> •• 1 PUJ e nei" ije 0$ uče j it doto _ i dopr OOl rivaj1! potn snije1 enoMsiLO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV njicU-. Mercator prov^O XX dne ':eri, iskli1 1 posV----- Ljubljana, maj 1983 št.: 5 20 let glasila Mercator Polnilna linija v Eti Kamnik, ki se je po referendumu 16. maja združila v Mercator. Arhiv Ete ^tiovni podatki o rezultatih poslovanja SOZE) Mercator v prvem [jhesečju 1983. leta Kastelic — Delovna skupnost SOZD prvih treh mesecih izvozili za 442 milijonov •narje v °slovni rezultati v prvem trimesečju niso in ne morejo biti dovolj zanesljiva h?Va za oceno uspešnosti poslovanja in za oceno uresničevanja dogovorjene L °ynev politike v tekočem letu. V prvih treh mesecih imajo nekatere organiza-LJ^ruženega dela slabše poslovne rezultate ali celo izgubo zaradi vpliva sezon-značaja poslovanja. Primerjalno obdobje (prvo trimesečje letos glede na .trimesečje lani) je časovno tako že odmaknjeno, pogoji poslovanja pa bi-ri° drugačni, da tudi ni najboljša osnova za primerjanje. liaZ?°strenih pogojih gospodarečo v SOZD MERCATOR v (lin meseV 21VO«. - JN Po podatkih delovne organizacije MERCATOR - mednarodna trgovina smo v SOZD MERCATOR v prvih treh mesecih letos izvozili na konvertibilno področje v vrednosti 442 mio din blaga in storitev (realizacija plana je 101%), uvozili pa smo z istega področja za 242 mio din blaga (realizacija plana je 82%). Doseženi dohodek je bil v prvem trimesečju letos ustvarjen v višini 1.584 mio din in beleži povečanje za 38% glede na enako obdobje lani. V prvem trimesečju letos ugotavljamo visok porast obveznosti iz dohodka, predvsem zaradi izredno visokih obresti za kredite, ki so se več kot podvojile in so znašale kar 233 mio din. Delež obresti v dohodku se je bistve- no povečal, in sicer od 9,8% v letu 1982 na 14,5% v prvem trimesečju letos. S prihodki od obresti smo pokrili le 35% plačanih obresti. Sredstva za osebne dohodke smo v prvem trimesečju 1983. leta povečali za 23% glede na enako obdobje lani. Glede na doseženi dohodek ugotavljamo, da smo v globalu upoštevali usmeritve resolucije in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983. Ob zadovoljivi rasti akumulacije (indeks 144) ugotavljamo, da je letos v prvem trimesečju imelo izgubo 12 organizacij (lani 11 organizacij) v skupni vrednosti 29.885 tisoč din (indeks 138). OSNOVNI PODATKI O REZULTATIH POSLOVANJA SOZD MERCATOR V PRVEM TRIMESEČJU ’83 V 000 din Elementi Januar Marec Indeks 1982 1983 Celotni prihodek Porabljena sredstva Amortizacija po predp. min. stop. Dohodek Del dohodka za obresti Čisti dohodek Del ČD za osebne dohodke Del ČD za skupno porabo Del ČD za poslovni sklad Del ČD za rezervni sklad Akumulacija Izguba 1. Dohodek na delavca (din) 2. Dohodek v primer, s povpreč. uporab, poslovnimi sred. (%) 3. Akumulacija v primer, z dohodkom (%) 4. Stopnja akumulativne sposob. (%) 5. OD in sred. skupne porabe na delavca (din) 6. Čisti osebni dohodek na delavca (din/mes.) 9,472.273 13,173.721 139 8,327.456 11,589.396 139 111.665 157.095 141 1,144.817 1,584.325 138 112.486 233.127 207 782.362 1,006.621 129 556.015 684.502 123 50.381 68.902 137 148.820 214.987 144 23.755 33.338 140 184.985 267.179 144 21.652 29.885 138 94,780 126,907 134 6,66 6,24 94 16,08 16,79 104 1,07 1,04 97 50.261 60.458 120 11.183 13.045 117 V tej številki Na 2. strani predstavljamo novo članico sozda Mercator - Eto Kamnik Na strani 3 odpiramo vprašanje načela delegiranja v sozdu in objavljamo sestav organov sozda v novem mandatu Intervju v ljubljanski tovarni mesnih izdelkov iz sestava M-Velepreskrbe preberite na strani 4 Ob 35-letnici zunanjetrgovinske dejavnosti v sozdu preberite intervju z direktorjem M-MT na strani 5. Tam je tudi risba mednarodnih povezav Mercatorja Na 6. strani je predstavljena vloga M-Inteme banke v okviru 7 stebrov sozda Strani 7 do 10 zavzemajo Nanosove vesti, med njimi problemski prispevek o obratnih sredstvih kot vzroku slabših rezultatov ter pravni nasvet v zvezi z zasebno trgovino Na 10. strani so prispevki iz SV Slovenije, ki jih tudi tokrat prispeva samo M-Izbira Panonija Na 11. strani se boste po-bliže seznanili s težavami in kljubovanjem našega gorenjskega tozda v Tržiču Stran 12 se ponaša z odličji, ki so v maju prišla v Mercator Na 13. strani med drugim preberete, kaj pišejo drugi o nas in kaj pišejo izdajatelji internih biltenov o sebi 14. strani prebere naj nihče ne Stran 15 je brez priporočila najbolj »brana«. Koordinacijski odbor za rekreacijo in šport - KORŠ - sozda Mercator in delovna organizacija Mercator-Izbira Panonija Ptuj vas vabita na 6. poletne športne igre delavcev in kmetov sozda Mercator - na prizorišču prvih iger pred 5 leti, na Ptuj, v soboto, 4. junija. MAJ '83 Predstavljamo novo članico sozda France Kastelic — Delovna skupnost sozda je največji dobavitelj surovin Ete Kamnik iz SR Slovenije (leta 1982 700 ton kumaric in 50 ton zelja) Drugi večji dobavitelji surovin so PPK Kutijevo, Mitrosrem, Pirok Mokrijevo, RO Bečej, PIK Virovi- Eta, živilska industrija .Kantmk tiča in KZ Ptuj. Zunanja trgovina Predmet poslovanja Glavne dejavnosti Ete so: izdelovanje gorčice, vlaganje povrtnin in gozdnih sadežev, proizvodnja in predelava kukmakov (šampinjonov), predelava sadja, izdelovanje kisa, proizvodnja konzerviranih jedil in dodatkov iz mesa, drobovine, vrtnin in drugih živil rastlinskega in živalskega izvora Stranske dejavnosti so: - prodaja na drobno predmetov lastne proizvodnje in nakup in prodaja na drobno sadja in zelenjave in nakup embalaže - pakiranje in prodaja na debelo sveže povrtnine, sadja, gob in gozdnih sadežev. Danes je Eta v primerjavi z drugo tovrstno industrijo v Jugoslaviji solidno opremljena tovarna, ki se glede na ostale lahko pohvali z daleč največjo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti. Proizvodna oprema je v večini uvožena ali izdelana v lastni režiji tovarne. Oblika organizacije Eta je organizirana kot enovita delovna organizacija s sedežem v Kamniku. Poleg proizvodnje v Kamniku ima še obrat v Mengšu. Ob koncu leta 1982 je bilo v Eti zaposlenih 400 delavcev v organizacijskih enotah - sektorjih. V letu 1982 je bil povprečni mesečni čisti osebni dohodek 12.942 dinarjev in je bil za 26% višji v primerjavi z letom 1981. Proizvodni sektor, ki ima 250 zaposlenih, sestavljata proizvodnja v Mengšu; razvojno kontrolni sektor s 7_ zaposlenimi se deli na razvoj in kontrolno službo; tehnični sektor s 46 zaposlenimi skrbi za izvedbo investicij in vzdrževanje strojev in naprav; v prodajni sektor, kjer je 73 zaposlenih spadajo: operativna prodaja, referent izvoza in uvoza, marketing in vsa skladišča - surovin, repromateriala, polizdelkov in izdelkov z opremo. Splošni sektor s 34 zaposlenimi sestavljajo: vodstvo DO (direktor, vodja splošnega sektorja oziroma sekretar), tajništvo, sanitarna služba in služba varstva pri delu. Na ravni vodstva DO je organizirana plansko-analitska služba kot štabna služba direktorja DO. Zaradi narave svoje dejavnosti je Eta tovarna, ki ima tipičen sezonski značaj. Glavna predelovalna sezona se prične s 1. julijem in traja do konca oktobra. To je obdobje predelave svežih vrtnin. V Eti se zato nenehno trudijo, da bi omilili sezonski vpliv proizvodnje in obremenitve porazdelili na ostale mesece v letu. To delno omogoča priprava surovin v polproizvode, ki jih nato finalizirajo v. mesecih od novembra do približno marca, in program proizvodnje gotovih jedil, ki se proizvajajo običajno v prvi polovici poslovnega leta. Eta se lahko pohvali kot ena izmed redkih OZD, ki imajo za program konzerviranih mesnih in zelenjavno mesnih izdelkov registracijo za izvoz na tržišče zahodne Evrope. Proizvodnja Proizvodni program Ete sestoji iz naslednjih glavnih skupin proizvodov: Največ pridelajo pasteriziranih vrtnin, ki zavzemajo kar dobrih 88 odsttokov proizvodnje (9.851 ton v letu 1982). Dobrih 5 odstotkov proizvodnje je priprava gorčice (592 ton v letu 1982). Večji delež proizvodnje so še sterilizirane vrtnine (565 ton v letu 1982). Sadnih mas so v letu 1982 proizvedli 88 ton in kompotov 49 ton. Predelave sadja v kompote in mase je v Eti malo in pride v poštev le v primeru izpada proizvodnje povrtnin. Tehnološka oprema sicer omogoča predelavo oziroma konzerviranje sadja. Sterilizirane vrtnine predstavljajo predvsem izdelki v pločevinkah, kot npr. program gotovih jedil (paprika, sarma, pasulj in podobno), pa tudi izdelki v kozarcih (npr. šampinjoni v slanici, korenje v slanici ipd.). Pasterizirane vrtnine predstavljajo glavnino proizvodnega programa: vložene kumarice, paprika, ajvar, feferoni, šampinjoni in drugo. Gorčica je tradicionalni izdelek Ete in se proizvaja v različnih kvalitetnih variantah. Prodaja tega proizvoda je vsako leto približno enaka. Tržišče V preteklem obdobju je Eta s svojimi proizvodi nastopala predvsem na domačem, slovenskem trgu, kjer si je s kakovostjo proizvodov in prilagojenostjo izdelkov slovenskemu okusu kupcev pridobila ugled in zaupanje v svojo blagovno znamko. Le 20 odstotkov proizvodnje prodaja v druge republike. V zadnjih letih je s stalno rastjo fizičnega obsega proizvodnje povečala izvoz na konvertibilno tržišče za-padne Evrope in prekomorskih dežel. Izvoz predstavlja v fizičnem obsegu proizvodnje sedaj cca 10%. Skupni fizični obseg proizvodnje v letu 1982 je znašal 11,145 ton izdelkov. Zaradi vse večje konkurence med predelovalci povrtnin (predelovalne kapacitete so se v Jugoslaviji v zadnjih petih letih podvojile) se Eta v svojih razvojnih načrtih opira predvsem na povečanje oziroma razširitev asortimenta proizvodnje delikates s tega področja po eni strani, po drugi strani pa se želi intenzivnejše vključiti v skupna prizadevanja za kar največji izvoz na konvertibilna področja. Za dosego teh ciljev bo morala vložiti dodatna investicijska sredstva za usposobitev in posodobitev proizvodne opreme. Eta nastopa s prodajo svojih izdelkov predvsem na domačem slovenskem trgu. Največji kupec njenih izdelkov je prav Mercator. Udeležba Mercatorja v domači prodaji Ete je 20-odstotna, s čimer je Mercator največji kupec v primerjavi z drugimi prometnimi sistemi. Leta 1982 je znašal obseg prodaje na domačem trgu preko 84 milijonov dinarjev. Izvoz je dosegel v letu 1982 pomembno mesto, saj je Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD Slovenija sadje-zunanja trgovina, za Emono drugi največji izvoznik (realizacija 1982 = 7.011.098 din), pri čemer je ravno na tem področju mogoče doseči še veliko več. Pomemben delež k obsegu poslovanja med Eto in SOZD Mercator so prispevali tudi tradicionalni dobri poslovni in tovariški odnosi na vseh ravneh medsebojnega sodelovanja. Delovno organizacijo zastopa direktor ing. Alojz FRANC. Cilji združitve Ete Kamnik v SOZD Mercator - prednost pri koriščenju lastne surovinske baze v sistemu Mercator in skupni napori pri oskrbi s surovinami na drugih področjih; - združevanje sredstev za nadaljnji razvoj in nove investicije; - večja finančna zmogljivost in ugodnejše možnosti za pridobitev finančnih sredstev ob vključitvi v M-Intemo banko; - večja poslovna učinkovitost zaradi racionalnejše organizacije dejavnosti skupnega pomena; - koncentracija materialne osnove, služb in kadrov ter usklajenosti razvojne politike vseh TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator; - večja socialna varnost na temelju vzajemnosti in solidarnosti v SOZD. Interesi, ki še nadalje vzpodbujajo delavce Ete, da se vključijo v SOZD Mercator, so poleg temeljnih ciljev naslednji: - krepitev dohodkovne povezanosti neposrednih udeležencev v reprodukcijski verigi, od proizvajalca do porabnika, na podlagi skupnih vlaganj, skupnega prihodka, skupnega dohodka in skupnega rizika; - skupni razvoj družbenega standarda in rekreacije delavcev; - povečanje dohodka in skupnega dohodka družbe na podlagi povečanja produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela; - družbeno in ekonomsko smotrno upravljanje in gospodarjenje z živim in minulim delom; - skupno reševanje problematičnih zadev na področju ekonomskih, pravnih in socialnih odnosov npr. politika cen ipd.; - samoupravno usklajevanje in planiranje dela in razvoja; - samoupravno določanje pogojev dela in pridobivanje ter delitev dohodka. Z vključitvijo v SOZD Mercator je Eta, živilska industrija Kamnik nosilec razvoja proizvodnje indu- Kot nosilec proizvodnje industrijske predelave vrtnin in drugih proizvodov v sozdu mora Eta Kamnik nenehno skrbeti za izboljšanje kakovosti proizvodnje, predvsem za povečanje izvoza na konvertibilna področja. Dosedanja zunanja trgovinska aktivnost med Eto Kamnik in SOZD Mercator je potekala samo v izvozu firmi DONATH v ZR Nemčijo. Vrednost izvoza kislih kumaric, feferonov in paprik je v letu 1982 znašala preko 400.000 DM ali cca 300 ton. Ocenjujemo, da bi preko nanovo ustanovljenega predstavništva Intermarcat v Miinchnu, preko predstavnika v Holandiji, preko že ustaljenih izvoznih poti in ob novi raziskavi tržišča (Severna Evropa, Bližnji vzhod, itd.), povečali izvoz na konvertibilna tržišča letno najmanj za 20%. V letu 1983 načrtujemo izvoz na konvertibilna tržišča v količini 300 do 500 ton. Poleg povečanja izvoza obstoječih proizvodov je mogoče izvoziti tudi druge proizvode, npr. sarme, gobe, polnjene paprike, pasterizirane višnje in slive, polže in drugo zelenjavo. Za uresničitev tako zastavljenih izvoznih načrtov se mora Merca-tor-Mednarodna trgovina ustrezno organizirati in kadrovsko usposobiti, poleg tega pa morajo tudi druge temeljne organizacije v Mercator-Mednarodni . trgovini prispevati svoj delež. Tako bi moral Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD Steklo zagotoviti preskrbo kozarcev, Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD Contal pa bi moral uvažati pločevino za konzerve. Za združitev Ete Kamni v SOZD Mercator je bilo tako veliko motivov. Z združevanjem dela in sredstev bo mogoče povečati izvozno aktivnost na konvertibilna tržišča, po drugi strani pa zagotoviti ustrezni repromaterial in opremo iz uvoza. V SOZD Mercator bo Eta Kamnik v prvi fazi opravljala zuna- Začetki Ete segajo v leto 1923, ko je majhen obrat z izrazito obrtniškim načinom proizvodnje izdeloval gorčico, sadne sirupe, kompote in džeme. V letu 1948 je bilo podjetje nacionalizirano. 1950. sta se mu pridružila še obrat v Mengšu, ki je proizvajal kvas, in obrat v Smarci, ki je proizvajal testenine. Leta 1963 je bil obrat v Šmarci zaradi nedonosnosti in zastarelosti opreme ukinjen. 