Novo vodstvo občinske skupščine Franc SVETELJ, predsednik Matija JENKO, podpredsednik skupščine skupščine Slava REPŠE, predsednik zbora združenega dela Ferdinand VODE, predsednik Stane SIMSIC, predsednik Ing. Alfonz BOLTAR, predsed- Marija GORJAN, sekretar skup-zbora krajevnih skupnosti družbenopolitičnega zbora nik izvršnega sveta ščine Z.OBČNEGA ZBORA SVETA ZVEZE SINDIKATOV OBČINE KAMNIK Osnova — delegacijsko sporazumevanje Preteklo štiriletno mandatno »bdobje sveta Zveze sindikatov občini Kamnik predstavlja teno najrazgibanejših obdobij v delu osnovnih organizacij sindikata in Zveze sindikatov, saj smo s sprejetjem nove zvezne in republiške ustave, občinskega statuta in statutov delovnih organizacij približali delovnemu človeku ne samo delovna sred-sua pač pa tudi, kar je najvažnejše, približali smo mu rezultate dela, o katerih odloča sam fcrez posrednikov, je bilo ugotovljeno na občnem zboru ObSS, ki je bil v četrtek, 13. julija. Sodeč po uvodnem referatu |o bodočih nalogah osnovnih organizacij sindikata in občinskega sveta Zveze sindikatov, ki ' ga je podal predsednik: ObSS (tov. Malešj so podčrtane predvsem naslednje naloge: — krepitev samoupravnega položaja delavca v združenem delu ' — družbeni standard in socialna varnost delavcev — ukrepi za stabilen razvoj gospodarstva - nadaljnje izgrajevanje organiziranosti sindikatov v občini. „Naloga, pri kateri so bih sindikati že doslej močno angažirani, je samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, še zlasti samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Doseženi so bili vidni rezultati, vendar smo še daleč od bistva. Ustava terja spremembo odnosov tudi na področju sporazumevanja. Tu gre za to, da se sporazumevajo delavci, ne pa nekdo v njihovem imenu in na njihov račun," je bilo poudarjeno v referatu. Delegati so v razpravi poudarili, da bo potrebno vse to, kar smo zapisali v ustavo, statute in akte TOZD in OZD, uresničiti v praksi, pri čemer bodo sindikati in ostale družbenopolitične organizacije morale odigrati odločilno vlogo. Izobraževanje delegatov, ki smo jih izvolili na nedavnih volitvah, in ki jih bomo še volili v interesne skupnosti, je nadaljnja naloga, pri kateri se bo moral uveljaviti sindikat. Delegati so opozorili na nadaljnje sporazumevanje v TOZD in OZD, predvsem pa na sporazumevanje o splošni in družbeni potrošnji. Akcije sporazumevanja razvoja morajo biti v bodoče bolje pripravljene. Obrat družbene prehrane, pomanjkanje delovne sile, delavski dom, dvorana za družbene prireditve, delovna disciplina, obveščanje, regijsko povezovanje, družbeno vrednotenje dela v samoupravnih spremembah (pogoji na težkih delovnih mestih), organiziranost sindikata itd. so bili predmet diskusije delegatov na občnem zboru. Izražena je bila težnja po iskrenem sodelovanju med organizacijami in organi sindikata, saj je to pogoj za uspešno delovanje in izvršitev vseh nalog, ki stoje pred sindikati. Delegati so govorili tudi o odgovornosti delegatov glede same prisotnosti na sejah in obravnavanju problemov na le-teh. Nadaljevati je potrebno z delom aktiva predsednikov 10 OOS tudi v novih oblikah organiziranosti sindikata. Občni zbor je obravnaval regijsko povezovanje. Delegati so ugotovili, da naj bo medobčinski svet ljubljanske regije posvetovalni organ in usklajevalec akcij med ObSS ljubljanske regije. Za financiranje tega organa so zadolženi občinski sveti in republiški svet, nikakor pa ne osnovne organizacije sindikata. O pomenu in nalogah medobčinskega sveta je spregovoril podpredsednik tega sveta tov. Tone Šercer iz Kočevja. Na občnem zboru so bile sprejete teze bodočih nalog sindikalnega sveta in OOS. Program dela je potrebno stalno dopolnjevati, pri čemer pričakujejo še več pobud s strani članstva, kot doslej, so zaključili delegati na občnem zboru. Na občnem zboru so delegati izvolili 13-člansko predsedstvo novega občinskega sindikalnega sveta, ki ga sestavlja 35 delegatov, nadzorni odbor in 5-člansko kadrovsko komisijo. Za predsednika kamniških sindikatov v prihodnjem mandatnem obdobju je bil izvoljen Janez Maleš, dosedanji predsednik sindikalnega sveta. S. Š. Vodje delegacij so se sestali Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet sta povabila na pogovor vodje vseh delegacij in konferenc delegacij iz krajevnih in delovnih skupnosti. Namen pogovora je bil obravnavati naloge, pravice in pristojnosti, ki jih imajo delegacije v novem delegatskem in skupščinskem sistemu. Vabilu so se odzvali skoraj vsi vodje, ki so jih delegacije izvolile na svojih prvih sejah. Najprej je predsednik občinske skupščine Franc Svetelj obrazložil sestav in organizacijo novega skupščinskega sistema in vlogo delegacij, kot je opredeljena v novi ustavi in občinskem statutu. Udeleženci pogovora so zlasti podčrtali pomen vsestranskega, pravočasnega in učinkovitega obveščanja in seznanjanja delegacij z vprašanji, ki jih obravnavajo samoupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Zato so predlagali, da bi ob vseh pomembnejših vprašanjih sklicali skupne seje delavskih svetov oziroma svetov krajevnih skupnosti ter delegacij. Glede na veliko število delegatov, vseh je v naši občini 966, je praktično nemogoče zagotoviti, da bi za sejo občinske skupščine ali posameznega zbora dobil svoje gradivo vsak delegat. Zato so se dogovorili, da bodo gradivo prejemali vodje delegacij oz. konferenc delegacij, teh je 122, in delegati družbenopolitičnega zbora. Naloga vodje delegacije pa je, da takoj, ko prejme gradivo, skliče sestanek delegacije, kjer se bodo delegati dogovorili o stališčih delegacije v zvezi s posameznimi predlogi in rešitvami, nakazanih v gradivu. Še bolje pa bo, če bo vodja delegacije pred sestankom izročil gradivo ali del gradiva posameznim članom delegacije, ki naj bi ga preučili in na sestanku delegacije posredovali svoje ugotovitve in mnenja. Glede nadomestil delegatom, ki se udeležujejo sej občinske skupščine, so vodje delegacij soglašali s predlogom, naj bi delovne skupnosti uredile to v svojih notranjih aktih, podobno kot imajo urejeno za člane delavskih svetov, oziroma kot so imele doslej urejeno za odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. Sredstva za nadomestila izpadlega dohodka za delegate krajevnih skupnosti in za delegate iz samostojnih dejavnosti pa naj bi zagotovila občinska skupščina v svojem proračunu. Beseda je tekla tudi o izobraževanju delegatov, ki je nujno potrebno za učinkovito delo delegacij. Družbenopolitične organizacije v sodelovanju z delavsko univerzo že načrtujejo rr.