574 Listek. stjo posestva« ; »Odvzeli ste nam vse, v propast celega človeštva, mi vam zdaj odvzamemo isto, v blagor vsega, človeštva«. Bolj prikrit, pa menda še bolj nevaren je neki drugi namen tej brošurici, namreč kmetiškemu ljudstvu vcepiti verski indiferentizem in narodnostno apatijo. Ne samo, da se v posebnem (V.) poglavju (Slovenski kmet in slovenske politične stranke) obirajo in obsojajo naravnost naše politične stranke, ki so (klerikalna in narodna), in katerih niti ni (krščanskosocijalna slovenska stranka), ampak z vsake strani odseva, dasi bolj prikrito in potuhnjeno, namen, vdihniti našemu kmetu versko in narodno mržnjo. Res je — in to priznavajo že tudi najvišji odločilni krogovi — da je današnji socijalni ustroj že močno zarjavel in zastarel, da se je mauchesterski liberalizem za vselej preživel, in da je njegovo otepanje samo znak neizogibne, neozdravne agonije; res je tudi, da živimo v nekaki prehodnji dobi, preko katere se hitro, hitro pomikamo k nekemu — preobratu. Ali kdo nam more prorokovati, kdaj se zvrši ta preobrat, v bližnji, ali v daljuji bodočnosti, ali polagoma, rahlo, ali pa silno, s konvulzijami. Veda, ki se bavi s proučevanjem današnjega socijalnega sestava, s preiskovanjem njegovih ran in pomočkov proti le-tem, veda, katere vzvišeni smoter je ta, da bi priborila vsem slojem narodovim človeško eksistencijo — ta veda je pač veda vseh ved in ima več praktične in idejalne vrednosti, nego vsi filozofski sistemi starega in novega veka; ali ta veda je šele v povojih in silno počasi napreduje, in pri tem počasnem, dasi gotovem in vidnem napredku so mnoge in hude zmote neizogibne (prim. Schoppenhauerjev in Nitzschejev sestav). Pa ravno zato, ker je ta veda še silno mlada in še ni dovolj razvita in eksaktna, se oglaša v nje imenu in pod nje praporom mnogo krivih prorokov in antikristov. Tak kriv prorok se nam vidi tudi brezimni M. T. Iz njegovih ekskurzov smo črpili dvojno prepričanje: i. da navaja M. T. liki ljudski tribun sama gesla brez dovoljnih tehtnih vzrokov, in da mu je harangujoča retorika jedino dokazilo; 2. da z nekaterimi svojimi destruktivnimi predlogi, n. pr. z zajednostjo posestva pri našem kmetištvu, ki je vobče silno konservativno, ne bode našel poslušnih ušes. Zato se posledic tega celjskega trovila prav nič ne bojimo ter brezskrbno koračimo mimo njega na dnevni red. Gospodu M. T. pa, učečemu narodno brezbrižnost, dajemo zadačo, naj ovrže, če more, to-le resnico : Kmet slovenski, dokler slovenščina ni jednako-pravna, je že s tem oškodovan, ker je — Slovenec, in pred njegovimi sinovi imajo v mnogih dobrih, da, ravno v najvišjih in najmastnejših javnih službah tujci prednost samo zato, ker so — Nemci. Dokler pa vladajo take razmere pri nas in drugod, dragi M. T., dotlej je za nas najnujnejše socijalno vprašanje vprašanje — o narodni jednakopravuosti. Da je socijalnodemokraški pisatelj tudi, kar se dostaje jezika, indiferenten. temu se ne čudimo. In res, dasi je M. T. dokaj zgovoren, je njegov jezik precej nemčevalen, poln dijalektnih primesi j. Skrajnje nebrižen pa je M. T. glede ločil. Matija Kune, krojaški mojster v Ljubljani, pisatelj »Knjige krojaštva« in »Toalete«, je že zopet izdal dvoje knjig, namreč: Krojne vzorce za perilna oblačila. Navod za pri k rojeva nje ženskega, moškega in otroškega perila. 20 str.) in Krojne vzorce za otroška oblačila Navod za pri k rojevanje oblačil za deklice in dečke v starosti 1.—12. leta. (16 str.) Vsaka knjiga je opremljena »z izvirnimi podobami, tabelami in merili« in s preglednico za »p r e n eše v al n e (sic!) merila«. Ljubljana. Samozaložba. — Tisk »Narodne Tiskarne«. 1895. Cena knjigi (menda obema zvezkoma skupaj ?) je gld. i-8o, po pošti 10 kr. več. — Kakor se nam je pero zadiralo pri poročilu o M. T.