1972. je bila v Mengšu ukinjena proizvodnja kvasa, objekt pa so preuredili za predelavo povrtnin. Preobrat v zgodovini Ete pomeni leto 1963, ko je bila pretežno z lastnimi sredstvi zgrajena nova tovarna. S tem so bili dani vsi pogoji za večjo proizvodnjo in za preusmeritev v predelavo povrtnin. Nekdanji obrtniški način proizvodnje je postajal iz leta v leto bolj podoben industrijski. K temu je v veliki meri pripomoglo vpeljevanje novih tehnologij in vključevanje strojne opreme v proizvodne postopke. Lani je Eta dosegla preko 508 milijonov celotnega prihodka in dobrih 97 milijonov čistega dohodka. Akumulacije je imela nekaj manj ko 19 milijonov in dobrih 34 milijonov sredstev za reprodukcijo. Delavci Ete, živilske industrije Kamnik, so se odločili za združitev v SOZD Mercator zaradi naslednjih temeljnih ciljev: - hitrejši razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter krepitev materialne osnove dela; - nadaljnji in hitrejši razvoj pro-izvodno-tehnološkega procesa na osnovi večje produktivnosti dela, boljše kakovosti izdelkov ter smo-ternejše organizacije proizvodnega procesa; - usposobitev za stalno povečanje izvoza na konvertibilna tržišča; - povečanje fizičnega obsega proizvodnje in prodaje na domačem trgu; - pospeševanje plasmana proizvodov preko drugih prodajnih sistemov v republiki in državi; - racionalizacija poslovanja na prodajnem trgu s pomočjo skupne prodajne službe in skupnih prodajnih skladišč; - skupna ekonomska propaganda in skupen nastop na sejemskih in drugih prireditvah; strijske predelave vrtnin in drugih proizvodov, skladno predmetu poslovanju Ete. Njen nadaljnji razvoj je v razširitvi asortimana proizvodnje delikatesnih izdelkov ter proizvodnje za izvoz. Eta Kamnik se bo vključila kot enovita delovna organizacija v SOZD Mercator, z imenom MER-CAT0R-ETA KAMNIK, s 1. 7. 1983. nje trgovinsko aktivnost preko obstoječih organizacij, kasneje pa bo treba postopoma preusmeriti kar največ teh opravil preko Mer-cator-Mednarodne trgovine. Uresničevanje ciljev združitve Cilji združitve Ete Kamnik v SOZD Mercator se bodo uresničili z aktivnostjo vseh zaposlenih v Eti in z združevanjem dela in sredstev za tista opravila, ki smo jih opredelili kot osnovna pri ciljih združitve. Z vključitvijo v SOZD Mercator se Eta Kamnik poveže v celotno reprodukcijsko verigo v sozdu. Poleg že tekočega črpanja surovinske baze bo skupaj z drugimi OZD v sozdu iskala možnost za uporabo še večjega surovinskega potenciala. Mercator-Agrokombinat Krško Notranja trgovina Živilska industrija Eta Kamnik je že v letu 1982 okoli 20 odstotkov svoje proizvodnje plasirala v trgovske organizacije v sestavu SOZD Mercator, in sicer v količini 2000 ton; od tega 1700 ton na domači trg in 300 ton v izvoz preko Mercator-Mednarodne trgovine. Letne potrebe SOZD Mercator v blagovni skupini »predelave sadja in zelenjave« znašajo cca 6000 ton, pri čemer je proizvodno prodajni plan za proizvodno-ekonomsko leto od 1.7. 1982 do 30. 6. 1983 z Eto Kamnik dogovorjen za količino 2000 ton za domači trg, oziroma 33% potreb v tej blagovni skupini. Pri sedanjem proizvodnem programu Ete Kamnik ob vključitvi v SOZD Mercator predvidevamo povečanje nabave v proizvodno-ekonorhskem letu od 1. 7.1983 do 30. 6. 1984 na 3000 ton, in sicer od 2500 do 2700 ton za domači trg in 300 do 500 ton za izvoz preko Mef" cator-Mednarodne trgovine. \ pomeni povečanje tržnega dele#| Ete Kamnik v pokrivanje potre domačega trga od 33% na 45%, ^ pomeni znatno preusmeritev na bave z drugih proizvajalcev na E Kamnik. Za tekoče srednjeročno obdoDJ do leta 1985 predvidevamo fizicn _ rast obsega 10% letno v primerja' s planiranimi količinami za le 1983/84- tflii- Glede na maloprodajne zmogn vosti SOZD Mercator in blago^ potrebe trgovine na drobno so roke možnosti za razširitev pro' vodnega programa Ete Kamnik nove proizvode, zlasti na podroc|. delikatesnih proizvodov, PoV'jtn^ in predelave sadja (marmelade^ džemi iz pulpe, polnjenje sao sirupov ter sadne solate iz zam njenega sadja), in sicer predvse ivici leta, ko ima ^ probleme z zaposlitvijo proizvo nih delavcev. Z razširitvijo proizvodnega PL grama je mogoče povečati tn' delež Ete Kamnik v skupnih trebah SOZD Mercator na ° oziroma do 4000 ton. SOZD Mercator je že v dose njem poslovanju pomemben slovni partner vseh večjih P°s nih sistemov, ki združujejo v S ^ jem sestavu proizvodnjo in no, tako v Sloveniji (Emona, Ah ' Tima, Merx, Timav, Vipa) ka* tudi v drugih republikah (Cen. ) prom, UPI, Centroslavija, Glede na to, da v Mercatorju P r. vladuje kot pretežna dejavnos ^ govina, je Mercator pri vseh poslovnih sistemih pretežno 11 v pec njihovih proizvodov 11 manjši meri dobavitelj proizvod iz proizvodnje SOZD Mercator- Zaradi tega položaja so real^ možnosti, da skozi poslovne p° zave dosežemo povečanje plu^jji na proizvodov Ete Kamnik v t druge poslovne sisteme. ^ SOZD Mercator je na nabavn j tržišču poslovno povezan z vS ^ večjimi proizvodnimi sistemu (P, večjimi proizvodnimi sisiei*"1 sti v agroživilstvu Jugosla'^, Preko specializirane trgovske,ž. ganizacije Mercator Sadje 2e}e. va pa smo v Sloveniji največ]* j Jd SI11U V OiGfVtriUJl I let J v pj) pec svežega sadja in zelen j večini večjih proizvajalcev v% 50 - veniji in drugih republikah-hkrati lahko tudi dobavitelji 5^ zelenjave in sadja za prede*3 p Eti Kamnik. Z vključitvijo E1® ji- mnik v Mercator so preko nirane poslovne povezave . rf-možnosti za nabavo surovin 1 p promaterialov za potrebe E'e mnik. Investicije .p Eta Kamnik mora v sozdu * ^ cator neprestano povečevat* izvodnjo, tako v kakovostne*13; p tudi v količinskem pomenu- prvimi vlaganji v posodabljanj3 izvodnega postopka se bod3 jo-stoječe proizvodne linije uSk^jJ i bile tako, da bo omogočena —----------* ob ena*,0. de»$l produktivnost dela številu zaposlenih - Vv Izboljšala se bo tudi kak pž končnih izdelkov, predvs6*^!-usposobitev proizvodnje z3] ^ ke, namenjene predvsem za stroje in napr3 t*11 izvozu. %y\ bodo omogočili bolj kako . # sortiranje surovin, sodobne*. čin zapiranja kozarcev (t"3. p in boljšo kakovost izdelku ’p0' vse je nujen pogoj za doda*3 , fl‘ večanje izvoza teh izdelk konvertibilna tržišča. Predvideni so tudi nekateri šegi v proizvodni proces, z toka materiala oziroma raf\.,

co skuPai- zavedajoč se, da ^ Združeni močnejši, prodor-1 lr> uspešnejši.« h ^ratka- delovnih rezultatov oteklih let, kljub novemu Generalni direktor M-Mednarodne trgovine, Mitja MarinSek imenu in organizaciji, ni moč izbrisati?« »Celo nasprotno. Kot sem že dejal, se je v teh dveh letih izkazalo, da smo v novi združbi močnejši -imamo dokaj celovito registracijo: uvoz in izvoz ter zastopanje tujih firm na področju prehrambenega in neprehrambenega blaga, opreme, stekla, keramike, izdelkov iz metalov in nemetalov ter praktično vseh proizvodov široke potrošnje. MMT je delovna organizacija s 620 zaposlenimi v zunanjetrgovinsko usmerjenih TOZD Slovenija sadje-zunanja trgovina, Slovenija sadje-maloobmejni promet, Contal in Steklo, proizvodno - hladil-niško usmerjeni TOZD Slovenija Sadje Bohova, skladiščno-hladil-. niško usmerjeni TOZD Slovenija sadje Zalog in Delovni skupnosti skupnih služb.« S ponosom in ljubeznijo v glasu našteva podatke o moči nove delovne organizacije - skoraj 6 novih milijard prometa, 0,7 milijona čistega dohodka na delavca, zlasti pa 96% vsega izvoza sozda Mercator v lanskem letu, so podatki, ki nekaj povedo. Slišati je kar preveč idealno, zato nalašč vrtam dalje: »Ali bi bili rezultati tudi taki, če bi samo sešteli posamezne uspehe DO Slovenija sadje, Steklo in Contal v stari obliki?« »Mirno lahko trdim, da ne. Prepričan pa sem, da tudi združeni ne bi dosegali takšnih uspehov, če bi vsi tozdi, ki sedaj sestavljajo MMT, ne bili že vsa prejšnja leta tako prodorni in trdni.« Prav mi je in tega se oba dobro zavedava. Da bi mi dokazal, da moje vprašanje le ni bilo navadna provokacija, umirjeno nadaljuje: »Z združitvijo imamo sedaj vse pogoje, da se razvijemo tudi na področju predelave do višjih oblik proizvodov ter storitev na področju gostinstva in turizma. Osnova za to je močna predstavniška mreža z organiziranimi skladišči in od- kupnimi mesti, odkoder si zagotavljamo osnovne surovine in blago za izvoz.« »Združitev torej le predstavlja prednost.« »Kakor kakšna. Naj opozorim na paradoks. Združitev v DO MMT že kaže številne rezultate, take kot smo jih vsaj okvirno lahko načrtovali in pričakovali. Žal pa združitev v sozd, čeprav je bila izpeljana nekaj let pred tem, še ni dala vseh planiranih rezultatov. Naša prva naloga je, da vzpodbudimo k sodelovanju tudi tiste članice sozda, ki še niso našle »poti v svet«, če lahko tako rečem. Zapiranje v občinske meje in načrtovanje proizvodnje brez povezave s plani izvoznikov, ki najlažje izračunajo, katero blago se bo v prihodnje na tujih trgih najbolje prodajalo, je še vedno najtrši oreh, ki ga moramo streti. Nenehna svetovna recesija in vedno težji konkurenčni pogoji pa zahtevajo za dobro poslovanje ustrezne blagovne fonde za uspešen izvoz na zahtevna tržišča.« »Glede na osnovne usmeritve sozda, govoriva sedajle verjetno prav o kmetijskoživilski problematiki?« »Tako je!« »Vprašala sem zato, ker se mi zdi, da bi ob tem jubileju vendarle morala reči nekaj več o 35 letih Slovenija sadje.« »Prav gotovo. Leta 1948 je bilo v Slovenija sadju zaposlenih le 21 delavcev, ki so skrbeli za odkup in plasma sadja in v prvih petih letih uspeli navezati toliko komercialnih vezi s tujimi partnerji, da so dosegli za tiste čase prav zavidljive rezultate, 30 milijonov prometa, 6.000 ton odkupljenega blaga, od katerega so izvozih kar 2.800 ton, se pravi skoraj polovico. Tudi pri uvozu so pričeli uspešno orati ledino in oskrbeli naše tedanje gospodarstvo s 400 tonami različnega prehrambenega blaga in začimb...« Regionalni pregled, izvoza, in uvoza sozd Mercator 1983 I Oizvoz KONVKRTIBILA ZDA. ZR NEMČIJA ITALIJA AVSTRIJA NIZOZEMSKA FRANCIJA MADŽARSKA ANGLIJA ŠVICA POLJSKA IRAK GAZA KLIRING DDR ČSSR nad 1 milijon USA ^ Pripravil : K. HVASTIJA ■ uvoz iAJNVERTIBILA ZDA. ZR NEMČIJA ITALIJA AVSTRIJA NIZOZEMSKA ŠVEDSKA FRANCIJA ŠVICA DANSKA POLJSKA IZRAEL CIPER TURČIJA IRAK AFRIKA LAT-AMERIKA GAZA KENIJA GRČIJA ŠRI LANKE INDIJA KLIRING ZSSR DDR ČSSR nad USA 1 milijon J8 »Tedaj so bila specializirana podjetja še sorazmerno redka in verjetno je bilo na nek način enostavneje imeti vodilno vlogo?« »Ne bi rekel. Dejstvo, da so Jugoslavijo v letih 1953-1954 takore-koč preplavili ceneno in razmeroma kakovostno sadje in vrtnine iz Grčije, je ravno našo panogo močno prizadelo. In prav zato so morah tedanji komerciahsti postati dobri kalkulanti in izvirni trgovci, z vsemi vrhnami in slabostmi. To so bili časi samoodpovedova-nja in številnih težav, ki so jih tedanji delavci prostodušno prema-govah z elanom, prijateljstvom, neposrednostjo in osebno skromnostjo. Ob tem naj poudarim, da je bil prvi delavski svet Slovenija sadja izvoljen že leta 1951.« »Kolikor vem, je podjetje šele po 10 letih delovanja uspelo dobiti prve lastne prostore na Titovi 19 v Ljubljani?« »Že to kaže na osnovno značilnost delavcev Slovenija sadja, ki je še danes ena bistvenih vrlin DO - da so največ pozornosti vselej posvečali skupnim izboljšavam in šele potem osebnemu standardu. Kajti celo lastne pisarne so komercialisti dobili šele isto leto, ko je že pričela delovati hladilnica v Zalogu, v Bohovi pa je bil že odkupljen sedanji kompleks zemljišč za hladilnico, z zgradbami vred, in so prve investicije tudi že stekle. Tudi ob dvajsetletnici Slovenija sadja smo si še vedno prizadevali širiti kapacitete, izvedli smo notranjo reorganizacijo po tozdih in se pričeli pripravljati na vključevanje v večji poslovni sistem. Delo pa ni zastalo in leta 1976 smo dosegli že 55 starih milijard prometa, v približno enakih razmerjih med izvozom, uvozom in plasmajem na »Torej je Slovenija sadje že od leta 1958 imelo podobno strukturo poslovanja kot danes, le da je medtem prišlo še do oblikovanja tozdov in različnih združitev?« »Z bistvenimi dopolnitvami: skladišče v Kanalu, razširjena hladilnica v Zalogu, proizvodnja linija koncentratov in do skrajnosti posodobljena in razširjena hladilnica v Bohovi, maloobmejna trgovina, organizirane odkupno-pro-dajne točke po vsej Jugoslaviji, skladišča v Zagrebu, Podujevu, Brčkem, Arandjelovcu...« »In ne nazadnje kar trije novi sektorji - Mercator-Turist, lovstvo in Bližnji Vzhod...?« »Tako je. In prav to zadnje nam dokazuje, da se ne bojimo smelih poslovnih odločitev tudi danes. Naš nadaljnji razvoj (govorim o MMT danes), je odvisen prav od še večje smelosti in okretnosti poslovnih odločitev, od posodabljanja strokovnih služb DS, predvsem v povezavi z AOP, od okrepljenega kadrovanja v vseh dejavnostih DO, uvajanja višjih oblik finalizacije proizvodov in od sovlaganj v primarno proizvodnjo, da si zagotovimo kvalitetne blagovne fonde. Tega se dobro zavedamo.« Spet se mi je zazdelo, da je pogovor postal preveč stereotipen in žilica mi znova ni dala miru: »Nekateri trdijo, da je MMT v sozdu »elitna« DO?..*« »Če je »elitna« vzdevek za bahaška ah stremuška, potem lahko v imenu 240 skladiščnih in hladilni-ških delavcev, 20 šoferjev, 170 komercialistov, 90 računovodskih in administrativnih delavcev, 40 prodajalcev in 60 predstavnikov, kurirjev, snažil, vzdrževalcev., odločno rečem NE! Če pa »elitna« pomeni prizadevnost za delovni uspeh, ne samo posameznih tozdov in delovne organizacije, ampak tudi sozda, lahko s popolnim zaupanjem v iste delavce z veseljem odgovorim tudi v njihovem imenu, da bomo skušah postati še bolj »elitni«. »35 let uspešnega dela, pogled na težko, a smelo prehojeno pot; kaj pomeni za delovno organizacijo tak jubilej?« »Nič drugega kot trdno štartno osnovo za uspešnejši jutri!« Vstal je, mi krepko stisnil roko, se prijazno nasmehnil, skozi vrata pa je že vstopila naslednja stranka... Stebri sozda Vesna Bleiweis Interna banka in njena funkcija v sozdu Mercator Samoupravni sporazum o združitvi v Mercator-Intemo banko opredeljuje skupne cilje združevanja - racionalno uporabljanje denarnih sredstev članic; skupno planiranje, vlaganje in uporabljanje denarnih sredstev, da bi dosegli maksimalne učinke v poslovanju; združevanje dela in sredstev; solidarnost, ki izhaja iz ekonomskih in družbenih interesov članic; skupno postavljanje in realizacija enotne finančne politike vseh članic in spremljanje gibanja denarnih sredstev. Iz opredelitve teh ciljev sklepamo, da je prav interna banka tista samoupravna finančna organizacija, v kateri članice sozda oziroma preko katere članice sozda dosežejo skupne ekonomske in družbene cilje, razširjajo materialno osnovo dela in razvoj svoje dejavnosti. Je temu res tako, smo povprašali direktorico M-Inteme banke, Drago Vaupotič? Bolj kot formalne opredelitve v posameznih aktih so nas zanimala nekatera aktualna vprašanja, ki bi morala glede na dokazljivost efektov združevanja v M-Intemi banki že zdavnaj imeti odmev in odgovor pri članicah sozda. 