški ministrski predsednik Sajdam na seji parlamentarnega kluba turške ljudske stranke, že sporazumeli o osnovah sporazuma, ki naj bi ga Saradzoglu sklenil in podpisal v Moskvi. V to svrho je bilo tudi določeno, da bo njegov obisk v Moskvi trajal samo štiri dni.
Toda med tem se je položaj v vzhodni Evropi popolnoma spremenil. Rusija je odkupila od Nemčije vso njeno interesno sfero v Baltiku, šla pa je še dalje in je stavila svoje posebne zahteve sedaj tudi Finski. Nemci so bili presenečeni in so zaradi tega tudi intervenirali v Moskvi. Ker pa ni šlo drugače, so zahtevali od Molotova, ki je že širil svoj vpliv tudi na Balkan, da bi pri pogajanjih s Saradzoglom ne zagovarjal zgolj ruskih, nego tudi nemške interese. Rusija je na to pristala in po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov so bili tudi njeni najnovejši predlogi, ki jih je ministrski predsednik Sajdam omenil v svojem govoru na seji parlamentarnega kluba turške vladne stranke, v skladu z nemškimi interesi na Balkanu ln bližnjem vzhodu ter prav zaradi tega za Turčijo nesprejemljivi. Po prvotnem osnovnem sporazumu bi moral novi turško-ruski pakt upoštevati turške obveznosti do Anglije ln Francije, sprejete na osnovi sporazumov iz preteklega maja. Novi ruski predlogi pa so bili prav s temi urškiml obveznostmi navzkriž.
Nemška vlada je očitno računala, da bo svoje spomladanske diplomatske neuspehe v Turčiji na ta način popravila in spet izrinila angleški in francoski vpliv iz Turčije. Spričo odločnega zadržanja Sa-radzogla v Moskvi pa se je tudi ta nemška diplomatska poteza izjalovila. Da gre samo za nov nemški diplomatski neuspeh, priča najbolj današnji komunike agencije Tas, ki pravi, da se ne glede na zastoj pogajanj turško-rusko prijateljstvo ne bo zmanjšalo. Turška vlada je bila pripravljena skleniti z Rusijo sporazum v tem •smislu, da bi bili povsem zavarovani turški interesi in da bi se na področju obče mednarodne politike ohranilo dosedanje ravnovesje na Balkanu in v vzhodnem delu sredozemskega bazena. Turčija sama po sebi tudi od vsega početka ni imela nobenega namena zahtevati kakršnekoli spremembe tega položaja. Pogajanja so se morala torej prekiniti Izključno zaradi nemških Interesov, Izraženih v najnovejših ruskih predlogih. Novi nemški neuspeh je potrdil tudi nenadni odhod nemškega poslanika von Papena iz Ankare v Berlin, ld mu drugače ne bi bilo mogoče najti pravega razloga.
Angleška sodba
London, 18. okt. br. Razvoj odnošajev med Rusijo in Turčijo so sprejeli tukajšnji politični krogi z vidnim zadovoljstvom. Z zadoščenjem ugotavljajo, da se je Anglija pač upravičeno vedno zanašala na Turčijo. Anglija bi ne bila proti tur-ško-ruskemu sporazumu, kakor je bil prvotno zasnovan, ker je vedela, da bi bile v takem primeru v polni meri upoštevane turške obveznosti do Anglije in Francije. Izjava ministrskega predsednika Sajdama je jasno pokazala, da je hotela Rusija pod vplivom novih mednarodnih političnih momentov na evropskem vzhodu pridobiti Turčijo, da M onemogočila sleherni pojav tujih vojnih ladij v Dardanelih. Zaradi svojih obveznosti do Anglije in Francije Turčija na tako zahtevo ni mogla pristati, ker bi to bilo dejansko zgolj v interesu Nemčije in njenih še nepokopanih a.s p i racij do evropskega jugovzhoda. Na Balkanu je Turčija vrh tega vezana v tem smislu, da mora z vsemi svojimi silami takoj pomagati sleherni balkanski zaveznici, če bi jo kdo napadel, že spričo tega Turki na omenjeno rusko zahtevo niso mogli pristati.
Odločitev Turčije je znatno ojačila tudi položaj vseh balkanskih držav. Takšnega mnenja so vsaj londonski diplomatski krogi.
Ruski komentarji
Moskva, 18. okt. br. Ruski listi so objavili davi uradni komunike o Saradzoglo-vem odhodu iz Moskve in obenem tudi že
prve komentarje o prekinitvi pogajanj s Turčijo. Pri tem naglašajo, da pogajanja niso dala pričakovanega rezultata, kar pa se še ne sme tolmačiti v tem smislu, da bi se bila sploh opustila. Nasprotno se bodo dobri in prijateljski odnošaji s Turčijo nedvomno ohranili in je upati, da se bodo pogajanja kmalu spet nadaljevala.
Sestanka z GaSencom ne bo
Bukarešta, 18. oktobra. AA. (Štefani) V zvezi z odhodom turškega zunanjega ministra Saradzogla iz Moskve poročajo uradno, da ne bo nobenega sestanka med Gafencom in Saradzoglom ne v Konstan-ci ne kje drugod. Saradzoglu se bo vrnil naravnost v Turčijo. V rumunskih političnih krogih so snoči zavračali glasove, da je Rumunija povzročila prekinitev turško-ruskih pogajanj, in izjavljali, da Rumunija in Turčija ne potrebujeta posredovalca.