™"1^ za vse delegate, ki naj bi se začeli jeseni. Predlagajo, da bi v večjih delovnih skupnostih, kjer je več dele-S pnPravih samostojne seminarje, pri manjših pa bi združili več delegacij sorodnih dejavnosti. . s. Ir **** -J KAMNIŠKI OBČIN LETO XIII. ST. 6 JUNIJ 1974 1 DINAR GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK GOST IZ OMANA V KAMNIKU Med desetim kongresom ZKJ je kamniško občino obiskal član fronte za osvoboditev Omana in Arabskega zaliva Sa-leum Said Selen Said Mobarah. Visoki gost se je udeležil kongresa v Beogradu in je s skupino gostov obiskal Slovenijo. V Kamniku se je zadržal le en dan in se skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine udeležil slovesnega mitinga v Svilanitu, ki je bil posvečen kongresu jugoslovanskih komunistov. Visoki gost je zbranim delavcem spregovoril o boju arabskega ljudstva za svobodo. Poudaril je, da se njegovo gibanje nenehno bori za odpravo vseh oblilc kolonializma v Arabskem zalivu, ki ga vedno bolj ogroža Iran. Voditelj iz Omana seje zanimal za naš narodnoosvobodilni boj, saj arabski narodi prav iz njegove zgodovine črpajo način in taktiko bojevanja. O našem boju proti okupatorju sta ga seznanila Alojz Konda in Stane Zabavnik. Gost si je ogledal tudi tovarno Stol in se popeljal z žičnico na Veliko planino. ^ SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL UGODNA OCENA VOLITEV Občani in delovni ljudje so povsem podprli novi delegatski sistem, ne samo v razpravah o ustavi in občinskem statutu, pač pa posebno z visoko udeležbo na volitvah delegacij in z izvolitvijo takih delegatov, ki bodo najbolj predstavljali interese delovnega človeka v skupščinah. To je bila ena izmed osrednjih ugotovitev občinske konference SZDL, ki je 10. junija ocenjevala volitve kot našo največjo letošnjo politično akcijo. Podatek, da se je volitev delegacij krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora udeležilo 92,5 % volilcev in volitev delegacij v zbor združenega dela 88,7 % volilcev, dovojj zgovorno priča o široki družbenopolitični akciji in o enotni podpori, ki so jo delovni ljudje in občani dali socialistični samoupravni usmeritvi našega družbenega razvoja. Udeleženci seje so zlasti naglasih pomen medsebojnega sodelovanja vseh družbenopolitičnih organizacij v okviru Socialistične zveze kot nosilke volilnih opravil, ki je tokrat prišlo v polni meri do izraza, tako v temeljnih samoupravnih skupnostih kot v občinskem merilu. Ko so člani občinske konference SZDL na osnovi obširnega poročila o poteku volitev, ki ga je predložil izvršni dobor, ocenjevali volitve, seveda niso mogli mimo nekaterih slabosti in pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnje odpraviti. Največje težave so prav gotovo povzročili izredno kratki roki za posamezna volilna opravila, kar je bila posledica pozno sprejete volilne zakonodaje. Zaradi tega delovni ljudje in občani marsikdaj niso bili pravočasno in dovolj podrobno seznanjeni z vsemi novostmi v novem volilnem in delegatskem sistemu. V nekaterih delovnih organizacijah so posvetih premalo pozornosti, kje bodo volili. To posebno velja za tiste delavce, ki so bih odsotni zaradi dopustov in podobno. Precej težav so, posebno v krajevnih skupnostih, povzročali nepopolni volilni seznami, zlasti v skupini kmetov. Volišč za kmete prihodnjič ne bi smeh združevati, pač pa naj bi kmetje imeli možnost voliti na vseh običajnih voliščih v krajevnih skupnostih. Treba je reči, da so volilni odbori kljub težavam in zapletenosti volilnih opravil svojo nalogo dobro opravili. Samo v krajevnih skupnostih je v teh odborih sodelovalo prek 500 občanov. Občinska konferenca SZDL je izrekla vse priznanje tudi številnim aktivnim družbenim delavcem v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah kot v občinskem političnem aktivu, ki so veliko štorih, da je ta pomembna politična akcija uspešno potekala in se z dobrimi rezultati zaključila. Seveda pa z oceno volitev naloga ni opravljena. SZDL in druge družbenopolitične organizacije čakajo sedaj naloge na področju izobraževanja in usposabljanja delegatov. Izoblikovati bo treba enostaven, vendar učinkovit sistem obveščanja delegatov in njihovega medsebojnega povezovanja v konference delegacij, skupine delegatov za republiško skupščino itd. Delegatski sistem in odnosi se morajo vrasti v naše vsakdanje življenje in delo. 9. J UM.) - PRAZNIK KS KAMNIŠKA BISTRICA Krajevna skupnost Kamniška Bistrica je proslavila svoj krajevni praznik. Na predvečer so občani ob kulturni prireditvi napolnili dvorano prosvetnega doma na Vegradu in počastili 32-letnico zgodovinskega dogodka, ko je kamniška četa na Stahovici napadla nekajkrat močnejšega sovražnika. Slavnostno kulturno prireditev je odprl predsednik sveta KS Martin Poga-čar. Pozdravil je vse prisotne, med njimi predsednika občinske skupščine Kamnik Franca Svetelja in mu čestital k nedavni izvolitvi, sekretarja občinskega komiteja ZK Antona Fišerja in predstavnike družbenopolitičnih organizacij iz Kamnika in kraja samega ter vse preživele borce. S posebnim pozivom mladim, da ne bi težki časi okupacije in narodnoosvobodilnega boja utonili v pozabo, je obudil spomine na prvi oboroženi spopad na sovražnikovo postojanko na Stahovici, ko je izgubil življenje partizan Jurij Libnik. Po osvoboditvi so mu v njegov spomin na Vegradu, kjer je