1. Skupno opravljanje bančnih in kreditnih poslov je potrdilo svojo upravičenost, s tem tudi upravičenost in utemeljenost organiziranja interne banke. Vendar pri nekaterih članicah sozda še obstajajo dileme o upravičenosti in utemeljenosti skupnega opravljanja bančnih in kreditnih poslov v obsegu in na način kot jih na podlagi pooblastil v ustreznem splošnem aktu, opravlja M-IB. Kakšni so vaši odgovori na te dileme? Menim, da dileme o upravičenosti in utemeljenosti skupnega opravljanja bančnih, kreditnih in denarnih poslov med članicami SOZD-a,ni. Res pa je, da obstaja dilema v kakšnem obsegu in to predvsem glede na dislociranost posameznih članic ter glede na to kako je bila finančna funkcija v posameznih DO razvita že pred pristopom posamezne DO v SOZD MERCATOR. Pri tem vprašanju moramo izhajati iz v Samoupravnem sporazumu M-IB dogovorjenih skupnih ciljev, ki so: - racionalno uporabljanje denarnih sredstev članic, - skupno planiranje, vlaganje in uporabljanje denarnih sredstev, da bi dosegli maksimalne učinke v poslovanju, - združevanje dela in sredstev, - solidarnost, ki izhaja iz ekonomskih in družbenih interesov članic, - skupno postavljanje in realizacija enotne finančne politike vseh članic, - spremljanje gibanja denarnih sredstev. Vse te cilje skozi poslovanje članic vendar zasledujemo in tudi v dokajšnji meri dosegamo. Za članice Interne banke izven širše ljubljanske regije, razen v izjemnih primerih, npr. Interna banka ne najema kreditov pri njihovih temeljnih bankah, pač pa jih posamezne organizacije same najemajo, kar je racionalnejše. V nasprotnem primeru bi morali delavci strokovnih služb stalno potovati po sedežih TOZD-ov in do njihovih bank, predvsem še,kadar gre za dokumentarne kredite. V teh primerih je naloga Interne banke, da svoje članice usmerja, za katere namene in pod kakšnimi pogoji naj zahtevajo kredite od temeljnih bank, kjer so članice in da potem spremlja realizacijo tega. Interna banka v takih primerih sodeluje s temeljnimi bankami le v primerih, kjer posamezne temeljne banke odstopajo od na ravni združene banke, dogovorjenih usmeritev. Prav tako npr. Interna banka ne opravlja prav za vse svoje članice poslov plačilnega prometa v zvezi z obračunavanjem medsebojnih obveznosti iz naslova prometa blaga in opravljanja storitev med članicami Interne banke in poslov poravnavanja obveznosti članic navzven, ker npr. za TOZD v Beogradu ni racionalno, da bi le-ta združeval sredstva za tekoče poslovanje v Ljubljano, Interna banka pa bi iz Ljubljane nakazovala obveznosti te TOZD zopet v Beograd, oziroma na to področje, s tem bi se povečal obseg potrebnih obratnih sredstev zaradi potovanja denarnih sredstev po kanalih plačilnega prometa, kar pa ni namen ustanovitve Interne banke. Bistvene kvahtetne spremembe tudi nebi dosegli z opravljanjem poslov plačilnega prometa preko Mercator-Inteme banke za TOZD združene v Mercator-Nanos, ki do sedaj edine,poleg TOZD Veleblagovnica, Beograd še teh poslov niso poverile Interni banki. V Mer-cator-Nanosu so imeli že pred pristopom v SOZD MERCATOR organizirano posebno finančno službo, ki za vseh 9 temeljnih organizacij združenih v to DO opravlja posle tekočega poslovanja in skozi koncentracijo sredstev vendarle zagotavlja racionalnejše gospodarjenje z denarnimi sredstvi. Tudi kar zadeva tekoče poslovanje Interna banka in posebna finančna služba Mercator-Nanosa stalno sodelujeta. Morda bi veljalo razmišljati le o drugi obliki povezovanja med Interno banko in po- sebno finančno službo Mercator-Nanosa, kot npr., da bi bila to PES. poslovna enota Interne banke. No pri vsem tem pa ne smemo tudi pozabiti, da Interna banka opravlja bančne, kreditne in denarne posle za svoje članice in da se s spremembami in dopolnitvami Samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator-Intemo banko iz letošnjega letajahko Interna banka in posamezna članica dogo-vorita,katere posle za posamezne članice Interne banke ne bo opravljala. Z. Združevanje sredstev za skupno uresničevanje razvojnih investicij je del najčvrstejše samoupravne in ekonomske politike sozda. Temu ustrezni so tudi rezultati-objekti in rast dohodka. Istočasno pa to združevanje sredstev v času zaostrenih pogojev investiranja in izredno dragih obratnih sredstev pogojuje tudi različna stališča, ki pridejo do izraza predvsem pri usklajevanju planskih aktov sozda. Kako ocenjujete s stališča interne banke kvaliteto planskih aktov - predvsem poglavja o investicijah in kakšno vlogo bi morala pri oblikovanju vsebine in ciljev razvoja sozda odigrati strokovna služba M-IB za planiranje in ekonomiko investicij? Gre predvsem za uresničevanje ciljev o združitvi v sozd - enakopraven in usklajen razvoj dejavnosti (vseh), ki se v sozdu opravljajo? Skupno uresničevanje razvojnih investicij je ena izmed temeljnih zadev skupnega pomena zaradi katerih so se posamezne OZD združile v SOZD MERCATOR in kot vsi vemo so rezultati tega vidni na vseh področjih, kjer se Mercator pojavlja. Na žalost pa moramo ugotoviti, da smo pri nekaterih investicijah zajemali s preveliko žlico, kar se odraža tem bolj sedaj v zaostrenih pogojih gospodarjenja v težavah pri posameznih članicah investitorjih, ko se ne realizirajo v investicijskih programih zastavljeni cilji. Pri večih OZD prihaja do tega, da zapadle kredite za investicije vračajo z najemanjem kratkoročnih kreditov, nekatere pa so zaradi investicij iz preteklih let v letošnjem letu začele poslovati celo z izgubo. Glede na to menim, da bi bilo nujno, da se pri planiranju investicij za naslednja leta dogovorimo za kriterije katerim bodo morali zadovoljiti posamezni investitorji oziroma posamezne investicije predvsem kar zadeva donosnosti investicije, to je po njihovi aku-mulativnosti, rentabilnosti, ekonomičnosti in zagotovljeni produktivnosti. Pri tem ne bomo smeli zanemariti tudi globalnih usmeritev razvoja po republiški resoluciji. Naloga strokovne službe Merca-tor-Interne banke za planiranje in ekonomiko investicij bo le v tem, da predlaga navedene kriterije organom upravljanja SOZD, da ob -usklajevanju investicijskih interesov pri oblikovanju planskega akta SOZD ugotavlja, ali bo predlaganim kriterijem zadoščeno? v kolikor naj bi prišla v planski akt investicija, ki ne bi zagotavljala ustrezne donosnosti, bi se v planskem aktu morali opredeliti tudi o reševanju negativnih posledic iz take investicije. Verjetno se bomo morali dogovoriti, da v nekem prehodnem obdobju ne bomo dajali prednosti enakopravnemu in usklajenemu razvoju dejavnosti, pač pa prednost prioritetam,kot so izvoz in hrana, seveda ob zagotovljeni donosnosti investicijskih naložb. 3. Počasi tudi v sozdu spoznavamo nujnost ustanovitve lastne hranilniške službe. Leto 1983 naj bi bilo leto, ko naj bi ta dejavnost prav zaživela in dobila pravi razmah. Ugodnosti, ki so jih deležni delavci sozda pri varčevanju pri M-IB so prav gotovo kar se obresti tiče neprimerljive s splošnimi bančnimi pogoji. Ali menite, da bo v okviru zakonskih možnosti delavcem, ki varčujejo pri M-IB možno ponuditi še kaj več kot izredno stimulativno obrestno mero in kako si organizacijsko zamišljate razvoj hranilniške službe v sozdu? O prehodu izplačil OD preko hranilnih knjižic pri Mercator-In-terni banki smo pričeli razmišljati ob pričetku preteklega leta, ko so banke povečale obrestne mere za kredite, pri tem pa niso povečale obrestnih mer za hranilne vloge prebivalstva. Razmišljati smo začeli o tem, kako bi od tega imeli nekaj več delavci, zaposleni v Mercatorju in s tem pa tudi TOZD, kjer ti delavci delajo. Za delavce je ugodnost predvsem v bistveno višji obrestni meri na hranilne vloge, saj je za hranilne vloge pri Mercator-Interni banki obrestna mera 18%, medtem ko je pri bankah in poštnih hranilnicah obestna mera 7,5%. Obrestna mera za hranilne vloge pri Mercator-Interni banki je torej za 10,5% višja kot pri bankah in poštnih hranilnicah. Z izplačevanjem OD na knjižice pri Mercator-Interni banki in z varčevanjem denarnih sredstev pri Mercator-Interni banki bo varčevalcem omogočeno ohranjanje realnejše vrednosti njihovih prihrankov. Marsikomu pa bo tudi bolj priročno dvigovati prihranke na blagajni TOZD kjer je zaposlen. Izplačila in vplačila prihrankov na hranilnih knjižicah Merca-tor-Interne banke se bodo opravljala res samo na blagajnah Mercator-Inteme banke, ker po veljavni zakonodaji trenutno drugje ni možno. Blagajne Mercator-Inteme banke bodo najmanj po vseh krajih Slovenije, kjer imajo sedeže TOZD združene v MERCATOR. Razvoj hranilne službe bo šel naj-preje v smeri širjenja obstoječega sistema, to je postopno odpiranje blagajn Hranilne službe Mercator-Inteme banke pri posameznih TOZD in blagovnicah. Ko bodo te blagajne približno zaživele, šele tedaj bi lahko začeli razmišljati tudi o drugih oblikah kot npr. tekoči računi pri Mercator-Interni banki in poslovanje s čeki, kar je tudi zelo zanimivo predvsem za varčevalce. Ko že govorim o ugodnostih za varčevalce, naj še omenim ugodnosti za TOZD, katere delavci varčujejo pri Mercator-Interni banki. Z zbiranjem hranilnih vlog delavcev pri Mercator-Interni banki se veča tudi dodaten kreditni potencial iz katerega Mercator-Intema banka kreditira svoje članice. Temeljna organizacija ima za znesek hranilnih vlog njenih delavcev pri Interni banki dovoljen dodatni limit za likvidnostni kredit. Ker pa so izkušnje pokazale, da je zanimanje za varčevanje na hranilnih knjižicah pri Mercator-Interni banki pri delavcih večje, kot je pripravljenost v strokovnih službah TOZD za organiziranje blagajn, smo v Interni banki začeli razmišljati, da bi ugotovili ali stroški poslovanja Hranilne službe (HS) in obresti na hranilne vloge dovoljujejo, da bi temeljne organizacije stimulirali skozi nižjo obrestno mero za kredit, ki bi ga pridobili na osnovi hranilnih vlog delavcev te TOZD. O tem bomo pripravili za slednjo sejo Zbora Mercator-Inte ne banke ustrezen predlog. 4. Strokovne službe M-05 že skrbijo za tekoče opra^' Ijanje kreditno finančnij1 poslov in transakcij, n*6®' tem ko iz različnih vzrok0 ne opravljajo (sistematik® in organizirano) tudi ene 00 pomembnih funkcij inter^ banke t. j. svetovanja čla®£ cam v zapletenejših fina0;' nih in bančnih poslih-menite, da bo v razvoju ^ teme banke možno zag0^’ viti tudi to in na kakšen i*9' čin? Menim, da vprašanje ni do^r° postavljeno. Kolikor ta proN® poznam, mislim, da gre za vp1^^ nje svetovanja na računovodsK področju, saj je svetovanje na P dročju financ in s tem tudi na P a dročju bančnih poslov razmer0 že dobro vpeljano pri Merca1 Interni banki. Kar pa zadeva svetovanja na čunovodskem področju, v Mačku na rep, mačka pa ni Ob nastajanju komentaj' - * al* ja na ta ali oni dogodek a« temo avtor pričakuje mev, zato zaostri pero in* živa. Včasih z ironijo, vc sih s pretirano blagost)0; pa tudi z nonšalanco. Ko 09 sopis izide, čaka na reak°. jo. Te pa ni in ni. Poc®t zagloda črv: kaj, za bosr' voljo, se dogaja v tem ** šem sozdu? Res v vseh devah vladajo mir, tiš«*1.^ soglasje? Ni nasprotna mnenj? So pridigarske me res nedotakljive? med nami ni ljudi, ki P, strokovni plati mislijo Ojl, gače, kot se jim ponuja^ niso svojih mnenj, sta1 in idej sposobni izkres* javno, ne le za svojim v j, nim plotom? Kje ste Pr%. vsem strokovni in pošlo ^ dni delavci? Mar tozdp^ in sozdovski problemi tako identični ali pa različni, da o njih ne bi*® gli spregovoriti, jih koU*e!!. iž' tirati in predlagati govarjati svoja stali**^. Boljše in novo se rodi i* zličnosti. s*' Molk lahko dokazi^6 jo mo dvoje: da se nam Je’Lj0 problemi uresničeva*^ skupne politike sozda* kler so naši tozdovski ki varni in brez pretir^L* naporov ustvarjamo y dek; da naše strokovno nje, ki ga lahko nadom05^ jo z delom pridobijo1*® ^ lovne zmožnosti, sega ^ mc!>' torju tega res nimamo urejen0 .^ To področje dosti dobro P0frio- Združenje finančnih in raca — 'j sv vodskih delavcev Slovenije s jo svetovalno službo, ki je p° $ jem mnenju usmerjena predv-na računovodsko področje. ^ Morda bi to vrzel odpravili z ^ časnimi strokovnimi sestanki i čunovodij, kamor bi povabil1 svetovalce iz tega Združenja- V meja tozda in občine, ve «n nas za kilogram^, so nas *«* — . pripravljeni poslušat* ^0. odposlanca misije svep $ Ije potrošnikov. Je Prf0t)ij° posamezni problemi 0 razsežnost šele, ko n*?^^' o njih neposredno odi o prej pa o njih molčim ’jj(r slabostih »uradnih P* isli' s>ta gov« le šepetamo m mo: daleč od boga> u)J' ^ svoj bog? Žal, sam® ^ slimo, tudi delamo ^ Vesna P*c Spremembe letnega plana za leto 1983 Bdita Žiberna - DSSS Ukrepi za gospodarnost poslovanja i h i D i e f f r r •o n v o- 0' ia »r- t- »■ k* |0' < ki da sPrejme krajevno nizacije. raen So ie Pnšla v Neverk. V ta Sprejem štafete je bil organizi-Se Povezale mladinska ran na dvorišču M-Nanosa v Po- stojni, na Tržaški ulici 59. Mladinci so okrasili steno vratarnice z zastavami in sliko našega Tita z napisom »PO TITU - TITO«. Štafeta je pritekla na naše dvorišče ob 14. uri. Sprejeli so jo naši mladinci, ki so po kratkem kulturnem programu in s tekom uskladili planirano rast sredstev za OD z globalno resolucijsko usmeritvijo, ki upošteva 35% počasnejšo rast sredstev za OD od rasti dohodka in določil Dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka razdelava resolucijskih usmeritev). Usmeritve dogovora za leto 1983 smo upoštevali tudi pri razporeditvi sredstev za skupno porabo po ZR 1982 in pri planiranju le-teh za razporeditev po ZR 1983; - povečanje obrestne mere iz prvotne planirane 20% na 30%. Zaradi vpliva višjih planiranih obresti za kredite, ob upoštevanju višje obrestne mere in ob predpostavki, da bi se kratkoročni premostitveni krediti gibali tako kot v letu 1982, oziroma da bi bilo za poslovanje potrebnih povprečno toliko tujih sredstev kot v preteklem letu, smo ugotovili, da bi brez dodatnih ukrepov nekateri tozdi (Indus, Trgovina, Grosist) poslovali z izgubo. Zaradi tega so tozdi sprejeli in izvajajo ukrepe, ki zasledujejo izboljšanje gospodarnosti, zmanjšanje stroškov in večjo donosnost poslovanja: - zmanjšanje števila zaposlenih, - zmanjšanje zalog oziroma njihovo hitrejše obračanje, - ukinitev nekaterih vrst trgovskega blaga oziroma prodajnih programov, (TOZD Grosist), predvsem tistih, katerih razlike v ceni ne pokrivajo pri poslovanju nastalih stroškov, obveznosti ali osebnih dohodkov, vendar ne tistih vrst trgovskega blaga, s katerim oskrbujejo lastno prodajno mrežo, - zmanjšanje stroškov poslovanja, - večja specializacija v maloprodajnih enotah, - racionalizacija delovnega časa, - ukinitev nekaterih (predvsem manjših) enot, ki poslujejo z izgubo. Pri planu DS Mercator-Nanos Postojna, smo upoštevali nekatere pripombe temeljnih organizacij, kar je vplivalo na manjšo spremembo plana strukture del in nalog, ki jih bodo posamezne službe v čistih splošnih službah opravljale za posamezne uporabnike -tozde. Spremenil se je tudi plan pridobivanja dohodka oziroma celotnega prihodka delovne skupnosti. Obseg in rasti posameznih stroškov in obveznosti DS smo uskladili s podatki po ZR 1982 ter upoštevali korekture planov tozdov, na primer povprečne rasti stroškov, obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov, ki izhajajo iz planov tozdov. Povprečna planirana prispevna stopnja za financiranje čistih splošnih služb se je v primerjavi s planirano za leto 1982 zmanjšala za 7,8%, za financiranje