Bastlamm nima nobene posebne misije
Rim, 18. oktobra. AA. Agencija Štefani objavlja o priliki prvega sestanka med angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxom in novim italijanskim poslanikom Bastianinijem: Kar se tiče prvega sestanka med lordom Halifaxom in veleposlanikom Bastianinijem, je treba nagla-siti, da je to prvi stik med njima. Iz tega sledi, da novi italijanski veleposlanik ni prispel v London s kakim Mussolinijevim memorandom, ki bi se nanašal na sedanje dogodke.
*
Novi poljski p? ezident določil naslednika
Pariz, 18. okt. br. Prezident poljske re-publiKe Rackievvicz ie danes na c snovi vojnega zakona imenoval za svotm na-sieoirka generala So^noivskega, bo po-i/iai predsednik republika v prime t da bi F sckiewi-z. umrl, j reden bi bil sklenjen mir.
90. francosko
vojno poročilo
Pariz, 18. okt. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 90. vojno poročilo:
V splošnem ni bilo nikakih sprememb, sprednji oddelki pa so razvijali živahno delovanje na fronti, posebno med Mozelo in Saaro.
Admiral Blackrode med žrtvami „Royal Oaka"
London, 18. okt. br. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, je bil med žrtvami na potopljeni vojni ladji »Royal Oak« tudi angleški kontreadmiral Blackrode. Blackrode je sodeloval tudi v zadnji svetovni vojni. Pri mornarici je služil celih 37 let.
London, 18. okt. s. Holandski listi poročajo iz Berlina, da je nemška podmornica, ki je potopila vojno ladjo »Royal Oak«, čakala dva dni v bližini Scapa Flovva in opazovala kretanje angleških vojnih ladij, da je na podlagi tega ugotovila pot skozi minska polja in druge ovire v luko.
Alarm v Amiensu
Pariz, 18. okt. br. Danes popoldne je bil alarmiran Amiens. Mestu so se približala nemška letala, ki pa jih je protiletalsko topništvo kmalu pregnalo. Alarm je trajal pol ure.
1130 smrtnih žrtev v septembru v Angliji
London, 18. okt. s. V septembru je bilo v Angliji 1130 smrtnih žrtev prometnih nesreč. To število je dvakrat višje nego v istem času lanskega leta. Vzrok povišanja števila nesreč so zatemnitve kot zaščita proti letalskim napadom.
Vremenska napoved
Zemunska: Oblačnost se bo povečala v zapadnih krajih. Vedro in lepo vreme v ostalih delih. Jutranja megla povsod v dolinah in kotlinah.
na na morju
Kaj pripoveduje kapitan nemške podmornice, ki je v vojni luki Scapa Flowu potopila angleško vojno ladjo
„Royal Oak"
Berlin, 18. okt. b Danes dopoldne je prispela v Berlin posadka nemške podmornice, ki je izvršila znani napad na angleško bro-dovje v Scapa Flowu. Opoldne je kancelar Hitler sprejel poveljnika podmornice kapitana vojnega broda Priema in ostalo posadko podmornice.
Kapitan Priem je popisal časnikarjem potek dogodkov v Scapa Flowu Na podlagi točnega opazovanja, je rekel, je nemška podmornica ugotovila, kako bo najlažje priti v Scapa Flow. Posrečilo se mi je pasi-rati mrežo angleških min. Ko smo prispeli v pristanišče, sem opazil pred seboj obris dveh vojnih ladij Krenili smo naravnost proti njima. Ko smo bili v primerni razdalji, sem dal nalog točno naravnati cevi za lansiranje torpedov Prvi torpedo je zadel vojno ladjo z dvema dimnikoma, ki je bila dalje od naše podmornice. Drugi torpedo je zadel ladjo, ki nam je bila bližje Ker je bližnja ladja delno zakrivala veliko bolj oddaljeno ladjo, smo mogli s prvim torpedom meriti samo v tisti del ladje ki smo ga videli. Zato smo zadeli amo kljun te ladje. Bila je to oklopnica »Repulse« katere sprednji del se je globoko potopil pod vodo. Učinek drugega torpeda je bil stra-
hovit. Visoki valovi so pljusnili ob boku ladje. Z vseh strani smo videli stebre plamenov v mavričnih barvah Koj nato je več ladijskih sten zletelo v zrak. Deli dimnikov, jamborov in mostiča so leteli na vse strani. Medtem se je podmornica obrnila in smo zopet odpluli iz luke, ker nas- čakajo še druge naloge. Po isti poti. kakor smo prišli, smo luko zapustili. Ko smo pluli iz luke, smo videli, kako britanski reflektorji preiskujejo morsko gladino in pošiljajo na vse strani radijske brzojavke.
Nove ladje potopljene
London, 18. okt. s. Danes je bil v srednjem Atlantiku 800 km od francoske obale potopljen angleški parnik »City of Manda-lay« (7000 ton). Torpedirala ga je neka nemška podmornica. Ameriška ladja »In-dependence Hali« je rešila 300 preživelih s potopljene ladje. Število žrtev še ni znano.
London, 18. okt. s. Angleška admiraliteta javlja, da znaša končnoveljavno število re-šencev z vojne ladje »Royal Oak« 424. število žrtev je 810, med ujimi en admiral in | !0 častnikov.
London, 18. okt. s. V severnem Atlantiku ss je včeraj potopil norveški parnik »Lo-