padel, postavili spomenik. Slovesen poudarek praznovanja krajevnega praznika je dal še kulturni spored, ki so ga skrbno, kot zmeraj, pripravili učenci osnovne šole Stranje s svojimi učitelji. Zbrane borbene in narodne pesmi je ubrano zapel šolski mladinski pevski zbor. Za nastop jih je pripravil glasbeni učitelj tov. Frelih. Nastopili so še dobro pripravljeni šolski recitatorji in mladinska igralska skupina z igrico Hrustač, pod vodstvom predmetne učiteljice Anice Urbanije. Po končani slovesnosti so borci, znanci, domačini in gostje tja do mraka posedali v prijetnem razgovoru na zgodovinskem in lepem Vegradu. -doko DELOVNE AKCIJE Letošnje leto je leto delovnih akcij, bi lahko zapisal. Naj jih naštejemo nekaj, pri katerih bo sodelovala tudi naša mladina. Malo iz Kamnika je vas Brezje, ki edina v občini še danes nima vodovoda. Vaščani so se odločili, da si bodo s pomočjo KS napeljali vodovod. Na OK ZMS Kamnik smo se domenili, da jim bomo priskočili na pomoč. Mladinske aktive smo seznanili z akcijo in povsod so navdušeno sprejeli naš poziv. Upamo, da bo v akciji sodelovalo prek 200 mladih. Dobra volja in delavnost mladih sta gotovo pripomogli, da bodo vaščani že letos imeli vodovod. Z delom bomo pričeli 21. junija. V naslednji številki bomo kaj več poročali o akciji. Letos se bo akcije Kozjansko 74 udeležilo tudi 12 mladih iz kamniške občine. Naša enota bo odšla na delo 29. junija in bo na Kozjanskem skupaj z drugimi brigadirji 20 dni. Želimo jim čim več uspeha. Na delovni akciji v Slavonski Požegi bodo mladi iz vseh 8 pobratenih mest v Jugoslaviji. Iz vsake občine bo sodelovalo po 52 brigadirjev pri izgradnji doma narodne obrambe. Brigadirji so odšli na delo 20. junija in bodo delali 14 dni. F. Pestotnik Uspešno delo društva upokojencev v Komendi Komenski upokojenci so se pred dnevi zbrali na občnem zboru v svojih prenovljenih prostorih v zgradbi stare šole. Pregledali so dosedanje delo svojega društva, ki šteje prek 200 članov. Dogovorili so se o bodočih nalogah društva, ki jih bodo poslej laže uresničevali, ker imajo svoj dom. Prav gotovo se bodo sedaj vključili tudi tisti člani, ki so še zunaj društva. j. ODBORNIKI DRUŠTVA IN GOSTJE OB OTVORITVI KLUBSKIH PROSTOROV KREPITEV OBRAMBNE PRIPRAVLJENOSTI Pred dnevi so se pripadniki partizanskih enot teritorialne obrambe udeležili dvodnevnih vaj. Taktične vaje spadajo v širši program izobraževanja in usposabljanja enot teritorialne obrambe. Udeležba in potek vaj sta pokazala, da se pripadniki teh enot zavedajo odgovornih nalog, ki so jim jih zaupali delovni ljudje in občani. -j Priprave na odkritje spominski plošče na ruševinah graščine v Špitalieu Občani krajevne skupnosti Špitalič nameravajo v okviru proslav letošnjega občinskega praznika postaviti spominsko ploščo na del obzidja nekdanje graščine. V dobi kmečkih uporov so se v maju 1635, to je pred 340 leti, podložniki uprli graščaku in napadli grad - nekdanji hospital. O zgodovini kmečkih uporov na Kamniškem je prof. Zika v lanskoletnem Občanu št. 3 -6 prispeval precej gradiva. Priprave za to svečanost so v teku. Ker je obzidje graščine skoraj povsem razpadlo, razen enega od vogalov, ki je še precej trden, bo potrebno odstraniti opuščene ruševine in popraviti vogal, na katerega bo pritrjena spominska plošča z napisom. Občinska skupščina in komunalno in cestno podjetje, ki gradi tuhinjsko cesto, bosta morala občanom pomagati pri odstranjevanju ruševin, kar jim je bilo obljubljeno že lansko leto. Vsa druga dela pri ureditvi prostora in pripravah za odkritje spominske plošče 28. julija bodo prizadevni občani s prostovoljnim delom opravili sami. „Tudi mi v Špitaliču želimo pokazati, da nekaj zmoremo!tac pravi predsednik krajevne or^so nizacije SZDL Filip Železni)?"' »vendar vsega nismo zmožt|e'' opraviti sami, saj ima naša kil11}, jevna skupnost na voljo le ma'c'i! denarja." Upamo, da se bo naša želji dobro voljo Špitaličanov le izpolnila. Zato smo po vzglei krajevne skupnosti Zg. TuhK ki je pred nekaj leti prevze organizacijo proslave IV. zboji gorenjskih aktivistov, to nalojf zaupali občanom Špitaliča. Pričakujemo, da jo boi tudi izpolnili. Občinska konferenca SZC SINDIKALNA ŠOLA 7 Občinski sindikalni svet Kamnik in delavska univerza Kamnik sta v maju pripravila sindikalno šolo za vodstva izvršnih odborov sindikalnih organizacij. Izobraževalni program je bil sestavljen tako, da je zajemal vsa področja dejavnosti sindikatov. Predavatelji pa so ga skušali podati tako, da ga bodo vodstva sindikatov lahko s pridom uporabila pri sestavljanju svojih akcijskih programov in njihovi uresničitvi. Sindikalno šolo je odprl tov. Jože Globačnik, generalni sekretar republiškega sveta ZSS, s predavanjem o družbenopolitični vlogi in položaju sindikatov v socialistični družbi. Najbolj je bilo obiskano predavanje Mitja Švaba o delavski kontroli, kjer je bilo prisotno 90 slušateljev. Ob teh so predavali iz repu- bliškega sveta zveze sindikat' še Janez Tršan in Tilka Blai ter še nekateri domači pre^., vatelji. Čeprav nam je sindikal šola uspela, nikakor ne morei! biti zadovoljni z obiskom, sebno ob koncu šole, saj imai v občini preko 60 osnovi sindikalnih organizacij, na z: njih predavanjih pa je bilo ji šotnih le po 25 slušateljev. O SREDNJEŠOLSKEM CENTRU JAVNA RAZPRAVA Že večkrat je bilo kaj napisanega o gradnji srednješolskega ci tra v Kamniku, ki naj bi ga začeli graditi v bližnji bodočnos Načrt, ki ga je izdelal BIRO 71 iz Domžal, predvideva, da novogradnja veljala okoli 17 milijonov dinarjev, vendar lahko pri kujemo, da bo končna vsota mnogo večja. Center bo stal v bliž obeh sedanjih šolskih poslopij, tako da bodo vse kamniške šole zi skupaj. Zal lokacija vseh kamniških šol na enem mestu ni najb posrečena, saj ne upošteva močno stanovanjsko gradnjo na Gn nu, v Mekinjah, Vrhpolju, Bakovniku, Duplici in Smarci. Morda bilo bolj umestno dokončati osnovno šolo na Duplici in eno izrrj kamniških osnovnih šol preurediti