gospodarsko računskega sektorja za 9,3%, za financiranje razvoja AOP za 15%, za financiranje komercialne službe pa ostala nespremenjena. Če vzamemo povprečno prispevno stopnjo za financiranje vseh naštetih služb, se je ta za leto 1983 v primerjavi s planirano v prete- okoli skladiščne hale nadaljevali pot do Srednješolskega centra kjer je bil sprejem vseh štafet. Spored, ki so ga pripravili naši mladinci, je obsegal pozdravno pismo, ki ga je prebrala predsednica mladinske organizacije. Sledili sta dve recitaciji ter glasbena točka, v kateri je zaigral harmonikar Maks Vadnjal dve partizanski koračnici. Sprejema se je udeležila večina zaposlenih iz tozdov Grosist in Izbira ter iz DŠSS. Krajevna štafeta je krenila na pot iz Perutninskega kombinata Neverske ob 10.20. Na svoji poti je obiskala DO Javor Pivka, Javor Prestranek, Oles Postojna, LIV Postojna, TVansavto Postojna ter ob 14. uri še Mercator Nanos Postojna. Sprejem zvezne kot tudi Nanosove vesti klem letu znižala za 8%. Prispevek DS bo predvidoma v letu 1983 naraščal 48% počasneje od rasti dohodka. Ko smo ob sprejemanju sprememb letnega plana za leto 1983 obravnavali planirane prispevne stopnje za financiranje posameznih služb delovne skupnosti naše delovne organizacije ter rasti prispevkov v primerjavi z rastjo dohodka, smo se zopet srečevali s pripombami na sistem oziroma rast prispevka za financiranje delovne skupnosti sozda Mercator. Na to imamo pripombe že vsa leta, odkar smo se vključili v sozd. Moti nas predvsem sistem financiranja, prispevne stopnje in rast prispevka za financiranje čistih skupnih služb sozda. Še vedno mislimo, da bi bilo treba dela in naloge posameznih služb čistih skupnih služb (pa tudi ostalih služb) vsako leto planirati po uporabnikih storitev, tako da bi se vsako leto, upoštevaje: - planirane količine del in nalog za posamezne uporabnike, - potrebno višino celotnega prihodka za pokrivanje stroškov, obveznosti osebnih dohodkov, skupno porabo čistih skupnih služb sozda ter - planirane dohodke posameznih tozdov, spremljale prispevne stopnje za financiranje (v tem primeru) čistih skupnih služb. Pri nespremenjenih prispevnih stopnjah je rast prispevka posamezne uporabnice storitev tolikšna kot rast doseženega dohodka, kar ni v skladu z resolucij skimi smernicami o počasnejši rasti vseh vrst porabe od rasti dohodka. Če pri planiranju celotnega prihodka posameznih služb upoštevamo smernice resolucije, določila Dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, Zakon (ali dogovor) o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev, je planirana rast celotnega prihodka nedvomno počasnejša od rasti dohodka tozdov - uporabnic, združenih v sozd. Posledica tega je zmanjševanje prispevnih stopenj za financiranje posameznih služb. Poleg tega pa na zniževanje prispevnih stopenj vpliva tudi vključevanje novih delovnih organizacij v sozd. Posledica tega je povečevanje dohodka. krajevnih štafet je bil ob 15. uri pred Srednješolskim centrom v Postojni. Tu se je zbralo ogromno število občanov in vojske. Med posameznimi prihodi štafet se je odvijal kulturni spored, v katerem so sodelovali mladi z recitacijami. Nastopila sta tudi mladinski pevski zbor in godba na pihala iz Postojne. Najslovesnejši trenutek je bil, ko je pred poslopje centra pritekla zvezna štafeta, ki jo je nesla mladinka iz delovne organizacije Postojnska jama, skupaj s predstavnikom vojske in spremstvom. Štafetno palico je sprejela predsednica skupščine občine Postojna, ki jo je tudi predala mladim, ko je štafeta nadaljevala svojo pot po Sloveniji. 8. STRAN MAJ 83 MERCATOP • Sergej Patemost Pravnik svetuje O ustanavljanju obratovalnic (zasebnih trgovin) po obrtnem zakonu in po zakonu o blagovnem prometu Po navedenih zakonih lahko delovni ljudje oziroma zasebniki opravljajo »prodajo na drobno« pod določenimi pogoji. če pogledamo naprej obrtni zakon, bomo ugotovili naslednje: Zakon je bil objavljen v Ur. listu SRS, št. 1/79 in dopolnjen v SRS 6/83. V 1. členu navaja, da delovni ljudje s samostojnim osebnim delom lahko opravljajo poleg ostalih gospodarskih dejavnosti tudi »prodajo nadrobno«. Nadalje zakon določa, da za opravljanje gospodarske dejavnosti ustanovi samostojni obrtnik obratovalnico, in sicer »prodajalno za prodajo na drobno«. V107. členu so določila o predmetu poslovanja prodajalne. Taje lahko naslednji: 1. Mešano industrijsko blago - tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcija - galanterijsko in bazarsko blago in igrače, - vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute, - obutev ter izdelki iz gume, kaučuka in plastičnih snovi, - železnina in kovinski izdelki, kmetijsko orodje in umetna gnojila ter sredstva za varstvo rastlin, - naftni derivati in plin za gospidnjstvo v jeklenkah, - čebelarski material in potrebščine, - električne naprave za gospdinjstvo in material za električno razsvetljavo, - barve, laki, kemikalije in potrebščine, - parfumerija, parfumerijsko in kozmetično blago, - steklo, porcelan in keramika, - papir, pisalne in šolske potrebščine, 2. Živila in gospodinjske potrebščine 3. Sadje in zelenjava 4. Tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine (znamke in razglednice) 5. Časopisi in periodični tisk Za opravljanje zgoraj navedene zasebne dejavnosti mora imeti zasebni obrtnik »obrtno dovoljenje«, ki ga izda upravni organ občine v kateri je poslovni prostor. Dovoljenje se izda le, če prosilec in prostori izpolnjujejo predpisane pogoje, in ga ni mogoče prenesti na drugega. Obratovalnico mora voditi in v njej osebno delati tisti, ki mu je bilo izdano obrtno dovoljenje. V obrtnem dovoljenju za ustanovitev prodajalne za prodajo na drobno se v označbi dejavnosti vpišejo proizvodi oziroma skupine proizvodov, kijih bo ta prodajalna prodajala. Samostojni prodajalec kupuje proizvode za prodajo pri proizvajalnih organizacijah združenega dela ali v trgovinah na debelo. Kmetijske živilske proizvode in gozdne sedeže ter obrtne proizvode lahko kupuje prodajalna tudi pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih oziroma samostojnih obrtnikih. Samostojni prodajalec na drobno sme zaposliti največ 2 delavca. Dovoljenje za uporabo dopolnilnega dela drugih delavcev izda pristojni občinski upravni organ. Po tem obrtnem zakonu torej delovni ljudje - zasebniki lahko z osebnim delom z njihovimi sredstvi opravljajo prodajo na drobno »v svojem imenu in na svoj račun.« Če sedaj pogledamo še določila Zakona o blagovnem prometu v zvezi s prodajo blaga na drobno po zasebnikih, bomo ugotovili naslednje: Zakon je bil objavljen v republiškem uradnem listu SRS 21/77. Določila o opravljanju blagovnega prometa z osebnim delom so zajeta v členih 42 do 49. Po tem zakonu delovni ljudje oziroma zasebniki lahko sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno, sicer: - živil, - časopisov, - knjig, - papirja, - vžigalic ter - galanterijskih in drogerijskih proizvodov Na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno z gornjimi proizvodi. Delovni ljudje opravljajo prodajo na drobno »vimenu organizacije združenega dela in na njen račun.« Proizvode in način prodaje na drobno določi organizacija združenega dela s samoupravnim splošnim aktom. - Občinska skupščina z odlokom predpiše na podlagi mnenja organizacije potrošnikov v občini, na katerih območjih je dovoljeno opravljati blagovni promet po zasebnikih. Če primerjamo določila, ki se nanašajo na zasebno prodajo blaga na drobno obeh zgoraj navednih zakonov, bomo ugotovili nekaj bistvenih razlik: Predvsem velja omeniti odgovornost. Po obrtnem zakonu zasebni prodajalec opravlja prodajo »v svojem imenu in na svoj račun.« Po določilih zakona o blagovnem prometu pa opravlja prodajo na drobno »v imenu organizacije in na njen račun.« Gre torej za to, da po obrtnem zakonu odgovarja splošno za vse poslovanje in za posledice, ki iz tega poslovanja nastanejo, izključno nosilec obrtnega dovoljenja. Po zakonu o blagovnem prometu pa za vse morebitne ugotovljene napake in nepravilnosti odgovarja organizacija združenega dela, s katero je zasebnik sklenil pogodbo. Preusmeritev združenih sredstev Franc Koščak — DSSS V zadnjem obdobju smo priče izredno hitremu povečanju obrestnih mer za vse vrste izposojenega kapitala, predvsem še za obratna sredstva, kjer obresti dosegajo že stopnjo 30% in več. Zaradi tega je postalo racionalno gospodarjenje s sredstvi izredno pomembno. Tovrstni stroški predstavljajo v naši DO po planskih predvidevanjih že 152.380.000 din, dejansko pa bodo še občutno presežni. Pomanjkanje lastnih virov za pokrivanje obratnih sredstev postavlja nekatere naše tozde v gospodarsko izredno težak položaj. Iz dolgoročne analize razvoja Mer-cator-Nanosa izhaja, da se nam je struktura samofinanciranja obratnih potreb od leta 1977 stalno slabšala, in sicer od razmerja 43:57 lastna in tuja sredstva v letu 1977, na razmerje 19:81 v letu 1982. Delež lastnih sredstev se je tako v šestih letih znižal za več kot 50%, najbolj občutno v letih 1979 in 1980. Takšen negativni trend je povzročila visoka stopnja inflacije ter velika investicijska vlaganja, ki so bila realizirana pretežno z lastnimi sredstvi oziroma neugodnimi bančnimi krediti. Očitno je, da smo investirali preko svojih možnosti, saj smo v letih 1977-1982 vložili v osnovna sredstva kar 639.792.000 din, največ pa v letih 1978, 1979 in 1980, kar 83% celotnega zneska. Več kot polovica sredstev, to je 55%, je bila vloženih v gradbena dela, za opremo je bilo namenjenih 32%, za ostalo pa 12%. Investicijska vlaganja so bila usmerjena predvsem v nove objekte - 62,5%, za razširitve in adaptacije je bilo namenjenih 17%, za razna vzdrževalna dela pa 20,5% od skupnih vloženih sredstev. To kaže na delno zanemarjanje posodabljanja tehnologije prodaje in tekočega obnavljanja prodajnega prostora ter preveliko usmeritev samo na ekstenzivno širitev prodajne mreže. Resnica je tudi, da so bile nekatere naše naložbe, realizirane v tem obdobju, delno predimenzionirane in zaradi tega ne dajejo ustreznih učinkov in so premalo akumulativne, čeprav je verjetno del krivde za to v politiki tekočega poslovanja. Kljub temu, da predvsem v zadnjih treh letih ugotavljamo fizično zmanjšanje obsega zalog, iz tekočega gospodarjenja nismo uspeli pokriti potreb po obratnih sredstvih, zato so močno narasla kratkoročna posojila in obresti nanje, ki so naraščala hitreje od rasti dohodka. Vsa ta gibanja preteklih let so vplivala, da se trenutno naše združeno delo nahaja v zapletenem gospodarskem položaju, ki za nekatere naše tozde pomeni poslovanje na robu rentabilnosti. Za uspešno saniranje stanja je potrebno poleg poiskati in izkoristiti vse notranje rezerve, pridobiti tudi ugodne dolgoročne vire za obratne namene, predvsem zato de Indus, Trgovina in Grosist Seveda so tu možnosti ornejer1' vendar je rešitve iskati predvsem1 v treh smereh, in sicer: . 1. s povečanjem koeficient? obračanja zalog, tako da bi ve“j del poslovali s kapitalom dobav* teijev 2. s pridobitvijo ugodnih posoj za zaloge prehrambnega blaga 3. s preusmeritvijo (investi njem) združenih sredstev sozda obratne namene v Glede na to, da je M-NanoS letih 1978-1983 združjl v okvar sozda 110.488.715 din kvalitetnu sredstev za naložbene namene iz- koristil za naložbe pa le 28 .627-<^ din, bo nujno del teh neizkon-nih sredstev preusmeriti v traJ mn sreastev preusmeriti v 11 obratna sredstva in s tem ustva1* normalne dolgoročne in izena* pogoje gospodarjenja za tiste toZ" de, ki jih ta problem najbolj P1^. dene. Taka preusmeritev je op*, vičljiva tudi zaradi tega, ker v v teklosti ob odpiranju novih in ^ sticij nismo zagotavljali potreb^ J virov za obratna sredstva, aipP .j -so to breme prevzemali kolek11^ sami, kar pa sedaj ob obrestni meri pomeni tolikšen pad dohodka, da ga s tekočim & spodarjenjem ni mogoče na knaditi. ,,a. Gospodarjenje z denarjem pitalom postaja v razmerah obrestne mere prav tako ijjj, l membno kot gospodarjenje z % gom - nakup, prodaja blaga; ^ morajo biti naše bodoče odloc' |j v plasmaju sredstev mnogo pretehtane, sredstva pa usmeiT,, ’ iCk** le na tista področja, kjer bodo c najboljše rezultate. Otvoritev gasilskega doma in doma SLO v Postojni Sergej Patemost Varnejša Postojna Novi gasilski dom je sodobno urejen in funkcionalen. V spodnjih prostorih so velike garaže za gasilska vozila. V nadstropju so društveni prostori s čajno kuhinjo za dežurne poklicne gasilce. K domu se prizidani prostori za potrebe SLO. Ob otvoritvi je predsednica skupščine občine Postojna, Stanka Horvat, simbolično izročila ključa obeh domov; ključ gasil- Ob prazniku OF, 27. aprilu, smo Postojnčani spet bogatejši za en gradbeni objekt. Tega dne je bil z veliko slavnostjo izročen namenu prenovljeni gasilski dom in prizidek novega doma SLO. M skega društva iz Postojne hov naraščaj. hjgi Z novim domom se bodo ^ no izboljšali pogoji dela d pa tudi pripravljenost za 0 skega doma dolgoletnemu gasilskemu delavcu Stefanu Bratini, ključ doma SLO pa rezervnemu kapetanu teritorialne obrambe, Milku Kranjcu. Po otvoritveni svečanosti je bil krajši kulturni spored v izvedbi učencev OŠ. Sledil je zanimiv prikaz različnih reševalnih postopkov z novega, več kot 20 m visokega gasilskega stolpa. To so prikazali gasilci prostovoljnega gasil- njem se bo znatno izboljš3 0i vt Kot zanimivost naj P0^ted^JI bodo v sedanjem domu cl%^/yr I rijV* vodo lahko napolnjene tu .ej skem času, medtem ko jih P zimi niso smeli napolnitL^ji^j nevarnosti, da bi voda * nevčunusu, ua ui - iiav i Kljub novi pridobitvi je da se »rdeči petelin« ne ^ Ijal, saj kljub dobro °. gasilski reševalni službi *£• jo i* ogromno gmotno škodo, pi celotna družba. Nanosove vesti ii!> iv1 P V r $ rp p )to tv« ioD Ob ^odstavljamo sodelavca S er^ej Paternost - DSSS ^likar samorastnik ^nton Kovač $ ob^ Praznovanju 27. aprila, 1. maja in 23. aprila, takega praznika v Postojni, je bila pod pokrovi-Igo^om kulturne skupnosti v Postojni odprta 21. 4. 6 samostojna razstava slik Toneta Kovača. °bisu Overitvi razstave, ki jo je sHio f, ° večje število občanov, sQde] pravili s slikarjem - našim Vcem - kraiši razeovor v i e2i > • ~ krajši razgovor v ^v^j^jegovim umetniškim de- Solsk^ se je leta 1948 v Prezidu. Oajn t-3 ie preživel v rodnem Hvkr]er ^.e š-e v osnovni šoli so-s1eje : v likovnem krožku. Ka-lt) 'ikvg Za.