-ja brošurici, tako z veseljem naznanjamo in priporočamo Kunčevi knjigi, zlasti tudi z ozirom na njiju jezikovno spretnost in lično vnanjost; z nami ju bo vesel, kdorkoli je pre- 575 pričan, da je prevažen znak in zanesljivo merilo našega vsestranskega napredka, da ne proizvajamo samo leposlovnih in znanstvenih knjig, ampak tudi knjižne pripomočke za raznovrstne stroke praktičnega življenja. In prav s takimi proizvodi dokazujemo potrebnost, pa tudi sposobnost domačega govora za katerokoli svrho. Skrajuje tesnosrčni in menda že tudi zastareli so tisti nazori, ki omejujejo ime literature samo na leposlovje. Ako bodi najpristuejši izraz prosvetnega napredka vsakega naroda njegova književnost, tedaj le-ta ne sme obsezati samo leposlovja, ki dostikrat nima druzega namena, nego da olepšava in slajša življenje višjim že tako lagodno živečim stanovom, ampak obsezaj tudi vso praktično in strokovno literaturo. Prešeren nam znači vrhunec poezije, a za Prešernovih časov je v javnem življenju gospodovala izključno nemščina, in Prešeren sam je dopisoval Vrazu — nemški. Zato se v tem pogledu popolnoma ujemamo s pokojnim Zepičem, ki je neki večkrat izrazil svoje veselje o tem, ker smo že toliko napredovali, da sir in slanino že lahko zavijamo tudi v slovenski tiskano makulaturo. — Zategadelj smo prav hvaležni g. Kuncu kot književnemu obdelovatelju neke nove stroke, in prav iz srca pritrjujemo zadnjim besedam v »vvodu« obeh navedenih knjižic; »Meni pa bode ostajala zavest, da sem, četudi z ne malimi težkočami in žrtvami vstvaril zopet novo, dobro in koristno delo«. Slovensko-angleška slovnica. Spisal Peter Jos. Jeram. Založila in tiskala tiskarna »A mer i kanskega Slovenca«. 1895. Tovver, Minn, U S. America. Str. 177, 40. Cena? — Po prijazni roki (mous. Buha) nam je došla ta lična, menda po ameriškem načinu v živo rdeče platnice mehko vezana knjiga. Obsega »nauk o izrekovanju«, (na 16 str), potem v dveh oddelkih 75 slovniških nalog po znanem Ahn-Ollendorfovem načinu. Za nameček je dodal pisatelj »nekaj pravil o pisavi« in pa metersko »mero in vago« za primerjanje z ameriško. — Onim našim nestalnim ali pa tudi nesrečnim rojakom, ki so si prisiljeni onkraj velike luže iskati sreče, je podal g. Jeram (psevdonim?) s to slovnico jako priročno sredstvo za priučitev jezika, katerega znanje je v Zjedinjenih državah neizogibno; v imenu teh rojakov ga prav toplo zahvaljujemo ; samo za to mora še poskrbeti, da se bo knjiga tudi v domovini primerno ob-zuanila in razpečala. — O skromnosti pisateljevi priča to, da je za »predgovor« navedel izrek Trdinov: »Vsak naj se trudi po svoji moči; kdor zamore mnogo, ta naj dela mnogo: komur je pa narava manjše zmožnosti podelila, ta naj tudi te obrne narodu v korist«. Modra pa je tudi opazka, s katero zaključuje pisatelj slovniški del: »Prav brez učitelja, se je angleškemu jeziku dobro priučiti nemogoče. Pazljivost, vaja, pa dobra volja sa dati poučiti zvedenim: to so najboljši pripomočki«. To pač velja o vsakem jeziku. Zbornika »Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain« nam je došel VIII. letnika II. sešitek s to-le vsebino: i. Beziehungen zwischen Erdbeben uud atmo-sphaerischen Bevvegungen, von Ferdinand Seidl; 2. Schloss und Herrschaft Lueg von S. Rutar (Fortsetzung); 3. Aus dem Tagebuche eines krainischen Edelmannes (1605 —1608), von A. Kaspret (Fortsetzung und Schluss). — V »Literaturberichtu« ocenjuje P. v. R. tri književne publikacije, ki se neposredno ali posredno dotikajo naših ljudij in dežel, in naposled se omeujajo pod zaglavjem »Literatur iiber Krain« tri Črnologarjeve razprave, ki so jih prinesle »Mittheilungen der k. k. Centralcommission zur Erforschung und Er-haltung der Kunst- und historischen Denkmale« v XXI. zv., II. seš. Šolskih izvestij nam je od zadnjega poročila clošlo dvoje, namreč: »Jahres-bericht des k. k, Staatsobergvmnasiums zu Laibach veroffentlicht am Schlusse des Schuljahres 1894/95 durch den Uirector Audreas Senekovič. Inhalt: 1.) Die astro nomische Strahlenbrechung. Von Profes-or M. Vodušek. 2.) Schul-nachrichten. Vom Director. Laibach 1895. Buchdruckerei von Ig. v. Kleinmayer & Fed. Bamberg«. Str. 66. Na notranjih straneh platnic nahajamo »Verzeichnis der in den Listek.