v srednješolski center. To načrt je tu in odločitev je tudi sprejeta. O načrtu srednješolski centra bo javna razprava, kise je kaže udeležiti. ZA LAČNO AFRIKO Na poziv republiškega odbora Rdečega križa Slovenije so se samoupravni organi Živilske industrije ETA odločili, da bodo pripravili večjo količino gotovih jedi in jih poslali lačnim v Afriko. Kolektiv Perutnine iz Zaloga pri Ljubljani je prispeval 2 toni svežih .kur, iz tovarne Saturnus pa so brezplačno dobili pločevinke. V ETI so vse kurje meso vložili v pločevinke in s primernimi dodatki pripravili zelo okusno kurjo juho. Skupni prispevek vseh treh delovnih kolektivov je skoraj 100 tisoč dinarjev. Štiri tone kurje juhe bo te dni posebno letalo Inex Adrie prepeljalo v Centralno Afriko, kjer vse prispevke željno pričakujejo. Strokovnjaki, ki so poizkusili kurjo juho v pločevinkah, so se o kvaliteti pohvalno izrazili. -tj TalpremT Več gostov v Kamniki Po podatkih občinske službe za plan in analize se je lani število noči* domačih in tujih gostov v prenočiščih v kamniški občini zelopovečalo. U je 22.029 gostov prespalo v naši občini 52.180 noči. Največ gostov seW prespi v Kamniku, ki je lani dobil hotel Malograiski dvor. Število nočitev jf primerjavi s prejšnjim letom višje za 28 odstotkov. Največ nočitev je bU* juliju in avgustu, najmanj pa meseca maja. Med gosti je komaj-vsak enaj tujec. In še nekaj velja omeniti, povprečna doba bivanja gostov v Kamniki le 2,4 dni, kar kaže, da se gostje bolj malo časa zadržujejo pri nas. Jih pač' moremo zadržati, saj sta le hrana in pijača za zahtevnega gosta premalo. Zaživel je nov samoupravni organ na gimnaziji Rudolfa Maistra V duhu nove ustave je v OZD gimnaziji Rudolfa Maistra zaživ nov samoupravni organ - SVET STARŠEV. Oblikovan je po de gatskem sistemu. Starši dijakov vsakega oddelka so na roditeljsk sestankih v mesecu februarju in marcu izvolili tričlansko delegacij za dobo dveh let. Novi samoupravni organ je takoj začel s svoji delom, saj je doslej imel že dve seji. Na prvi, 25. marca, so čl« sveta staršev izvolili predsednika - Lojzeta Logarja, obravnav' statut gimnazije in naloge sveta staršev ter izvolili petčlansko def gacijo v svet gimnazije. Tako se je šola tesneje povezala s starši I odločanju v zadevah, ki so širšega pomena. Svet staršev je do' pomembno vlogo v nadaljnjem razvoju samoupravljanja gimnaziji in oblikovanju mladega samoupravljalca. Najf membnejše naloge novega samoupravnega organa so: razpravljati dajati predloge k delovnemu načrtu gimnazije, razpravljati in daj: predloge k samoupravnim aktom, ki urejajo pravice in dolžno! učencev, razpravljati o vzgojno-izobraževalnih problemih in rezj tatih ter o vseh drugih zadevah, ki urejajo življenje in delo učenca Svet staršev je na drugi seji, 10. junija, z veliko zavzetost razpravljal o.učnem uspehu maturantov in sodeloval pri urejati nekaterih vzgojnih problemov. Tako se je pokazalo, da so starši kot delavci v organizacij1 združenega dela skupaj z učitelji nosilci naporov pri vzgojno-iZj braževalnem delu in oblikovalci uspehov na tem področju. Skup družbeni interes je v tem posebej izražen, saj gre za generacije, jih vzgajamo ih učimo danes za jutrišnjo ustvarjalnost. Svetu staršev želimo še naprej uspešno delo! A. Pohod — v neznano Kamniška organizacija zveze Rezervnih vojnih starešin, ki jo »odi Jože Pogač ar, je prvo nedeljo v juniju organizirala orientacijski pohod članov. Tokrat j so se udeleženci zbrali pri go-jjstišču „Pod skalo", kjer so prejeli podrobno zemljepisno karto *n kompas ter opis orientacijskega pohoda. Kaj kmalu so morali vsi streljati z zračno in vse to se je upoštevalo pri skupnih rezultatih. Tokrat je bil pohod zelo naporen, saj jih je pot vodila preko pobočij Starega gradu in le dobro poznavanje vojaških veščin je rezervne starešine vodilo od ene kontrolne točke do druge. Pot ni bila enostavna, saj so na cilj NAPORNO JE BILO, VENDAR KORISTNO prihajali kar upehani, vendar vsi veseli, da so uspeli premagati vse težave. Skupaj je sodelovalo 96 članov organizacije in 20 tabornikov, ki so bili razvrščeni v 20 tekmovalnih ekip. Zmagala je ekipa, v kateri so bili Pollak Bojan, Krempelj Slavko in Letnar Filip, drugo mesto je zasedla ekipa v sestavi: Nastran Jože, Obreza Franc, Dobrovoljc Roman in Kališnik Tomaž; tretji pa so bili Jeglič Anton, La-bignan Brane, Mezga Anton in Jeras Milan. Tokrat so rezervni oficirji povabili tudi kamniške tabornike, ki so se vabilu radi odzvali in obljubili, da se bodo podobnih tekmovanj radi udeleževali tudi v bodoče. Pa naj še kdo reče, da se s taborniki v Kamniku ne da sodelovati. Za dobro organizacijo moramo pohvaliti vse organizatorje, ki jih pri prireditvi ni bilo malo. Prav gotovo je orientacijski pohod zelo primerna vaja vseh rezervnih vojaških starešin, zato smo prepričani, da jih bo prihodnjič še več na startu. —tj Delegat in občinska skupščina DELEGACIJA: Izraz izvirnih interesov delavca in občana Konec marca smo izvolili delegacije v delovnih in v krajevnih skupnostih. Štiri leta bodo delegati sodelovali v delu občinske in drugih skupščin. Z ustavo smo vpeljali nove oblike urejanja naših skupnih družbenih zadev. Ker želimo, da bo delovanje novih delegatskih skupščin kar najbolj uspešno, moramo čimbolje poznati njihovo sestavo, vsebino in metode dela. Z ustavo in občinskim statutom smo postavili temeljne okvire za delo novega skupščinskega sistema. Skupna naloga nas vseh pa je, da dokončno izoblikujemo tak način dela delegacij, skupščinskih zborov, komisij in drugih teles, da bo povsod, kjer se bo odločalo, prišel do izraza izviren interes delovnega človeka in občana. Ta zapis, ki ga bomo objavili v nekaj nadaljevanjih, ima predvsem namen seznaniti bralce s temeljnimi vprašanji vsebine in organizacije delegatskega sistema v naši občini in opozoriti na vprašanja, ki jih bo treba še urediti, da bodo delegatski odnosi res postali sestavni del našega vsakdanjega dela in