^el slikati s svinčnikom 0!jem. re^- Po lotu 1963 je začel z I višjo gostinsko šolo tožciu Tu V Opatiji, sedaj pa dela v V ^sto2bira ^°t vodja Delikatese H r^6ro .P^rsževal z dostopno lite-y ■. vlvsem je hotel spoznati °^os^JO človeka in njegove ®°v Pridobil ob kritiki kole-Jega svaka, ki je akadem- ski kipar. Čeprav je bila ta včasih trpka, je bila vendarle vzgojna. Njegovih 20 razstavljenih slik bi lahko razdelili na pet skupin. V prvi skupini so slike, ki prikazujejo notranjsko kraško naravo, v drugi so tihožitja, v tretji portreti, v četrti akti in v peti sodobne teme. Tu moramo omeniti sliko Muza, ki je odlitek v svincu. Dosedaj ni imel samostojne razstave, ampak je v sklopu turističnega gostinskega zbora v Jamski restavraciji v Postojni sodeloval z nekaterimi slikami. Trenutno mu je slikanje konjiček, čeprav ima še vedno živo željo, da bi se začel poklicno ukvarjati s slikarstvom. Na koncu razgovora smo slikarju - samorastniku zaželeli še veliko samostojnih razstav ter da bi se mu uresničila njegova hotenja in želje, predvsem pa da bi njegov nastop vzpodbudil še druge delavce - umetnike, da bi se predstavili javnosti. Tone Kovač, slikar samorastnik Nanosove vesti Nanosove vesti, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik priloge Sergej Patemost (telefon: (067) 21-441) ‘^osto razstave v domu JLA v Postojni. Kam bomo šli letos na dopust? 1. V počitniški dom »Nanos« v Savudriji a) Cene dnevnega penziona - 280,00 din za delavca, njegovega nezaposlenega zakonca in otroka, starega nad 7 let, - 140,00 din za otroka, starega do 7 let, - 400,00 din za zakonca delavca, ki je drugje zaposlen, - 400,00 din za druge delavce sozda Mercator. Njihovi otroci do 7 let imajo na to ceno 50% popusta, - 560,00 din za tuje goste. Njihovi otroci do 7 let imajo na to ceno 50% popusta. b) Turistična taksa znaša letos 14,00 din dnevno po osebi. Turistične takse ne plačajo otroci do 7 let starosti. c) Razpored izmen: I. od 20. 06. do 30. 06. II. od 30. 06. do 10. 07. III. od 10. 07. do 20. 07. IV. od 20. 07. do 30. 07. V. od 30. 07. do 09. 08. VI. od 09. 08. do 19. 08. VII. od 19. 08 do 29. 08. VIII. od 29. 08. do 08. 09. IX. od 08. 09. do 18. 09. 2. V počitniške prikolice na otok Pag - Camping Straško - Novalja a) Dnevna cena za uporabo počitniške prikolice - 180,00 din za delavca - 350,00 din za druge uporabnike b) Turistična taksa znaša 17,00 din dnevno po osebi, ki je ne plačajo otroci do 7 let starosti. c) Razpored izmen: I. od 08. 05. do 19. 05. II. od 19. 05. do 30. 05. III. od 30. 05. do 10. 06. IV. od 10. 06. do 21. 06. V. od 21. 06. do 02. 07. VI. od 02. 07 do 13. 07. VII. od 13. 07. do 24. 07. VIII. od 24. 07. do 04. 08. IX. od 04. 08. do 15. 08. X. od 15. 08. do 26. 08. XI. od 26. 08. do 06. 09. XII. od 06. 09. do 17. 09. XIII. od 17. 09. do 28. 09. Zaradi oddaljenosti in odvisnosti od trajekta so letos termini podaljšani na 12 dni. 3. Uporaba počitniških objektov sozda Mercator a) Počitniški objekt na otoku Cresu v Martinščici - Cena za 10-dnevno bivanje 5.000. 00 din (8 ležišč) - DO Nanos ima na razpolago 2 termina, in sicer: 20. 6. do 30. 6. in 19. 8. do 29. 8. b) Počitniški objekt v Kaninski vasi - Cena za 6-dnevno bivanje 3.000. 00 din (8 ležišč) - DO Nanos ima na razpolago 2 termina, in sicer: od 21. 8. do 27. 8. in od 8. 9. do 14. 9. Za upokojence ter zakonce in otroke umrlega delavca veljajo cene kot za delavca delovne organizacije. Obvezno načrtujte dva termina za letovanje, to pa zaradi lažje razporeditve v primeru večjega števila prijavljencev. V času največje sezone (10. 07. -10. 08.) bodo imele prednost družine s šolarji. Rok prijave 31. maj 1983, razen za koriščenje počitniških objektov sozda. Prijave sprejema Zlata Vasle, M-Nanos, DS Skupnih služb Postojna. Predsednica komisije: Zlata Vasle PRIJAVNICA 1. PRIIMEK IN IME ............................................. zaposlen v TOZD ............................................... stanujoč ...................................................... 2. Priimek in ime zakonca...................................... zaposlen v OZD ................................................ nezaposlen (podčrtaj). 3. Otroci - priimek in ime: rojen rojen ................................................rojen......................... .................................................rojen........^............... 4. Počitniški objekt želim koristiti v času od ...............do ................ali od ................do ................ 5. Rezervacijo želim: sobo v domu - starem delu doma - vikend hiši v Savudriji; počitniki prikolici na otoku Pagu; v počitniških objektih SOZD Mercator. (Ustrezno podčrtaj). Datum: podpis prijavljenca - — — odreži- —----- M Zunanji videz in detajl (na desni strani) iz notranjščine prenovljenega Potrošnika na ptujski Mariborski cesti. Tozd Maloprodaja v MIP Kristina Antolič - Delovna skupnost MIP Prenova poslovnih enot 25. aprila je Tozd Maloprodaja v. sestavu delovne organizacije Mercator-Izbira Panonija Ptuj odprl prenovljeno samopostrežbo Potrošnik na Mariborski cesti na Ptuju. Ob tej priložnosti sem poprosila za kratek razgovor pomočnika direktorja tozda Franca Se-diča. Takole sva se pogovarjala: Koliko adaptacij poslovnih tega sta bili dve tekstilni prodajal-enot ste imeli v zadnjih treh le- ni, ki sta se specializirali, ostale so tih? bile samopostrežne prodajalne in »Počakaj malo, da se spomnim, dva oddelka povsem preurejena, Mislim, da jih je bilo sedem. Od to sta Riba in Zamušani.« Samopostrežbo Potrošnik ste prenovili v letošnjem letu, v mesecu aprilu. Kdaj ste z deli začeli in končali? »Z adaptacijo smo začeli 4. aprila in končali 25., ko je bila prodajalna tudi uradno odprta.« Kdo so bili izvajalci del? »V glavnem smo dela opravili za lastno vzdrževalno ekipo - tako kot pred tem vse preureditve. Le nekaj manjših del so opravili drugi izvajalci.« Koliko prostora ste s tem pridobili? »Prodajnega prostora smo pridobili 44 kv. metrov, tako da bo sedaj obsegal 125 kv. metrov, ter 70 kv. metrov skladiščnega prostora, ki je bil odvzet poslovni enoti Novi dom.« S tem da je dela opravila v glavnem domača skupina za vzdrževanje — koliko so stala? »Preureditev z materialom je veljala 740 tisoč dinarjev.« Ali je število zaposlenih kaj povečano? MERCAjOP " Sl Iz svojih in združenih sredstev Kristina Antolič - Delovna skupnost MIP Čez dobra dva meseca, na praznik občine Ptuj, načrtujemo v tozdu Maloprodaja v sestavu delovne organizacije M-Izbira Panonija otvoritev novega marketa na Ziherlovi ploščadi na Ptuju. Težko pričakovna gradnja samopostrežbe (marketa) se počasi končuje. Gradnja je bila načrtovana že spomladi leta 1980, toda z njo so začeli šele meseca novembra preteklega leta. Objek je montažnega tipa, s površino 1165 m2, pri čemer zavzema prodajni prostor 653, skladiščni prostor 295 m2, ostalo pa so pomožni prostori. Oskrba prebivalcev na tem, povsem novem naselju mesta Ptuja, je bila več kot potrebna, saj živi na tem območju približno 4650 prebivalcev, ki se sedaj oskrbujejo iz bolj oddaljenih poslovnih enot tega tozda. Ker se predvideva, da se bo število prebivalcev povečalo, je oskrba v tem kraju še nujnejša. Predračunska vrednost nove investicije znaša 49.900.000 dinarjev. V pretežni meri bo pokrita iz lastnih in združenih sredstev. Investicija je bila načrtovana v družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1981-85 kot tudi v srednjeročnem planskem dokumentu SOZD Mercator ter zajeta v srednjeročni plan krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj. V gospodarskem načrtu delovne organizacije MIP in tozdu Maloprodaja je bila to prednostna naložba v letu 1982. V marketu bo zaposlenih približno 35 delavcev. Delno bodo prerazporejeni iz prodajnih enot, katerih kupci se bodo predvidoma Ob izidu glasila bo dokončana tudi tretja faza gradnje marketa na Ziherlovi ploščadi na Ptuju. -------------------------------------------------------------------— ti gl Vj delno preusmerili v novi market, nosti za zaposlovanje. To ^ h, Manjkajoče delavke in delavce bo- predvsem mesarji, sekači n* g, do zaposlili preko občinske skup- valificiram delavci. sl Pred petimi leti, septembra 1978, je bila naša P^uLjji delovna organizacija prva gostiteljica prvih Polf športnih iger delavcev in kmetov sozda Mercator. j2 bo prvo soboto v juniju ponovno sprejela športnih ^ celotnega sozda. - Na fotografiji: padalski prvak se spu na slavnostno tribuno s pozdravi mercatoriadi. Foto: Kancijan H^aSW Mercator na Gorenjskem ^bisk v temeljni organizaciji Bleiweis — center za obveščanje Prijaznost je veliko, ne pa vse Poslovati na meji rentabilnosti, skrbeti za osnovno preskrbo 13 tisoč duš, kolikor jih šteje tržiška občina k Piti z osebnimi dohodki na njenem repu, ni bil nič rožnat začetek pogovora v M-Rožnikovi temeljni 0rganizaciji Preskrba v Tržiču. D''Pa smo Tržičani prijazni ljudje, ^vsem pa potrpežljivi. To do-j^p^ejo naši potrošniki in proda-Va]01’ v dneh najhujše nakupo-ena histerije, ki je vladala dru-^ niso izgubili glave. Veliko so ko> pripomogli sveti potrošni-Ifj v vseh krajevnih skupnostih, ; b(wSo zganjali nobenega hrupa z I spiski in podobnimi papirji Se Prednostno oskrbo. Trudili smo smo bili čimbolje založeni in 10 blago enakomerno raz- (jefra smo bili čimbolje založeni in , p0 kitamo blago enakomerno raz-1 sip ejah Po poslovalnicah. Ustregli tp 0 Vsem, in ker lepa beseda lepo !• (jj najde, so naši prodajalci tu-»>2a2 lePo besedo pomirili preveč je 5r^te« potrošnike. Res pa nam Spi^fao pomagala okoliščina, da le.« -p ^ič v maloobmejno območ-J tpej. ako je začel predstavljati te-i kaS110 organizacijo njen direktor, I gan Gradišar. ppj/^^ko Preskrbo pesti trajno i viSoTn*anje obratnih sredstev in tla sr ri°^>rest'na kredite za tovrst-biva e.dstva, zamrznjeni viri prido-J ip a]a dohodka, razdrobljenost ^adr Stare^ost trgovskih lokalov, hof]i0vske težave, nizki osebni do-5' Marjan Gradišar, tisti, ki ga ate, veste, da je govoril brez Podal,1?3, jeziku, je utemeljeval s sWa • 'z mesečnih analiz o po-" ttip^j*-1! primerjal rezultate posa-^)0 ^ poslovnih enot, ocenjeval za odstopanja od planov in 10 Vine ^ ''izmišljal o položaju trgo-» beSe,a,drobno. Marsikatera pikra giip I® bila namenjena tudi dru-skecr= .k>ostim našega gospodarja Totema- bo tr e?krbo je bila novica, da obresf0vma deležna ugodnejših s hhh mer na kredite za obrat-^a6a •Stva za posamezne vrste k* jp ’čredno razveseljiva. Pa iz k*ga ke ni bilo kruha, vsaj do na-ba 0 ^govora,ne. Gorenjska ban Zahtevi Preskrbe in Izvršnega sveta Sob Tržič ni hotela nič slišati. Zahtevo Preskrbe bo v Gorenjski banki podprla z argumenti še Mercatorjeva interna banka. Ugodnejše obresti bi vsaj nekoliko ublažile položaj Preskrbe. Po eni strani zamrznjen vir pridobivanja prihodka, po drugi strani pa odtajane obveznosti temeljnih organizacij iz dohodka, visoke obresti, pomanjkanje blaga in ukrepi na področju potrošniških kreditov ter nekaj notranjih organizacijskih slabosti, ki so v večji meri objektivno pogojene, so Preskrbo pripeljale na drsljiv rob rentabilnega poslovanja. Zato je bila uvedba prave gorenjske varčnosti, premišljenega razporejanja kadrov in delovnega časa, nujna. Vendar so ti notranji ukrepi še vse premalo učinkoviti oziroma,je njihov efekt vse premajhen, da bi lahko pomenil bistven prispevek k izboljšanju v primerjavi z naglo rastočimi obveznostmi in stroški poslovanja. Učinkovit ukrep bi bil zmanjšanje števila poslovalnic, korenita sprememba delovnega časa in s tem seveda števila zaposlenih. »Takega korenitega obrata si ne moremo privoščiti: preveč je oddaljenih naselij in zaselkov, ki morajo imeti svojo trgovino. In ta trgovina mora imeti pri roki vse -od vezalke do piva,« je glasno popravil moje razmišljanje Marjan Gradišar. Poslovodkinja trgovine na Slapu, Jana Tišler, pa je dodala: »Kako naj stranki, ki pride le enkrat ali dvakrat v dolino, rečem: nimamo? Skrbeti moram, da v času, ko ljudje kupujejo »fasngo«, v trgovini nič ne manjka. Taki mesečni nakupi so pri nas v navadi in nanje moramo biti pripravljeni vsaj na plačilne dneve.« Trgovinica je komaj dovolj velika za klasičen pult, dva srednja majhna hladilnika in dve prodajal- ki, dve poslovodkinji (neuradno), dve snažilki, dva skladiščna delavca. Vse to sta Radmila in Jana Tiš-ier v trgovini na Slapu hkrati. »Pa nama ni težko. Ljudje, ki kupujejo v najini trgovini, so prijazni, mi-dve pa se trudiva, da v službi nimava kislih obrazov. Ne, v drugo trgovino pa ne grem. Pogrešala bi svoje »stranke«. Ljubša mi je klasična trgovina, pa tudi stranke, ki niso »mestne«, so bolj prijazne in razumevajoče. Veste, ne maram tistih kupcev, ki imajo trgovino za svojo shrambo. Potem pa se jezijo, če česa ni. V taki trgovini, kot je tale na Slapu, mora biti poslovodja prodajalec, skladiščni delavec, snažilka in isto vlogo prevzame tudi drugi prodajalec. Pri osebnih dohodkih se to ne pozna dosti. Samo nižji plan prometa imamo - če pa ga presežemo, se nekaj pozna tudi v žepu.« »Smo industrijsko razvita občina, kjer so povprečni osebni dohodki na zaposlenega nad republiškim povprečjem. Kupna moč prebivalstva ni vprašljiva, vendar pa smo večino industrijskega blaga prodali na potrošniške kredite. Spremenjeni kreditni pogoji so tovrstno prodajo skoraj povsem ustavili, zaradi tega smo izgubili za približno 635 starih milijonov prometa. Primer: na nedavnem pomladanskem sejmu v Kranju smo imeli samo 3 primere nakupa na potrošniški kredit.« Ob omembi kranjskega sejma pa direktorju Gradišarju ni ušla jezljiva in zajeljiva beseda o sodelovanju s Studiom za ekonomsko propagando v SOZD. V pretežno ženskem kolektivu se pojavlja tudi predvsem ženska problematika: odsotnost z dela zaradi nege otrok in porodniški dopusti. »Za te primere razporejamo delavke iz ene poslovalnice v drugo. Tam kjer sta dve ali pa samo ena prodajalka v izmeni, pa skušamo tudi s spremenjenim delovnim časom nadomestiti odsotno delavko. Taka »flikarija« se potem pozna tako pri urejenosti lokala, postrežbi in v končni fazi tudi v pro- metu,« je kritičen Marjan Gradišar. Z Vesno, poslovodkinjo v trgovini na Ravnah, pa je beseda tekla manj črnogledo. »Kaj bi tarnali! Tisti, ki ima svoj poklic rad, sprejme tudi njegove težave in slabe strani. Danes so me vrgli iz postelje, ko so pripeljali blago. Pa nisem zato nič slabe volje. Ce si trgovec z dušo^potem za vsakogar v trgovini najdeš lepo besedo - od V trgovini na Slapu: od vezalke do semen if i ' * ’|s is Poslovodkinja Jana Tišler, po opravljenem delu skladiščnega delavca ost, založenost in delavnost prodajalk so odlike trgovine na Ravnah kupca do sodelavca. Ce si sam delaven in prizadeven se po tebi »špegla« ves kolektiv, čeprav šteje ta samo pet delavcev. Le tako se da. Bilo me je strah, ko sem pričela delati v prenovljeni trgovini. Naša trgovina je bila prej klasična, visoke police, tekanje iz enega konca trgovine v drugega, pa lestev gor pa lestev dol. Nisem poznala ne tehnologije prodaje in ponujanje blaga v samopostrežni trgovini, pa sem vseeno ugriznila. In upam, da v zadovoljstvo naših kupcev, pa tudi ostalega kolektiva naše temeljne organizacije. Tisti, ki ničesar ne tvega, ne more ničesar dobiti, še manj pa lahko optimistično gleda na težave.