življenja. V naših temeljnih družbenopolitičnih in samoupravnih dokumentih smo zapisali, da je delegatsko načelo izhodišče našega družbenopolitičnega sistema. Po delegatskem načelu so sestavljeni delavski sveti, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in drugi organi samoupravnega odločanja. Novost, ki je v novi ustavni ureditvi med najpomembnejšimi, je to, da je skupščina kot organ družbenega' samoupravljanja in najvišji organ oblasti oblikovana po delegatskih načelih. Zato so delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti (delovnih organizacij in krajevnih skupnosti) temelj skupščinskega sistema. Osnovni smoter delegatskega sistema je, da tudi družbene odločitve sprejema delovni človek v bistvu v svoji temeljni samoupravni skupnosti, preko delegatskega sistema pa sodeluje na vseh ravneh družbenega dogovarjanja in odločanja. Delegacije oblikujejo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, kmetje in obrtniki, v JLA ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Kandidacijski postopek opravi SZDL skupaj s sindikatom. Pri kandidiranju je pomembna vloga ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij. Demokratični kandidacijski postopki zagotavljajo i dejanski vpliv vseh delovnih ljudi na sestav delegatskih skupščin. Volitve delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti so neposredne. Temeljne samoupravne skupnosti določajo v ojeviru ustave s svojimi samoupravnimi akti: število članov delegacije, ki ne sme šteti manj kot pet članov, sestavo, izvolitev in odpoklic delegacije. ' Ustava določa, da traja mandat delegatov štiri leta in da nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen v isto delegacijo. V delegacijo TOZD ne morejo biti izvoljeni delavci, ki ne morejo biti člani delavskega sveta (vodilni). V delovnih„ skupnostih, ki štejejo manj kot 30 članov, delegacije ne volijo, pač pa vsi člani sestavljajo delegacijo. V naši občini štejejo delegacije v TOZD od 5 do 15 članov. Večje delegacije imajo v tistih TOZD, ki združujejo večje število obratov, delavnic itd. Ustava namreč pravi, da morajo biti v delegaciji delegati iz vseh delov delovnega prava in da mora biti v delegaciji upoštevana sestava zaposlenih po kvalifikacijah, starosti, spolu itd. Delegacije v krajevnih skupnostih pa štejejo od 5 do 24 delegatov. Največja delegacija je razumljivo v Kamniku; ki ima eno tretjino prebivalcev občine. V delegacijah temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih, izvoljenih je bilo 48 delegacij, poleg teh pa še delegacija kmetov in delegacija obrtnikov (skupno torej 50 delegacij), sodeluje 335 delegatov. V 52 delovnih skupnostih, ki imajo manj kot 30 zaposlenih, pa ima status delegata 427 zaposlenih. V delegacijah, ki pošiljajo delegate neposredno ah prek konference delegacij v zbor združenega dela občinske skupščine, sodeluje 726 delegatov. Med izvoljenimi delegati je 35,6 % žensk, 16,9 % mladih do 27 let-in 76,2% neposrednih proizvajalcev. V 20 delegacijah krajevnih skupnosti, vsaka KS ima svojo delegacijo, pa je vključenih 179 delegatov. Med njimi je 15,8% žensk, 17,6% mladih in 87% neposrednih proizvajalcev. V zvezi s sestavo delegacij in prek njih tudi občinske skupščine je bil glede na dosedanje stanje dosežen bistven napredek. Delegacije torej imamo, poglejmo zdaj, kakšne so njihove naloge, pravice in dolžnosti. V glavnem so zapisane v ustavi in v občinskem statutu. Podrobneje pa jih bodo morah opredeliti še statuti in drugi samoupravni akti v TOZD in krajevnih skupnostih. Delegacija je mesto, kjer se določajo temeljna stališča za delo delegatov v skupščini. Pri tem pa morajo delegacije upoštevati interese svoje in tudi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Med pravicami in dolžnostmi delegacije velja opozoriti zlasti na naslednje: - delegacija določa izmed svojih članov delegata za ustrezen zbor občinske skupščine;- - obravnava vprašanja, ki zadevajo delovne ljudi in občane v temeljnih samoupravnih skupnostih in stališča prek delegata posreduje skupščini; -■. sproti obvešča delovne ljudi in občane o svojem delu in o odločanju v skupščini; - delegacija ima pravico od samoupravnih in drugih organov v svoji skupnosti in v občini zahtevati vse podatke, mnenja in stališča o vprašanjih, ki jih obravnava. Zato lahko da pobudo za sklicanje skupne seje z delavskim svetom, svetom krajevne skupnosti ali kakim drugim organom; - delegacija je dolžna obravnavati vprašanja, ki jih ji predloži delavski svet ali svet krajevne skupnosti. Prav tako so ti samoupravni organi dolžni razpravljati o vprašanjih, ki jim jih predloži delegacija. Ta vprašanja pa morajo biti našteta v statutu temeljne samoupravne skupnosti. Gotovo je zanimivo vprašanje, ali mora delegat, ki pride na sejo občinske skupščine, za vsako ceno vztrajati pri stališču, ki ga je sprejela njegova delegacija. Ce bi se to zgodilo, potem bi bilo delo skupščin onemogočeno. Delegat ne more biti le poštar, ki prenaša stališča in predloge delegacije, pač pa mora pri svojem delu v skupščini upoštevati poleg smernic svoje samoupravne skupnosti tudi skupne in splošne družbene interese. Seveda mora delegat o svoji opredelitvi in glasovanju na seji zbora poročati svoji delegaciji ih pojasniti, zakaj se je odločil za drugačno stališče od tistega, ki ga je sprejela delegacija. Za delo občinske skupščine je zelo pomembna pravica delegacij in delegatov zahtevati v skupščini obravnavo določenih vprašanj, sprejem odlokov, zahtevati odgovore na vprašanja o delu izvršnega sveta, upravnih in drugih organov. Pobuda za snovanje programa dela skupščine bo morala izhajati predvsem od delegacij, izvršilni organi oz. službe pa naj bi te pobude strokovno določneje opredelili. Program dela skupščine mora izhajati iz dejanskih potreb občana in delovnega človeka po urejanju skupnih zadev in problemov. To načelo moramo začeti čimprej praktično uresničevati. F. S. (prihodnjič