« Da se v trgovini na Ravnah ne ustrašijo ne dela, niti niso zadovoljni z izgovorom, da blaga na sploh ni, je očitno. Marsikatera ljubljanska gospodinja bi se razveselila založenih polic: ne manjka masla, margarine, mleka in mlečnih izdelkov, kruha in podobnih, za vsakdanje življenje bolj ali manj potrebnih stvari. »Ja, za velikim M se lahko skriva tudi kaj drugega, ne samo velikost, podjetnost, dohodek, solidarnost in podobno. Za velikim M se skriva tudi množica problemov, ki pa so za temeljno organizacijo življenjskega pomena. Poglejte -vsi nas sodijo kot velik Mercator in nas tako tudi obravnavajo - zanje nismo problem Preskrbe temveč problem Mercatorja. S tem ne mislim reči, da pri pristojnih službah občinske skupščine ne najdemo razumevanja za naše težave, vendar je samo razumevanje premalo. Več ali manj se vsi razgovori končajo z ugotovitvijo »za velik Mercator pa to res ne more biti problem.« Pa smo tam - relacija tozd - do - sozd. Tako kot smo si v sozdu zamislili skupno komercialo,je gotovo prav. Vendar pa je v današnjih razmerah nemogoče brez stalnega kontaktiranja bodisi s temeljnimi ali delovnimi organizacijami. Prav teh kontaktov najbolj pogrešamo. Morda bi kazalo v delovni organizaciji Rožnik postaviti nekoga, ki bi bil odgovoren in zadolžen za koordinacijsko funkcijo med komercialno službo sozda in komercialnimi tozd. Kadrovsko šibkim organizacijam bi to nekoliko pomagalo. Pa tudi na ravni sozda bi kazalo kaj premakniti Nekatere od dejavnosti - če vzamemo konkretno maloprodajno trgovino, ki nosi levji delež v strukturi celotnega prihodka v sozd, strokovno ni posvečena nobena pozornost. Njeni problemi ostajajo zaprti na ravni strokovnih služb v delovni organizaciji, delpo jih obravnava še komercialna služba sozd, potem pa se zadeva ustavi. Kako pa to trgovino na drobno spraviti na skupni imenovalec, ji začrtati razvoj in v kakšni meri naj se razvijajo dohodkovni odnosi med trgovino na drobno in trgovino na debelo v sozdu, pa ni nikogar, ki bi na osnovi analiz znal postaviti stvari na pravo mesto. Dokler tega ne bomo uredili, se bomo pogovarjali samo o kompromisih, tipičen primer tega je predlog samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v SOZD Mercator. Dokler posamezne dejavnosti, ki se v sozdu opravljajo, ne bodo pokrite z ustreznimi strokovnimi delavci, tudi ne moremo pričakovati ustreznega tretmaja problematike teh dejavnosti. Šli se bomo favorizacijo glede na družbeno kli-mo^ne pa zasledovali enakopraven in usklajen razvoj vseh dejavnosti.« Ozke, stisnjene ulice Tržiča so kot nalašč za specializirane trgovinice. Nekaj takih ima Preskrba. Tehnične, s pohištvom in z živili. Na tako majhnem prostoru ponujati toliko, ob precej močni konkurenci, ni mačji posel. Zraven še nekaj »socialnih« trgovin, zaloge terjajo preveč, da bi lahko rekli, da se da samo s prijaznostjo. »Tudi drugače bo treba, da ne bomo zdrsnili čez rob - pa ne samo naša organizacija, več nas je takih,« je na koncu dejal Marjan Gradišar. Sindikalnega aktivizma ne morejo nadomestiti nobene profesionalne funkcije Jaro Novak Najsvetlejše med letošnjimi odličji v sozdu Kdor je pred šestimi leti prišel v Mercator, takrat ko je bil formiran sozd, se je med prvimi ljudmi v sozdu seznanil s SUZANO MODRIJAN. Ni bila direktorica niti ni razpolagala s kavo, bila je tajnica koordinacijskega odbora sindikata sozda, leto zatem in do nedavnega namestnica predsednika tega pomembnega družbenopolitičnega telesa v Mercatorju. Ta zadolžitev je tedaj in pozneje pomenila veliko osebnega dela na gradivih, nastopanje na sestankih v sozdu in povezovanje navzven. »Danes mi včasih ni več prav jasno, kako sem vse to lahko usklajevala,« pravi Suzana. Če so na koga, ki je letos prejel pred prvomajskimi prazniki zlati znak sindikatov, upravičeno naslovljene besede predsednika ZSS Marjana Orožna, so nedvomno na Suzano. »Aktivisti sindikata... ste del široke armade tistih, ki si prizadevajo za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in doseganje stabilizacijskih ciljev. Delujete kot najzavestejši del delavskega razreda v svojih okoljih, delate zato, ker se zavedate svoje odgovornosti članstvu, ki vam je zaupalo odgovorne naloge, hočete prispevati k ustvarjanju novega v gospodarstvu in v družbenih odnosih. Tega sindikalnega aktivizma ne morejo nadomestiti nobene profesionalne funkcije. Aktivistično delo je prvi pogoj za sposobnost našega socialističnega samoupravnega sistema pri usklajevanju mnoštva interesov (itd.).« Kdor je spoznal predanost Modrijanove tistemu, kar so želeli doseči ob integracijah v sozd po humani in socialni plati za delavca, temu nagovor predsednika sindikatov ne zveni papirnato. Svoje osredotočenje na človeka in ljudi, na njihove odnose, je prinesla s sabo že iz izjemno težkega in nevarnega zgodnjega otroštva na osvobojenih ozemljih Bosne," iz svoje družine v povojnih letih. Če ste se z njo seznanili in ste ugotovili, da njen osebni standard ni tako visok kakor naloge, vse tja do zvezne ravni, da ima skromno garsonjero - v avtomobilu je še nismo videli - pa jo pobarate previdno po tem, pravi: »Standard? To je relativno. Težko je verjeti, ampak veliko mi pomeni udobje, da lahko nekaj dobrega preberem. Včasih bi si bila težko predstavljala, da imam lahko več od tega kakor od gnanja za zaslužek. Med svojim delom v sindikatih sem ogromno časa vložila v pisanje in se nisem spraševala, koliko ur je, koliko denarja in kaj bi to pomenilo za moj standard. Zdi se mi, da je v tem človekova svoboda. Zame pomeni standard, če se znam več pogovoriti s človekom, če znam nekaj povedati. Iz mladosti sem se bila vajena boriti in sem znala poskrbeti zase, ne da bi računala na tujo pomoč. Vse, kar sem dosegla, sem naredila sama, z rokami in glavo. In na to sem ponosna. Ne mislim, da sem zadovoljna, toda to je naposled tudi pogoj za to, da človek napreduje...« Kako to, da nikoli ni prevzela poklicne zadolžitve v forumih, v katerih je delala? Ali ji je bilo to kdaj ponujeno? Nekoč so jo nagovarjali, ko je bila v sindikatu storitvenih dejavnosti. Vendar pa bi se morala ukvarjati potlej samo z družbeno političnim delom. »Raje imam ustvarjalno prakso v organizaciji združenega dela.« Tudi Suzana Modrijan meni, da ženska v uveljavljanju težje napreduje kakor moški. »Že zaradi tega, ker mora roditi. Tu je še vedno razlikovanje. Že samo ton, da je neka delavka na porodpiškem dopustu, je orrialovaževalen. Ženska mora pokazati dosti več znanja in sposobnosti,« pravi Suzana. Razgovor ni bil namenjen temu, da bi dokazovali kaj drugega. »Morebiti imamo ženske več tolerance, medtem ko je moški v uveljavljanju dosti bolj aroganten. Jaz osebno vedno pričakujem, in s tem računam, da bodo ljudje naposled po pameti uvideli, da imam prav. Morda je tu drugačnost. Za-visi pa seveda tudi od značaja -zaradi tega tudi nekatere ženske bolj uspevajo.« Velikokrat imamo občutek, da se sindikalni aktivisti oglašajo dvosmisleno: po eni strani hranijo standard delavca kot porabnika - odtod ZA nižje cene, ZA regresiranje ..., po drugi strani gledajo delavca kot. proizvajalca, pdtod plačilo po delu, manjši stroški... ' »Sindikat je v prejšnjih letih zanemarjal produktivnost dela in nagrajevanje po delu. Prav sindikat bi mori vztrajati in zahtevati, da bi bila osnova vsem tako razvita informatika, ki bi omogočala učinkovitost poslovanja. Ko se postavljamo za socialo, tega ne smemo zanemariti; pred vsem pa sta produktivnost in delitev po delu. To je pogoj tudi za to, da bi se vedelo, kdo je za kaj odgovoren, da bi vedeli, kdo kaj zavira. Doslej nismo vedeli, kdo je subjektivno in kdo objektivno odgovoren. Pri te nismo bili dosledni. Manjka nam dobra organizacija dela. Več kakor deset let je bila na izpostavljenih nalogah sindikata - koliko se je ta spremenil v svoji naravnanosti, koliko se mu je spremenil položaj v družbi in OZD? »Danes je o tem veliko napisanega. Zdi se mi, da smo sindikatu dali mesto, ki mu gre. Pri nas ima vsak NK delavec neko širino in pogled na sedanjost. Zdi pa se mi, da smo predolgo zavlačevali z upoštevanjem gospodarskih zakonitosti, to so produktivnost, izobraževanje, nagrajevanje po delu, pomen surovin in energije. Tudi izobraževanje je tako pomembno kakor predelava surovin. Za to je resda še čas, vendar je treba ukrepati. V naših planih je vsega tega še vedno premalo. Delavec, ki npr. odhaja v pokoj, ne misli na to, da bi si vzgojil naslednika, pa tudi v planu ni tega. Veliko manj bi šlo učinka v izgubo, ko bi imel delavec možnost, da prenese svoje izkušnje - te možnosti ljudem ne dajemo in jih ne uporabimo dovolj, ko jim opešajo fizične sposobnosti, znanje pa je najvišje. Delavca nismo uporabili. Tudi manj traum bi bilo ob upokojitvi.« Ali je zaradi česa nejevoljna? »Gledam, koliko imamo sposobnih ljudi, ki bi želeli nekaj narediti, izboljšati, pa vidiš, da si nemočen. V teh mislih nenehno živim. Naši ljudje se trudijo, so pridni in sposobni, pa vendar - zakaj moramo imeti manj kakor na primer naši zahodni sosedje? Saj ne zaostajamo tako mnogo niti po znanju, pa tudi po tehnologiji ne toliko, da bi bile te naše sedanje težave nekaj normalnega.« O svojem delu, ki. je v bistvu prenašanje tradicionalnih tehnologij in računalniško podprto poslovanje, opaža predvsem vztrajanje pri starem in strah pred novim. Ko v neki službi, v Grosistu npr., napove uvedbo terminala čez dve leti, se nejeverno nasmihajo tej entuziastki, saj za čas svoje delovne ere, nekako v roku 50 let, tega še ne pričakujejo - vsaj kar zadeva njih. »Menijo, da živim v iluzijah«, pravi. »Jugoslovani smo po naravi individualci, nočemo biti programirani. Toda računalnik ne gre skupaj s tem, kar imamo radi mi - da »vatamo krivine«. Da bi v računalniški tehnologiji to počeli, je potrebna že višja stopnja znanja in prilagoditev mišljenja novi tehnologiji.« V tem mandatnem obdobju je Suzana predsednica komisije za življenjske in delovne pogoje delavcev v trgovini v okviru republiškega odbora sindikata... Danes prihajajo na površje širši ljudje, vendar se staro noče umakniti novemu, To čutim tudi pri svojih opravilih (organizacija dela za avtomatsko obdelavo podatkov v Mercatorjevem tozdu Grosist v Ljubljani). Če se ne bomo oklenili nove tehnologije, nas bo pobralo. Sindikat bi moral načrtno ustvarjati vzdušje in mentaliteto, da bodo sposobni deležni priznanja, njihove zamisli pa napredovanja, ne pa nevošljivosti in odrivanja. Tudi to bi bila naloga sindikata. Pogoj za to je široko informiranje. Denimo, takšni sestanki, kakor so kolegiji, bi morali biti širše zasnovani, zlasti kadar gre za perspektive neke organizacije združenega dela. Sodelovati bi morali tisti, ki bodo pozneje dolžni izvajati naloge, ne pa samo ozek krog. Potreben je širši strokovrii kolegij, kjer bi se strokovne službe bolj povezovale. Tako pa si neka služba lahko zamisli čudovit projekt, drugi pa se ga ustrašijo.« »Poprej ta resor v sindikatih ni bil tako zelo poudarjen. Pomen je dobil po 3. republiški konferenci sindikatov s to tematiko. Danes je to pogojeno z naglo rastjo stroškov in padcem standarda. Nimamo pa še pregleda, kakšen je dejansko standard neke naše vzorčne družine. Tretja konferenca je predlagala ustanovitev odborov za humanizacijo dela. To je zamišljeno širše: kot spremljanje politike izobraževanja, uvajanja nove tehnologije, pa tudi skrb za dopust in prehrano delavcev. Tu pa ne mislimo slepomišiti in podpirati lažne solidarnosti, kajti če bo delo tako organizirano, kakor je treba, ne bo potrebe po sociali. Treba je izhajati iz rezultatov dela in iz tega, kakšen je delavec. Ne morem zagovarjati lenuha.« Prejela je najvišje sindikalno odličje za osebno delo - kaj premišljuje ob tem? »Potem razmišljaš in se vprašaš, za kaj. Ali je tvoje delo rodilo kakšne rezultate? In imaš prijeten občutek. Mislim na naš koordinacijski odbor, kjer so mi potekli mandati, mislim na to, kako enotni smo bili, kako pri tem široki in dobronamerni, in da smo postili solidno osnovno naslednikom. Ti prav gotovo nimajo lahkega dela, kajti časi so taki. Mi smo navajali zakon o združenem delu, pa integracije, kjer se je koordinacijski odbor sindikata v sozdu zelo angažiral. Skrbeli smo predvsem za obveščenost in usmeritev. Ob takem priznanju, kakor je zlati znak, je človek bolj vesel, kakor to lahko izrazi...« V istem tednu, kakor Suzana zlati znak, je prejel koordinacijski odbor sindikata sozd Mercator srebrni znak v svoji občini. To za tak organ ni običajno, ujema pa se z njenimi ocenami, pa tudi velik del zaslug nosi za to njen delež dela v njem. Naši delegati v organih Gospodarske zbornice Slovenije 13. aprila je bila 1. seja skupščine GZS, na kateri so med drugimi točkami izvolili tudi organe zbornice in opredelil* naloge. Za celotni zbornični sistem je bilo evidentiranih več kakor 3.400 delegatov, ki bodo prevzeli naloge splošnih združenj, medobčinskih zbornic in republiške gospodarske zbornice- SOZD Mercator, za katerega je evidentiral delegate koordinacijski odbor sindikati sozda, je po izvolitvi s širše predložene liste kandidatov, zastopan z naslednjimi predstavniki: V 35-članskem izvršilnem odboru Gospodarske zbornice Sto; venije je naš generalni direktor, Miran Goslar. Hkrati je tud* predsednik izvršilnega odbora splošnega združenja trgovine. V 38-članskem kodrdi ancijskem odboru za razvoj nas bo zastopa* Albin Ješelnik, direktor M-Kmetijskega kombinata Sevnica. V enako številčnem KO za tržišče ter ustvarjanje in delitev dohodka bo naš predstavnik Pavle Erzin, direktor M-Tehne. V KO za ekonomske odnose s tujino, ki ima enako število članov, je naš predstavnik Jože Stritar, pomočnik generalnega direktorja sozda za zunanjo trgovino. Pri izbiri priporočenih kandidatov je komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja pri zbornici skrbela, da bi sestava odborov in drugih organov zagotavljala: enakomerno zastopanost po panogah oz. regijah; da bi bila zagotovljenakontinuiteta v delovanju izvršilnega odbora in ostalih; .da bi bila zagotovljena prisotnost velikih sistemov; da delegati izhajajo iz organizacij, ki s0 izvozno naravnane: da so organizacijsko naravnani aktivisti, ki s® lotevajo reševanja gospodraskih nalog po samoupravni poti. Predsednik in podpredsednik GZS so bili izvoljeni lani oZ-predlani. Predsednik je Marko Bulc, podpredsedniki pa Bu«1 Kropivnik, Alojz Rožman, Milan Samec. Generalni sekretar )e Milan Sterban. Celoten seznam organov GZS je objavljen v Gospodarske^* vestniku štev. 15/83, z dne 22. aprila 1983. Visoki državni odlikovanji delavcema Kavarne Evropa Dan pred prvim majem, praznikom dela, so se v prostorih Ljubljanske turistične zveze zbrali odlikovanci in gostje. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Center, Albin Vengust, je odlikovancem Petru Golobu, direktorju hotela Lev, Ivanu Kovaču ter Ivanki Švajger, delavcema tozda Kavama Evropa, izročil visoka državna odlikovanja. Naša delavca sta prejela red dela s srebrnim vencem. Predsedstvo SFRJ, ki ta odlikovanja podeljuje, je odločitev o podelitvi odlikovanja utemeljilo takole: »Tovariš Ivan Kovač je že več kot 35 let zaposlen v gostinski dejavnosti, od tega preko 28 let v Kavami in slaščičarni Evropa kot natakar in šef strežbe. Pred zaposlitvijo v kavami Evropa je bil zaposlen kot natakar v počitniških domovih Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve SRS. Poleg vestnega opravljanja poklica posveča veliko skrb tudi vzgoji in izobraževanju mlajših gostinskih delavcev. Vseskozi je aktivno vključen v delo druž- benopolitičnih organizacij temeljni organizaciji združe^-jj ga dela, v delovni organizac:jj in v sestavljeni organih združenega dela. . v Aktivno je vključen tud' delo hišne samouprave in v lo krajevne skupnosti.