dalje) Krvodajalska akcija Organizacija krvodajalstva sodi med najpomembnejše družbene naloge Rdečega križa. Krvodajalstvo se je v minulih letih izjemno razmahnilo in doseglo raven, ki nas resnično lahko zadovoljuje. Takšen odnos ljudi pri nas je prav gotovo pogojen z našim družbenim sistemom, ker se delovni človek vse bolj zaveda, daje od njega samega odvisno, kako bo živel in kako bo zavarovan v primeru bolezni ali nesreče. To spoznanje je globoko humano in odraz odgovornosti človeka do sebe in drugih ljudi, s katerimi živi v skupnosti. Da se družbeni odnos do krvodajalstva spreminja, je dokaz, da pride letno k odvzemu krvi že do 40 odstotkov novih krvodajalcev, to je tistih, ki dajejo kri prvič v življenju. Vse več je tudi mladih ljudi, tako da lahko povemo, da se bo v nekaj letih struktura krvodajalcev precej spremenila. Akcije v maju seje udeležilo kar 1354 občanov. Tako smo izpolnili letošnji plan s 138 odstotki. Rdeči križ se iskreno zahvaljuje vsem krvodajalcem za globoko izkazano humanost, zavest do sočloveka in solidarnost do bolnika, ki je krvi potreben. M. Zagorc BIRO 71 V KAMNIKU V Domžalah že nekaj let uspešno deluje projektivno podjetje BIRO 71. V pogovoru s predstavniki skupščine so predstavniki izrazili željo, da bi odprli svojo enoto tudi v Kamniku. Izvršni svet občinske skupščine je o njihovi nameri razpravljal in idejo podprl. Seveda občinska skupščina ne bo mogla preskrbeti biroju prostorov in bo projektivni biro moral poslovati pod enakimi pogoji kot vsaka druga organizacija združenega dela. V Kamniku predvidevajo ustanovitev projektivne skupine pri samoupravni stanovanjski skupnosti, zato je poslovanje takega biroja vprašljivo. Omeniti moramo, da dosedaj vse urbanistične dokumente pripravlja Ljubljanski urbanistični zavod in ne bi bilo umestno sodelovanje z njimi prekiniti. Vsakršne obljube 6 prispevanju sredstev za ustanovitev enote BIRO 71 v Kamniku torej ža občinsko skupščino niso sprejemljive. v -žr POROČILO o zbiranju prispevkov za gradnjo doma v KUMROVCU in za KOZJANSKO Odbor za zbiranje sredstev za gradnjo doma borcev in mladine Jugoslavije v KUMROVCU ter izgradnjo KOZJANSKEGA je ugotovil na svoji zadnji seji dne 23.5.1974, daje zbiralna akcija uspela. Podjetja v občini so prispevala skupno 149.420,00 din Sindikalne podružnice 20.875,30 din Družbenopolitične organizacije 4.200,00 din Organizaciji ZRVS Kamnik in Tuhinj 2.285,00 din 10 organizacij ZB NOV 7.622,60 din Družbene službe 12.025,00 din Gostilničarji, obrtniki in privatniki 5.709,95 din Skupaj: 212.933,25 din dogovorjena vsota znaša 205.500,00 din več zbranega - 7.433,25 din Po republiški evidenci pa je zbrano 219.541,25 din Razlika je nastala v tem, da so prispevek vplačala podjetja s sedežem zunaj občinskih meja, poslovalnice pa imajo v naši občini (n.pr. PTT, SPIZ, podr. Ljubljana, Emona, itd.), o čemer pa odbor nima evidence. Odbor za zbiranje sredstev za gradnjo doma v KUMROVCU in za KOZJANSKO se vsem, ki so akcijo podprli, iskreno zahvaljuje. Odbor Delovni upokojenci Zadnjo nedeljo v maju so imeli kamniški upokojenci svoj redni letni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Pregledali so delo društva v zadnjem letu in poslušali poročilo o delu upravnega odbora, ki mu je v zadnjem času predsedoval Franc Skok. Na zadnjem občnem zboru je bil za predsednika izvoljen Jože Vrhovec, ki pa je na lastno željo med tem časom odstopil. Kamniško društvo upokojencev šteje 1156 članov, vendar moramo pripomniti, da vsi upokojenci niso člani društva. Med člani društva je tudi 673 članov samopomoči. Društvo upokojencev je največ svoje aktivnosti posvetilo problemom pokojnin in gradnji doma upokojencev v Kamniku. Razumljivo je, da se upokojenci živo zanimajo za probleme pokojninskega varstva, saj je njihov življenjski obstoj v nemajhni meri odvisen od pokojnine. Žal niso uspeli v vseh prizadevanjih za objektiv-nejšo politiko usklajevanja pokojnin, saj se člani ne strinjajo s sedanjim načinom zviševanja pokojnin. Življenjski stroški rastejo iz dneva v dan, vendar višine pokojnin tem porastom ne sledijo. Sedanja rast pokojnin tudi ni v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določa, da se morajo pokojnine spreminjati za isti odstotek, kot se spreminjajo osebni dohodki zaposlenih. Tudi zviševanje pokojnin le enkrat v letu upokojencem ne ustreza, saj tako ni mogoče nikdar ujeti hitrega naraščanja življenjskih stroškov. Zlasti bo potrebno zagotoviti primerne pokojnine tistim z najnižjimi pokojninami. Lani so kamniški upokojenci razvili svoj prapor, ki mu je botrovala občinska konferenca SZDL Kamnik. Pri razvitju prapora, ki se ga je udeležilo veliko upokojencev in gostov, so sodelovala številna kamniška podjetja. Upokojenci so pozdravili začetek gradnje doma upokojencev, ki bo letos že nudil streho upokojencem, in novoustanovljeni klub, ki je postal prijetno zbirališče vseh upokojencev. Občnega zbora društva upokojencev so se udeležili tudi predsednik občinske konference SZDL Fer.lo Cvetko, pieusiavmk občinske skupščine, Vlado Jašovič, predstavnica občinskega sindikalnega sveta Bogica Mihelič in predstavniki sosednjih upokojenskih društev. Med gosti je bil tudi podpredsednik republiškega odbora društva upokojencev Jože Jurač, ki je pohvalil dejavnost kamniških upokojencev. Ob koncu moramo omeniti, da se je kamniško društvo upokojencev organiziralo na delegatskem principu, saj ga bo vodil zbor delegatov iz vseh sosesk in vasi, kjer stanujejo upokojenci. Zbor delegatov šteje 52 članov, ki bodo izmed svoje srede izvolili novi upravni odbor in druge organe društva. Med evidentiranimi kandi-. dati za predsednika upravnega odbora v prihodnji mandatni dobi je Matija Sterle, za tajnika društva pa Peter Klavčič. _tj Novi izdelki z oznako ETA Kolektiv Živilske industrije ETA je začel letos pospešeno izdelovati gotova jedila z mesom. Vse jedi so konzervirane v pločevinkah in sterilizirane. V ETI so pripravili devet vrst gotovih jedi, in to polnjeno papriko, segedinski golaž, pi-ščančevo obaro, ričet, čufte, srbski fižol s kranjsko klobaso. sarmo, kislo zelje s kranjsko klobaso in srbski fižol s ham-burško slanino. Vse jedi so pripravljene na olju in ustrezajo okusu slovenskega potrošnika. S pripravo gotovih jedi so v ETI obogatili izbiro jedil, ki sodijo v stalno zalogo živil za gospodinjstvo. Omenjeno zalogo priporočajo v primeru naravnih nesreč ali nenadnega napada. Razvojni laboratorij v ETI pripravlja tudi druge vrste konzerviranih jedi, ki jih bodo začeli izdelovati jeseni. Vse kaže, da bo kamniška tovarna postala največja slovenska proizvajalka vložene povrtnine, gotovih jedi in gorčice. —r PLESNI TEČAJ KONČAN Skupina mladih invalidov na 10. jubilejnem sončnem vlaku Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo tov. Zora Tomič je še pred odhodom na novo dolžnost v Beograd presenetila gojence Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku s prijetno vestjo. Posredovala jim je namreč ljubeznivo vabilo predsednika komiteja „Sonnenzug" g. Erika Engla z Dunaja, ki se z vsemi močmi prizadeva to humano akcijo razširiti in poglobiti. Povabilo je sporočalo, da bodo udeleženci najprej dva dni gostje mesta Dunaja, nato pa bodo krenili z vlakom, ki nosi simbolično ime „sončni"? na štiridnevno potovanje preko cele Avstrije v Liechtenstein in majhen del Švice. V tej edinstveni akciji sodelujejo enakovredno vse avstrijske humanitarne organizacije in društva, ob materialni podpori občin, podjetij, ustanov in posameznikov ter moralni podpori vsega prebivalstva. Po skromnih pripravah je skupina 15 invalidov, v starosti od 13. do 20. leta, z dvema spremljevalcema, 11. 6. krenila na pot. Že na prvi postaji onkraj državne meje prijazen pozdrav in gostoljubnost članov Avstrijskega RK, ki seje nadaljeval vse do Dunaja. Višek pa je predstavljal sprejem na dunajskem kolodvoru. Ob svečanih zvokih Mestne pihalne godbe so izrazili prijazno dobrodošlico predstavniki komiteja Sončni vlak, predsednik RK dunajske pokrajine, zastopniki našega predstavništva na Dunaju, Tanjugov dopisnik, fantje in dekleta s cvetjem in spominskim darilcem. Z izredno skrbjo in prizadevnostjo so nas nastanili v udobnem mladinskem domu. a^-, dopoldne je bilo namenjeno ogleju ^ïamcnitosti mesta Dunaja, nato pa presenečenje, kije bilo naznačeno že v vabilu. Dunajski župan nam je priredil svečano kosilo v restavraciji na 252 m visokem „Donauturmu", ki se nenehno vrti in tako nudi razgled na mesto z okolico z vseh strani. Po prisrčnem pozdravu županovega odposlanca ministra v Dunajski deželni vladi-g. Leh-nerja se je Donavski stolp nekajkrat okrenil preden smo se znašli spet na trdnih tleh naših udobnih sob. V četrtek, 13. 6.,je 10. jubilejni Sončni vlak krenil na svoje veselo popotovanje. V desetih vagonih je bilo razmeščenih 350 invalidov vseh starosti in 127 spremljevalcev. V posebnem sprejemnem vagonu je bil improviziran radijski studio, od koder so trije napovedovalci skrbeli za prijetno glasbo in sploh z vsemi resnimi in šaljivimi obvestili in naročili, željami in zahvalami vnašali sproščeno vzdušje. Foto reporter, prej stalni spremljevalec pokojnega avstrijskega predsednika, ni zamudil nobene priložnosti za zanimiv posnetek. Zbiral je namreč material za jubilejni album, filmski snemalci pa so snemali jubilejni film. Iz kraja v kraj je brzel vlak, ki je nosil v sebi Človeško gorje, ki ga poimenujemo z besedo invalidnost; povsod topli pozdravi prebivalcev, mladih in starih, predstavnikov mestnih in pokrajinskih oblasti, povsod prisrčne besede, stiski rok, cvetje, skromna in prisrčna darila, glasba mestnih pihalnih godb, ki so nas presenečale tudi z izvirnostjo oblačenja, narodne noše, pevski zbori, folklorne skupine. Povsod isto, pa vendar v vsakem kraju na svoj način zanimivo in prisrčno. Na vsakem sprejemu je bila slovenska skupina deležna posebne pozor- nosti, rednih obiskov vseh delegacij, dodatnih šopkov in razglednic, prospektov in brošur. K še večji svečanosti, globljemu doživljanju pripadnosti svojemu narodu, pa so prispevali predstavniki naših odposlanstev v Avstriji, ki so nas redno obiskovali na vsej poti in prinašali otrokom rože in slaščice. Prisrčen pa je bil tudi stik z zdomci, ki so nas pričakali na nekaterih postajah. Popoldne drugega dne pa je nastalo med potniki posebno vznemirjenje. Na vrsti je bil sprejem pri Liechensteinskij princesi. Vse udeležence so z avtobusi prepeljali v glavno mesto kneževine Vaduz, kjer je bila v veliki mestni dvorani večerja in nastop folklornih skupin. Princesa se je dolgo zadrževala v razgovoru z invalidi, našim je podarila ob slovesu avtogram. Po sprejemu so krenili avtobusi z gosti na švicarsko stran nazaj na vlak. Četrtega dne popoldne je obstal Sončni vlak spet na Dunaju. Pozdravilo gaje enakomerno hupanje dolge vrste sanitetnih vozil in vesela melodija Nasvidenje v Španiji, kamor naj bi namreč krenil Sončni vlak leta 1975. Ljudje, ki jih je usoda nesrečno zaznamovala, so se razhajali. Mnogo toplih nasmehov, , komaj rojenega prijateljstva, solza slovesa, obljub in doživetij se je zrcalilo na teh obrazih, predvsem pa globoko spoznanje pomoči, solidarnosti, človečnosti, ki še živi. V meglenem jutru nas je pozdravila Ljubljana. Nič velikih besed nismo imeli na ustih, le v srcih 15 mladih ljudi je bila zapisana hvaležnost in ljubezen vsem, ki so jim potrdili vero v sočloveka. M. Mrčela Letos pet odličnih maturantov Na gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku so v četrtem razredu zaključili pouk 5. junija. Pred vhodom v šolsko poslopje so četrtošolci opravili tradicionalno predajo ključa, kije zdaj prešel iz rok 23. generacije maturantov v roke bodoče generacije, ki bo 24. po vrstnem redu. Maturanti so oblekli salonske obleke in se postavili s cilindri,dekleta pa so bila v belih bluzah in temnih krilih. V dolgem sprevodu so s pesmijo krenili po mestu in vrgli z mosta v vodo