« :e »Tovarišica Ivanka Švaiš&L v letu 1950 prišla kot 16-Ie^!0 dekle prvič ha delo v Kav3*^ in slaščičarno Evropa kot kvalificirana delavka. tpj Po tridesetih letih dela v ^ temeljni organizaciji zdruz® ga dela opravlja danes o*3# vome naloge in dela kvalif1?',^ ne slaščičarke v slaščičarski ^ lavnici ter obračun nabav® ci-, porabe materiala v delavru , S svojo veliko prizadevr* ,uc*- 0 jo, požrtvovalnostjo in želi°^0 znanju si je pridobila pot*-® ^ strokovno usposobljenof ^el opravljanje sedaj zaupanm ^ in nalog. Zaradi svoje mnosti in tovarištva je lavci zelo priljubljena k1 je vzor dobre delavke. izre^^iil1 aktivna tudi v samoupt^cij organih temeljnih or®aCSl*° združenega dela in usP®^ opravlja vse, loge.« zaupane mladih 90 mladincev I 0 er>ter za obveščanje — po zapisniku Gladina v tozdu Golovec se povezuje : »Čeravno je mladinska organizacija samostojna, je ,eba zaradi skupnih interesov tesno sodelovati z jrjužbeno političnimi in samoupravnimi dejavniki. Le mladina uveljavlja svoj položaj in pravice v irr ki svoh delovni organizaciji. Zatorej ne more jr^ti nekih posebnih interesov.« - V to tezo, ki pa ni J;a izrečena iz ust mladinca, je izzvenela volilno pro-artiska konferenca v tozdu Golovec iz sestava Mer-ac°r-Hožnika v Ljubljani. s6(ja konferenci so izvolili pred-krvf osnovnih organizacij v ljubljanskem tozdu, v kate-sloivJ6 na seznamu kadrovske . 220 mladih, pri čemer se je Čg^stopni izjavi za članstvo v opredelilo le 90 mladih. tiavg°]gram dol3 vsebuje, kakor je ueno v zapisniku, »standar- dne naloge osnovne organizacije na organizacijskem, idejnopolitičnem, kadrovskem, informativnem in športno rekreativnem področju. Posebno skrb bo treba posvetiti stabilizacijskim prizadevanjem in stalnim nalogam v okviru LO, DS, obujanju tradicij NOB, delovnih akcij in krepitvi vloge mladinske organizacije.« ^ 0 zaznamujemo ta dogodek v tozdu Golovec, ga spremljajo z yoinimi občutki: na eni strani napori najodgovornejših dejav- kikov v naših mestnih tozdih, da bi oživili delo mladinskih , .Sanizacij) na drugi strani pa upoštevanje objektivnih razmer, * danes ne motivirajo masovno mladih delavcev za delo v ^dicionalnih okviru mladinske organizacije. Ne želimo soditi naprej, vendar nas izkušnje zadnjega desetletja svarijo, da so »'Sicer dobri poizkusi in napori, zadnji krči preživelih oblik v mestih jedrih in razdrobljenih poslovnih enotah trgovskih organizacij. Kazalo bi poiskati bolj privlačne oblike ‘‘^‘zovanja mladine. To pa bodo v OZD bržkone kar članstvo v kat uj°čih organih samoupravljanja in izvršnih telesih sindi-kr - ^se drugo žal ostaja na neobvezni ravni diskusijskih hi,°ž.koviza katere pa danes praktično naravnana doba, ki terja ^ trih učinkov, ne more, in tudi bolje, da nima razumevanja. - J. glasil naših OZD * ^ o sklepih delavske- temeljne organizacije - 'kŠ n- Mejv^tinee št. 4 - izdaja Wtor Hoteli-gostinstvo, J Jelka, Hrastnik .°bv, ,!s° komentirani (realizacija ^ udarec 1983). Ideja o obve-. cev o sklepih organov V „tJrieyne organizacije, odlič-h a^oun S^u je objavljen razpis r°sti o^^ue stanovanjske skup-d ^0bitplne Hrastnik o pogojih za v Pravice do delnega na-a stanarine. Jelwacije št- 1 - izdaja SVet Mercator-Jelše, 0^ PH Jelšah ^l0v o! Poglobljena analiza )a vsake od poslovnih enot v letu 1982. Kritično, brez olepšav, predvsem pa zelo preprosto in razumljivo napisane tudi zahtevnejše strokovne zadeve. Čestitke avtorju, ki je po krivici ostal anonimen. Priporočilo: nekoliko več pozornosti jeziku. Iz analize: »Ob vsakoletnem ugotavljanju rezultatov uspešnosti obračunskih enot ugotovimo, da so med njimi tudi take obračunske enote, ki iz subjektivnih vzrokov spadajo med neuspešne enote. Te ugotovitve in kritike jih ne vzpodbujajo k uspešnejšemu in drugačnemu delu in prav je, da jih še večkrat opomnimo in spomnimo na njihovo moralno zavest - morda jih bo kdaj sram, da jim druge obračunske enote krijejo osebne dohodke, ki jih s svojim delom niso zaslužile.« ^aIo se mi je... ^ na zboru delavcev vsi molčali, ker bomo vse povedali "»vnem sestanku. * * * d don.nilkateri v°dilni delavci odklonili svoj del regresa za lev, inT~st’ ki naj bi ga delavci prejeli iz solidarnostnih sred-sa namenili za proslavo obletnice obstoja podjetja. jK ° Vsiljenem sestanku v M-Agrokombinatu Krško, servisi le sanjalo. »* * & Ča,ataktira«kateri naši vodilni politiki ubrali dopisno metodo 11 z delovnim ljudstvom. Pa ja ne zato, ker so kon- sn° delavsko univerzo? * * * % ■ revolucija že končana, ker nimamo nobenega unarja svoje generacije. j, * da jp u račun av,iha, list za vretenčarske Slovence, objavil star vic Mercatorja, kajti tisti o brazilski kavi je čisto ' nov. j^^oznanje Mihe Ravnika (CK ZKS) »Prave ljudi na lo«, bogokletno. Ali dosedanji niso pravi? Drugi o nas MALOPRODAJA Dolenjski list 29. 4. 1983 Kava se dobi v diskontu je prispevek, v katerem nas avtor obvešča, da je med ljudmi precej negodovanja, ker so zvedeli, da so kavo nekateri kupovali z naročilnicami, na policah pa je ni bilo. Res je, da je kavo moč kupiti le z naročilnicami, toda ta kava je dražja in predvidena za reprezentanco ter gostinstvo. Kavo so umaknili s trgovske mreže in jo dali le v diskontno prodajo v nakupovalni center Mercator-Preskrbe, seveda le z naročilnico! Naša komuna 29. 4. 1983 Zaslužijo pohvalo - Rožna dolina je znana po odmaknjenosti od mestnega vrveža in prometnih centrov. Za preskrbo vsakodnevnih potreb hrane krajanov je precej odročna. Vendar pa imajo trgovino Mercator na C. V. št. 26, ki že NkSA KO/MJNM leta uspešno rešuje vse težjo preskrbo, piše Čod Nada v prispevku Zaslužijo javno pohvalo, saj je trgovina klasična in majhna za tako velik krog potrošnikov. Trgovina ima vsega dovolj na zalogi, čeprav posluje s povečanim kolektivom zaradi adaptacije samopostrežne trgovine na C. 9. To ni bila lahka naloga za nemoteno preskrbo. V trgovini so vedno prijazni in dobro postrežejo, ker klasična prodajalna zahteva dosti več pozornosti in znanja od prodajalcev. Takih kolektivov je malo, zato bi bilo preskromno, če bi ostala pohvala samo v krajevni skupnosti. Delo 29. 4. 1983 Bo v trgovinah res več masla in mesa - Pod tem naslovom Mojca Kaučič piše, da so preskrbovalci Ljubljančanom obljubili, da bo v trgovinah več masla, sira in mesa. In kakšna je resnica? Ponekod res dobijo nekaj več masla kot običajno, vendar ne povsod. V Mercatorjevi trgovini na Bregu dobivajo maslo tako kot navadno, vendar samo v malih zavitkih. Tudi suhomesnatih izdelkov imajo kar dovolj. Prav posebno preskrbo pa so pred prazniki imeli v Mercatorjevi samopostrežni v Rožni dolini, kjer so imeli tudi kavo, maslo so dobili v malih zavitkih, prodajali so tudi margarino. DELO DnOVMCA UUMTV* »LOVtHUt Jana 11. 5. 1983 A. Podbevšek piše v rubriki Iščemo prijazne prodajalce pod naslovom Na Lavrici vozniki vidijo dvojno, ker v Mercatorjevi trgovini na Lavrici prodajata sestri dvojčici. »Sem voznik tovornjaka in hodim po malico. Vedno me hitro in prijazno postrežejo, čeprav se v trgovini velikokrat kar tare ljudi. To je naša šoferska trgovina, ki zasluži, da jo pohvalite v Jani,« je pisal voznik tovornjaka, bralka iz Kranja pa je pisala v imenu vikendašev, ki se prav tako ustavljajo na Lavrici. Zanimivo je, da je nekaj bralcev tudi po telefonu opozorilo na prijazni dvojčici. POLITIKA -INVESTICIJE - KMETIJSTVO_______________ Delo, 6. 5. 1983 Kmalu več masla, a manj smetane je prispevek, ki nam pove, da je Ljubljana v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi mesti dobro založena z živili, preskrba pa ne dohaja želja in potreb meščanov. Zato je na razpravi v mestni skupščini o preskrbi delegat Bežigrada Zdravko Krčin zahteval podrobnejše pojasnilo, zakaj ni masla. Sekretar mestnega sisa za preskrbo Jože Javornik je povedal, da Ljubljanske mlekarne dostavljajo vsak dan 900 kilogramov masla Kliničnemu centru, vrtcem in gostincem, za trgovine pa ga ostane bore malo. Zato so se Ljubljanske mlekarne odločile, da zmanjšajo proizvodnjo smetane. Zato je mestni sklad za pospeševanje kmetijstva med 14 naložbenimi načrti podprl 3, ki bodo- prispevale k boljši preskrbljenosti mesta z mlekom in mesom. To so pitališče govedi v Koprivniku pri Kočevju, Mercatorjeva farma prašičev v Krškem in mlečna farma Brest. Glas 22. 4. 1983 Ekonomska cena mesa in delitev dohodka za mleko je prispevek L. Bogataja, ki obvešča, da kmetje, ki so včlanjeni v žirovsko kmetijsko zadrugo, dobijo živino prve kvalitete plačano po 230 dinarjev za kilogram, ker v okviru sestavljene organizacije Mercator vsi združujejo denar za interne kompenzacije. Mleko oddajajo Kmetijski zadrugi Vrhnika na osnovi dohodkovnega povezovanja. Drugi o nas Precej polemike je pred nekaj leti vzbudila odločitev delavcev in kmetov žirovske KGZ Sora, da se vključi v sestavljeno organizacijo Mercator. Sedaj se že kaže, da je bila ta odločitev pravilna, saj si z dohodkovnimi povezavami • in združevanjem sredstev za kmetijstvo znotraj sestavljene organizacije, kmetje režejo boljši kos kruha kot drugod na Gorenjskem. Interes za povečevanje živinoreje v okviru zadruge narašča, saj so se v okviru sestavljene organizacije Mercator dogovorili za interne kompenzacije, ki v bistvu pomenijo višje odkupne cene živine. Vse temeljne organizacije v okviru Mercatorja združujejo sredstva za interne kompenzacije, ki naj bi jo izplačevali za povečanje proizvodnje vseh tistih pridelkov, ki na trgu ne dosegajo ekonomske cene. To velja trenutno za meso. V okviru Mercatorja so oblikovali posebno službo za kmetijstvo, ki skrbi za nakup gnojil, krmil, zaščitnih sredstev in drugih kmetijskih po- trebščin. Služba usklajuje tudi delo mešalnic, tako da pri zadrugi nimajo s preskrbo nobenih sitnosti. Povedati morajo le potrebe in poskrbeti za razdelitev. Posebna ugodnost je tudi združevanje deviz za potrebe kmetijstva. , Delo 18. 5. 1983 Prednost imajo 3 farme je članek Liljane Djerič, v katerem piše, da bo del denarja, ki se bo letos zbral v mestnem skladu za pospeševanje kmetijstva, za premije, regres in sofinanciranje pospeševalnih služb, sklad namenil tudi za uresničitev 3 novih naložb: mlečne farme Brest, pitališče za govedo na Koprivniku pri Kočevju in farmo prašičev pri Krškem. Pre- DELO StAttlO »OCUUtTICM Trm MIOVMiC* UOMTV« UOVtNUt dračunska vrednost pitališča Koprivnik je 87 milijonov dinarjev, nosilec naložbe pa je konzorcij, v katerem so ZKGP Kočevje, Mercator, Emona, Agrotehnika-Gruda in ljubljanski sklad za kmetijstvo. Farmo prašičev v Krškem bo gradil Mercator, predračunska vrednost je 443 milijonpv dinarjev in od tega bo ljubljanski sklad zagotovil 20 milijonov dinarjev. Na farmi bodo letos zredili 30.000 prašičev, in sicer kar 20.000 za ljubljanski trg. DELOVNI JUBILEJI - PRAZNOVANJA Kmečki glas 11. 5. 1983 Ob praznovanju lenarške občine je bil objavljen članek pod naslovom Bliže k razvitosti - nova blagovnica. Avtor piše, da je Merca-tor-Potrošnik že va leta skrbel za obnovo trgovin in novogradenj v krajevnih središčih. Krajevna središča morajo biti dobro založena z vsem, kar potrebuje kmečka domačija. Toda ko so se združevali z Mercatorjem, je prihajala vse bolj do izraza potreba po novi blagovnici v samem občinskem središču v Lenartu. Blagovnica je bila zgrajena leta 1980, v njej pa imajo zelo široko izbiro. Nova blagovnica je za 140-članski kolektiv, kar precejšen zalogaj, toda treba je slediti razvoju. Delo 17. 5. 1983 Uspešnih 35 let je prispevek o Mercatorju, DO Mednarodna trgovina, pravni naslednik prejšnje DO Slovenija sadje, ki praznuje 35-letnico obstoja hkrati z združenim Contalom in Steklom. V tej DO je združena vsa zunanja trgovina sozda Mercator. »Generalni direktor« Mitja Marinšek je povedal, da delovna organizacija ni imela nikoli resnejših težav, z deviznimi sredstvi pa oskrbuje ves sozd. Ta DO, ki zaposluje 620 delavcev, je med slovenskimi izvozniki na prehrambenem področju na prvem mestu. Drugi o nas V nedeljo 15. maja je bilo v Podljubelju pri Tržiču letošnje tekmovanje za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu 125 ccm. Na prireditvenem prostoru je tudi letos naš tržiški tozd Preskrba iz sestava Merca-tor-Rožnika pripravil vse potrebno za lačne in žejne gledalce in s tem prispeval k uspehu prireditve. Foto Kancijan Hvastija Tudi to je prispevek k storilnosti Dušan Lončar - M-Sadje zelenjava Mlad začni z rekreativno vadbo Pogostokrat se v delovni organizaciji sprašujemo, kako prepričati delovnega človeka, ki osem ur psihično in fizično ustvarja nekaj, za kar je zadolžen, da se bo po končanem napornem delovnem času za nekaj minut posvetil svojemu telesu oziroma telesni pripravljenosti in sprostitvi od vsakdanjih tegob, ki ga spremljajo na vsakem koraku. Ob vsakem predlogu, ki ga sproži bodisi IO OOZS ali IO ZSMS o organizirani rekreativni vadbi se le namrdnemo in iščemo vsakršnih izgovorov, češ da nimamo ča-, sa, da smo preobramenjeni. Pa vendar nihče ne pomisli, da je prav psihična in fizična sprostitev ključ do boljše volje, do sproščenega pričakovanja novega delovnega dne, ko bomo morali zopet z vsemi silami v boj za boljši dohodek. V Mercator-Sadju zelenjavi smo za to že nekaj ukrenili. Najprej smo z nekoliko tveganja najeli enkrat na teden telovadnico za naše potrebe. Obisk je bil zadovoljiv. Vendar je v pretežni meri zasto- pan samo fantovski oziroma moški del zaposlenih. Dekleta so se do sedaj zanimala le za kegljanje, ki smo ga prav tako organizirali enkrat na teden. Hkrati smo začeli sodelovati tudi na tekmovanjih v okviru in organizaciji OK ZSMS Ljubljana Center. Ta je prav v sredi maja organiziral teden mladih v Centru v krajevni skupnosti Stari Vod-mat. Prav močna konkurenca je vzpodbudila tudi nas, da smo se odločili za sodelovanje. Seveda smo z uspehi nadvse zadovoljni, saj smo v malem nogometu dosegli 8. mesto, v košarki 4. mesto, v kegljanju pa smo bili prijetno presenečeni, ko smo izvedeli, da so naša dekleta prepričljivo prva. Kmalu bo letna mercatoriada, ki nas spodbuja, da se še bolje pripravimo in opravičimo potovanje na Ptuj - mesto prireditelja. Zanimanje za posamezne panoge se povečuje in prepričan sem, da bo prej ali slej vsak uvidel, naj bo mlad ali star, da potrebuje vsak dan nekaj časa samo zase, da še lahko umakne od dolgočasnega vsakdana, pa čeprav je to samo popoldanski enourni tek po svežem zraku. Ko se bo zjutraj napotil na delo, spočit in svež, bo uvidel, kako prav je ravnal. Potem bo sam to svetoval še svojemu sodelavcu, in tako naprej. Seveda je to le lepa zamisel, pot do njene uresničitve pa še dolga in naporna, kajti največji krivec za to je naš tempo in način življenja, ki nam požirata vedno več dragocenh minut prostega časa. Zato začni z rekreativno vadbo že mlad, ko so obveznosti še manjše, kajti v zrelih letih potem tega načina življenja ne bo težko obdržati. Planinska literatura Sonja Dolinšek — za KORŠ Veliko bi lahko vedeli... Planinci smo nasploh zelo zahtevni ljudje. Med številnimi težavami, ki nas pestijo, je tudi večno tarnanje o pomanjkanju strokovne literature. Temu pa je verjetno tako predvsem iz dveh zelo preprostih razlogov, ki že zdavnaj ne držita več: 1. Ker na svojih poteh zaidemo tudi v tujino in ugotovimo, da imajo Italijani, Avstrjci ali Francozi oz. Švicarji, prekrasne .knjige z umetniškimi fotografijami o gorah, s prečudovitimi posnetki znanih alpinistov v srhljivih pozah in kričečih barvah na umetniškem papirju in še kaj, pri nas pa tega ni. 2. Ker pred 10 leti dejansko ni bilo moč kupiti več kot dve do tri edicije, in še to le na PZS. Da se razumemo. Obstajata dve planinski literaturi: leposlovna in strokovna. Leposlovje so tiste bleščeče knjige s fotografijami na umetniškem papirju, s prelestnimi opisi takih in drugačnih doživetij v gorah, na ekspedicijah, skratka zvrst potopisa ali romana. Druga pa je strokovna literatura - to je tisto, kar je pričela Planinska založba sistematično razvijati pred dobrim ducatom let in je v tem obdobju praktično dosegla zavidljivo raven. Po seznamu edicij, ki ga priobčujemo in ki jih je v glavnem založila PZS iz lastnih sredstev in pa posamezna planinska društva in najbolj sorodne organizacije, lahko vidimo, da pri nas (za razliko od drugih dežel, kjer je več »bleščeče« literature), ni težko biti izobražen planinec, tudi če se učimo samo iz obstoječe vzgojne literature in spremnih publikacij. Vsakdo, ki hodi v gore, bi se moral zavedati, da so kondicija, moč in spretnost samo majhen delež planinstva. Praktično vse ostalo (razen tistega zrnca »sreče«) pa je znanje. Planinec, ki se ne izobražuje, je podoben neplavalcu, ki želi tekmovati na olimpijadi na 100 m metuljčka. Trapasta primera, boste rekli! Morda, spomnite pa se nanjo, če boste na planinskih poteh kdaj v težavah - da vsaj za naslednjič ne bo prepozno. Sonja Dolinšek Tozd v krajevni skupnosti Spominski park predsednika Tita Izgradnja parka je potekf la v dveh delih. V prvem/ bil pripravljen teren za 'ž' kop, v drugem delu pa f krajani in delavci tozdov o* delovnih organizacij s P*?-stovoljnim delom izkopi1! 88 jam ter kanal v dolži111 180 metrov. V akciji so sodelovali tj*" di delavci Mercatorja in V ljubljanski krajevni skupnosti Nove Poljane s« se krajani in predstavni^1 delovnih organizacij s te£8 področja dogovorili, da n* nezazidanem delu ob P0" Ijanski cesti postavijo sp0' minski park. Park bo P1*. težno travnat, v štirihvrsta*1 pa bo raslo 88 dreves v sp0" min na predsednika Tita* Mercator-Velepreskrb«, tozda TMI in tozda Hladi«; niča ter Mercator-Sadja ž®" lenjave. , Mirko Vaupot‘c ____>> Vse za planince K Planinska zveza Slovenil vam nudi Zemljevide: 1. Julijske Alpe-Bohinj 1:20 000 (1981) 2. Julijske Alpe-Triglav 1:20 000 (1981) 3. Julijske Alpe-vzhodni del 1/50 000 (1981) 4. Julijske Alpe-zahodni del 1:50 000 5. Karavnke 1:50 000(1980) 6. Kamniške in Savinjske Alpe 1:50 000 (1979) 7. Kamniške in Savinjske Alpe 1:50 000 (stari) 8. Polhograjsko hribovje 1:50 000 (1977) 9. Pohorje-vzhodni del 1:50 000 (1975) 10. Kozjak 1:50 000 (1976) 11. Panoramska karta Gorenj ske 12. Škofjeloško hribovje 1:40 000 (1981) 13. Kamniške in Savinjske Alpe 1:50 000 z Obiljem in Peco 14. Zemljevid - pregledna karta občine Sevnica - planinska izdaja 15. Zemljevid - pregledna karta občine Litija - planinska izdaja 100.00 100,00 100,00 v tisku 120,00 60,00 7,00 60,00 18,00 25,00 v tisku 100,00 130.00 100.00 100,00 Planinske vodnike: 1. Julijske Alpe (1978) 100,00 2. Karavanke, 2. popravljena izdaja v tisku 3. Vodnik po Zasavskem hribovju (1978) 120.00 4. Po gorah severovzhodne Slovenije (1980) 120,00 5. Blegoš (1980) 70,00 6. Lubnik 70,00 7. Ratitovec (1978) 70,00 8. Po planinski poti SPG Trst 75,00 9. Šmarna gora, vodnik (1981) 50,00 10. Bil sem na Triglavu v tisku 11. Solčava- 1982 200,00 12. Planine Hrvatske 350,00 13: Kamniške in Savinjske Alpe, 3. popravljena izdaja (1982) 350,00 Alpinistične in druge vodnike: 1. Bohinjske stene - plezalni vodnik 40.00 2. Alpinistična odprava občine Domžale 60,00 3. Ravenska Kočna (1977) 4. Paklenica 5. Logarska dolina, Matkov kot. Peči 6. Kogel 2094 m, plezalni vzponi 7. Turnosmočarski vodnik treh dežel (1979) - trijezčen 8. Naš alpinizem (ponatis) Vzgojno literaturo: 1. Alpinistična šola I 2. Planinska šola (1980) 3. Igre - taborniški priročnik 4. Pravilnik o planinskem vodniku (1980) 5. Oris zgodovine planinstva (1978) 6. Jakob Aljaž (1980) 7. Dr. Henrik Tuma (1976) 8. Pesmi z gora 9. Nevarnosti v gorah (1978) 10. Pozor, plaz 11. Prehrana v gorah (1978) 12. Vremenoslovje za planince (1978) 13. Dnevnik ciciban-planinec 14. Dnevnik pionir-planinec 15. Alpska flora (1980) 16. Planinski dnevnik (s častnim kodeksom) 17. Zaščitena območja 18. Navodila za oskrbo in označevanje planinskih poti 19. Hoja in plezanje 20. Narava v gorskem svetu - H. dop°l-izd. - 1982 21. Orientacija - taborniški priročnik Rabat ob nakupu najmanj petih izvodov cije oziroma dvajsetih kosov značk je 15%. ^ 1? sprejemamo tudi pisno (z naročilnico) af1 fonu (061) 312-553 in pošljemo po povzet] J i edeli^P Vse navedeno lahko kupite ob poneaou ^ev 14. in 18. uro, ob torkih, sredah, četrtkih 1 39- aržak0 pa med 8. in 12. uro, v Ljubljani, Dvor j^RIKA FILETI > ''Uradna križanka »dta Kamnik« K- in (?a bomo do 15. junija prejeli na naš naslov: M-Studio za EP, Breg 22, ^ p/.Ljubljana veliko število pravilnih rešitev. Petim izžrebancem bomo pode-iŽl^Xj\1Sfrad’ ki jih bo iz svojega prozvodnega programa prispevala ŽIVILSKA ■ Ma« ^THUA ETA Kamnik. Na ovojnico obvezno pripišite »Nagradna križanka v irebanja nagradne križanke STIL .Po “sradah je moral odločiti !{ ^ad^t. tozd 2. Zdenka VOLČ AN JK, M-Agrokombinat, Krško 3. Milan HREN, M-Kopitarna Sevnica, Sevnica 4. Gordana GROJZDEK, M-Sadje zelenjava, Ljubljana 5. Nada KOVAČIČ, M-Nanos, tozd Trgovina, Rakek ^Šlu Anje križanke Pravilna rešitev iz prejšnje številke Pa še 20 tolažilnih nagrad - po eno reklamno značko IMAM STIL prejmejo: 1. Franc STOŠICKI, M-MT tozd Slovenija sadje, Ljubljana 2. Ivo ŽIC, M-Velepreskrba, tozd Standard, Novo mesto 3. Mira SOK, M-Ograd, Ormož 4. Cvetka PLESKOVIČ, M-Rožnik, tozd Gradišče, Trebnje 5. Milena BASARIč, M-Sloga, Gornja Radgona 6. Anton KOVAČEC, MIP, Ptuj 7. Neli ŠIRAJ, Delovna skupnost SOZD, Invest inženiring, Ljubljana 8. Silva BENČINA, M-Nanos, tozd Trgovina, Rakek 9. Tone ERZNOŽNIK, M-Velepre- 10® Jfj]e j Priimek °v del ovnega mesta J ok' križ!!* kUP°n priložite reši- s ki^« p&i^f ovo^ic« pa ^ hril*anl{aI)Sii)lš,te ~ Nagradna Civilna ^ rešitve> čePrav ^ 0uPoštevaU Zrebanju ne m .'f W""Ct3 ot> ■HT N š= o L S skrba, tozd Grosist, Ljubljana 10. Angela LOŽINSEK, MIP, tozd ^M L e KL A R I C Ai ivnv! <3R. AP EF FLU \ TE;5l O Kao KSs "IikI AHA Rf- V S E V £■ £ l n iVEJiCAR-l SfcAD V e i I N- L i M A-fek I 0 1- AR-*3K^H I A |K? SL' ■ A-Sr R A O jK. A i- O R, I als e L O N ICO M e ^ Off’TW»SMAR.E LA i rsro Vr~:„»4,i(1 JABOLKO hSMK-pŠ M I R 3 AM ;L,R.OM e 0 ~~SsR.^ 0 mtmm 0 S.O KANApTRf r K • inč R a M A- f kLI TROh-NA K. L CA Zaščita, Kidričevo 11. Sonja MARKOVEC, M-Rožnik, tozd Golovec, Ljubljana 12. Milena TOPLIŠEK, M-Agro-kombinat, Krško 13 Boris HOJNIK, MIP, Ptuj 14. Ivan ČEH, MIP, Ptuj 15. Hilda GOSTINČAR, M-Rožnik, tozd Golovec, Ljubljana, Aškerčeva 3 16. Jože MARENTIČ, Delovna skupnost SOZD, Komercialni sektor, ' SOZD Aškerčeva 3, Ljubljana 17. Branka ČUDEN, M-Nanos, tozd Izbira, Postojna 18. Marija VOGRINČIČ M-MT, tozd Slovenija sadje-Hladilnica Bohova 19. Marija KIRBUS, M-Rožnik, tozd Golovec, Aškerčeva 3, Ljubljana 20. Marina PREŠERN, M-Velepre-skrba, tozd Hladilnica, Ljubljana Vse nagrade bomo tokrat poslali po pošti!! Sonce, žeja in Stil Povsod imamo v svoji družbi stil, Stil iz Radenske. Saj ga že poznate? V našem časopisu smo že dosti pisali o njem in tudi v križankah smo postavljali zanke. Stil ima štiri prijetne okuse: jabolko, limona, grenivka in pomaranča. Osnova pijače je mineralna voda Radenska. Predvsem pa je pomembno tole: pijače Stil so dietične, nizkokalorične, vitaminizirane, brez konzervansov. Še več: slajene so tako, da je v enem decilitru pijače le do 5 kalorij. Vsebuje precej vitamina C, dodan pa mu je tudi vitamin B-6. Že na prvi pogled so pijače videti simpatične, privlačne; motne so in to motnilo je narejeno iz notranjega dela lupine limon, pomaranč in grenivk. Zdaj imamo Stil. Stil, nova osvežilna brezalkoholna nizkokalorična pijača na osnovi mineralne vode Radenska. Stil Čez zimo so se prikradli odvečni kilogrami in na pol miže pogledujemo na tehnico, kje se bo ustavil kazalec. Oh, ti odvečni kilogrami, ki nam jemljejo dinamičnost in vitalnost! Stil nam bo pomagal k vitkejši liniji, saj ne redi. Odlično osveži in pogasi žejo, ker je prijetnega in rezkega okusa. Včeraj Delt, danes Stil. Stil, da ohranite svoj stil. Imejte tudi vi svoj stil, pijte Stil. Stil je malodane že v vsakem prodajnem mestu, v vsakem bifeju, gostilni, restavraciji. Zahtevajte ga, poskusite ga in prav gotovo bo ostal vaš stalni prijatelj. Zato, ker je dober. Zato, ker ne redi. Zato, ker osveži. Zato, ker odžeja. Zato, ker je njegova osnova mineralna voda Radenska. Zato naj bo Stil vaš stil. Zato si zapomnite novo ime: Stil. Je treba povedati še kaj? Stopite mimogrede v trgovino po Stil, in prepričali se boste, da za vaš in naš dober stil in Stil skrbi - Radenska. Mile Bitenc Za leto 1984 smo v Studiu za EP oblikovali stenski koledar na temo SLIKARSKA GALERIJA KOSTANJEVICA NA KRKI, izbor platen iz galerije BOŽIDAR JAKAC in JOŽE GORJUP. Koledar bo natisnjen EKSKLUZIVNO ZA SOZD MERCATOR in opremljen s strokovno razlago kustosa Andreja Smrekarja. Cena koledarja bo 190 dinarjev. Ugodno ceno bomo obdržali le v primeru, če bomo naročilo oddali do 10. junija. Prosimo vas, da naročilnico pošljete najkasneje do 10. junija 1983« V primeru, da koledarja ne boste naročili, vas prosimo, da nam vašo odločitev kljub temu sporočite. Hkrati z naročilnico za stenski koledar lahko naročite tudi rokovnik, ki bo opremljen a tako kot letošnji. Cena rokovnika je 140 dinarjev. Anton Kočevar Kljub letošnji šibkejši agitaciji za množični pohod po poteh partizanske Ljubljane so se delavci Mercatorja spet skupno organizirani udeležili prireditve prvo soboto v maju. 360 jih je prišlo na zborno mesto. Prireditelja KORŠ in KOS sozda pa sta pripravila ustrezno označitev in pogostitev. Foto Kancijan Hvastija Počitniški dom Dajla še vabi Obveščamo delavce in kmete v sozdu Mercator, da počitniški dom v Daj}1 še razpolaga z nekaj prostimi posteljami za letovanje- k V obdobju je prostih postelj: 21.6.-30. 6. 1.7.-11.7. 11.8.-10.9. 27 - Cene penziona so naslednje: G L, * Pred sezono in po sezoni 1. dvoposteljna soba 470 din 2. triposteljna soba 430 din 3. štiriposteljna soba 400 din V sezoni 1. dvoposteljna soba 500 din 2. triposteljna soba 450 din 3. štiriposteljna soba 440 din Za tuje goste je v sezoni dnevni penzion 550 din Koriščenje samo hrane 400 din Za otroke do 7 let starosn se plača hrana samo 5®'°' medtem ko je postelja zaračunana v celoti. - Spanje v štiripostelji s°' bi velja za ležišče 50 dl*- - v triposteljni sobi 80 dn* - v dvoposteljni sobi 100 dm - Za upokojence, ki bodo letovali pred in po sezon’ bodo veljale nižje cene, H sicer iz leta 1982, to pa s**' mo za upokojence tozdo ’ ki so lastniki doma. Te naslednje: - v dvoposteljni sobi ... 36°^ - v triposteljni sobi 330 dm - v štiriposteljni sobi 310 d80 - Ob prijavi mora vsak^ vplačati 30% polog od o lotnega zneska strošK penziona. Zadnji rok za prijavo je junij, na naslov: Mercato Velepreskrba, Tozd sist, Drago Arhar, Ljubo na, Slovenčeva 25. KORŠ obvešča Mirko Vaupotič — M-Sadje zelenjava 6. mercatoriada Še zadnja navodila vsem, ki se boste udeležili 6. letnih športnih iger sozda Mercator. Tekmovanje bo organizirano v malem nogometu, kegljanju (moški in ženske ekipno), namiznem tenisu (moški in ženske ekipno), streljanju (moški in ženske ekipno), plavanju (moški in ženske posamezno, računa se tudi ekipna uvrstitev), krosu (moški in ženske posamezno - računa pa se tudi ekipna uvrstitev), šahu, ribolovu, vlečenju vrvi, rokometu in tenisu (moški in ženske posamezno). Ptuj, 4. 6. 1983 odpeljal poseben avtobus, o odhodih pa bodo kapetani ekip obveščeni takoj po prihodu na Ptuj. Celotno tekmovanje bo tudi letos organizirano podobno kot vsa leta dosedaj. Po prihodu tekmovalcev do 8. ure bo svečana otvoritev ob 8. uri na velikem nogometnem igrišču. Kapetani ekip bodo prejeli ob prihodu natančne razporede tekmovanj, ki se bodo pričela ob 8.30 na igriščih športnega parka po že-omenjenem razporedu. Dopoldne so predvideni pričetki vseh tekmovanj razen krosa Celotno tekmovanje se bo odvijalo v športnem parku na Ptuju, ki je od železniške in avtobusne postaje oddaljen približno 800 metrov v smeri proti Dravi (ter na nasprotni strani proge, kot je avtobusna postaja). Izjema je le plavanje, ki bo organizirano v Ptujskih toplicah - oddaljene so 2 km v smeri proti Mariboru - prav tako pa tudi kegljanje, ki se bo deloma odvijalo na kegljišču v športnem parku in na kegljišču v hotelu Jeruzalem v Ormožu. Tekmovalce bo na obe oddaljeni tekmovališči in vlečenja vrvi, ki sta predvidena v popoldanskem času. Za udeležence tekmovanja bo med 10.30 in 13. uro predvidena malica. Za vse dobitnike medalj in drugih priznanj bo podeljevanje organizirano pol ure po končani posamezni disciplini. Podeljevanje bo v centralnem delu športnega parka. Zaključni del s podelitvijo prehodnega pokala in pokalov za prva tri mesta v ekipni uvrstitvi ter s tovariškim srečanjem bo v gostinskem delu ptujskega gradu. Vsem tekmovalcem, ki se bodo udeležili športnega dela prireditve, želimo čimveč športnega užitka in dobrih rezultatov. Polagamo na srce vsem nastopajočim, da je mercatoriada v prvi vrsti tradicionalno tovariško srečanje delavcev sozda Mercator in šele nato športno tekmovanje. Ostalim udeležencem priporočamo, da si poleg tekmovanj ogledajo tudi ptujske znamenitosti. Glasilo delavcev in nih kmetov SOZD Mercator j sub. o., Ljubljana, Aškerčev ^ Izdaja Center za obvešča* SOZD J, Uredništvo: Aškerčeva Ljubljana Ureja uredniški odbpr: j*, stina Antolič, Jože CerprZf Sonja Dolinšek, Sergej P** pj-nost, Anton Kočevar, Nad8 htar in Mirko Vaupotič ^ Odgovorni urednik Ja*0 vak (telefon: 221-044) .^ejS Novinarka Vesna Bi®1 (telefon 221-010) . ,ese' Tajnica redakcije Katja novec (telefon: 221-010) Tehnični urednik Dušan jovic jtfO Oblikovna zasnova Novak Tisk CGP Delo „„ daV*5* Oproščeno temeljneg od prometa proizvod Izhaja zadnji petek v Naklada: 12.000 izv« .