simbolično krsto z vsemi težavami in nevšečnostmi štiriletnega šolanja. Gaudeamus — veselimo se, ker je konec! S pesmijo so se ustavili tudi pred spomenikom generala Maistra, po katerem je poimenovana kamniška gimnazija. V obeh četrtih razredih je bilo ob koncu šolskega leta 42 dijakov, 21 fantov in 21 deklet. Razred jih je uspešno končalo 39 in sicer 5 z odličnim, 4 s prav dobrim, 25 z dobrim in 5 z zadostnim uspehom. Dve dijakinji imata popravni izpit, ena pa je zaradi bolezni neocenjena. Odlični dijaki Mihaela Humar, Igor Ivanetič, Nada Kodra, Alenka Potnik in Mojca Vrhovnik so oproščeni opravljanja zaključnega izpita. O uspehih dijakov na gimnaziji in o maturi bomo poročali v naslednji številki Občana. L Z. ŠOLA V NARAVI Osnovne šole kamniške občine so že drugo leto zapored v prvih dneh junija pripravile na morju za učence četrtih razredov šolo v naravi. Glede na lanskoletne izkušnje, zadovoljstvo staršev in otrok so se letos za 10 dni preselili na morje skoraj vsi učenci četrtih razredov osnovnih šol Frana Albrehta, iz Most, Stranj in. Toma Brejca in njihovih podružnic. V treh izmenah se je zvrstilo v počitniških domovih na Debelem rtiču in v Savudriji 360 učencev, doma jih je po zdravnikovem nasvetu ostalo le nekaj malega. Tako šolo resnično lahko imenujemo šolo v naravi, saj so bili učenci od jutra do večera zares na prostem. Učenci so se po skupinah takoj po zajtrku zbrali pri svojih učiteljicah in pridobivali znanje po skrajšanem učnem načrtu iz glavnih učnih predmetov. Spoznavali so življenje ob morski obali, se pogovarjali o značilnostih mo- rja in njegovih živalih, o pomorskem prometu, o turizmu in še o marsičem. Po pouku so se zbrali pri svojih učiteljih telesne vzgoje in se učili plavanja. Po opoldanskem počitku so šli spet plavat in na bližnje izlete. Med učenci je bilo precej takih, ki so morje v življenju videli prvič. Na skrivaj so najprej vtaknili prst v vodo, ga obliznili in rekli: „Res je, slana je!" Nekaj je bilo seveda tudi takih, ki so se ob praktičnem primeru prepričali, da žive v morju tudi morski ježki. Zbrali so nekaj bodic v svojih podplatih. Drugi med posebneži se je hotel med sovrstniki izkazati, da je na morju „doma", ni pa upošteval, da ima kak kamen tudi oster rob. Razumljivo je, da so mu zaradi neposlušnosti in prenagljenosti morali, ko je prišel iz vode, zakrpati kožo na bedru. Lepo presenečenje so mladim letoviščarjem napravili „morski klobuki", ki so jih do sedaj videli le na šolskih slikah, tokrat pa so se jim pokazali v vsej naravni barvni lepoti kar blizu obale. Hitro so minevali dnevi šole v naravi. Žal, da nobeni izmeni ni prizaneslo tudi nekaj dni slabega vremena in je zaradi tega ostalo nekaj., malega učencev, ki so bili tik pred tem, da bi splavali. Vsi udeleženci šole v naravi so pohvalili dobro prehrano in so o tem učenci sporočali svojim staršem že s prvimi pozdravi z morja. Pohvaliti pa moramo vsekakor vse učitelje, ki so za 10 dni prevzeli vso skrb za najmlajše in jim nadomestili starše. Poleg razrednikov četrtih razredov in učiteljev plavanja so skrbeli za normalen potek šole v naravi tudi vodje izmen. Ti so bili na Debelem rtiču Janez Mrak z osnovne šole Toma Brejca in Slobodan Pavlovič z osnovne šole Moste, v Savudriji pa Jože Juvančič z osnovne šole Frana Albrehta. -doko. nekaj plesov, ne da bi se jii bilo potrebno voziti v Ljublja no, kjer je najbližja stalna pleš na šola. Povezali so se s spori no-plesno sekcijo pri kulturne umetniškem društvu Tin; Rožanc v Ljubljani in tako I prevzel vodstvo tečaja Fredj Novak, sicer trener športnd plesnih parov pri KUD TIN ROŽANC. Pa K( niša: mi luda ho sai go ki tal kd sti bo ve: St( za de ALENKA IN FREH V RITMJ RUMBE Tri, štiri - slow, slow, quick, slow.. .slišimo štetje v ritmu tanga in koraki so od takta do takta bolj vešči. Naj mladince ne moti, če jih malo opazujemo pri učenju plesov, od tistega iz daljne Argentine, pa onega z vroče Kube in plesa z dunajskih dvorov, nismo pa spregledali najmlajšega med njimi, ponovno priljubljenega „tržačana". Člani predsedstva občinske konference Zveze mladine v Kamniku so sklenili plesa željni mladini omogočiti naučiti se NA ENI IZMED PLESNIH VAJ ZAKLJUČNI KONCERT Učitelji in gojenci kamniške glasbene šole so ob zaključku šolskega leta pripravili koncert, na katerem so pokazali rezultate svojega dela. V prvem delu programa, ki je obsegal dvajset nastopov, so sodelovali solisti, v drugem pa zbori in ansambli. Vsi nastopajoči, od cicibanov pa do učencev zadnjega letnika, so se zelo potrudili, seveda pa gre vse priznanje tudi pedagogom. Občinstvo je še posebej navdušil mladinski pihalni orkester pod vodstvom tov. Mehleta, ki daje dobre obete, da bomo v Kamniku po daljšem premoru spet imeli svojo pihalno godbo. '. • -j Tečaj je bil deset sobot ¡ dve uri s pričetkom ob 17. uri mali dvorani kina DOM. Ud ležba je bila številnejša od p: čakovane, saj se je tečaja ud ležilo kar 70 mladink in ml dincev, kar je omogočilo tuj nizko ceno tečaja. To je I eden vodilnih namenov, saj i želimo čimvečjemu krof mladine približati „umetnos; plesa. Naučili so se angleški ¡ dunajski valček, fox-trot, ta go, cha-cha-cha, polko | boogie-woogie. Na zaključku plesnega i čaja, ki je bil 18. maja, smol lahko ogledali, kaj so se udeF ženci tečaja naučili. Pomerili1 se tudi v šaljivem tekmovanj plesu okrog stolov, zmagoval par pa je bil nagrajen. Kot p sebni užitek je bil ogled demó' strativnega nastopa, Fredi Novaka in njegove saplesalJ Alenke Verstovškove. Pokaži sta nam, kaj lahko doseže pi ki se z ljubeznijo posveti pjesj Zaplesala sta nam svoj progra petih latinsko-ameriških * petih standardnih plesov. Njij nastop je bil enkraten. Celoti prireditev je odlično povezo\* France Pestotnik, ki je „nai ma" Frediju in Alenki zažel sreče in uspeha na evropske in svetovnem prvenstvu. Vsa zahvala gre tudi podjet „Kamnik", ki nam je odstopi dvorano. MLADI SO STEBER KAMNIŠKE GODBE ■M V KMETIJSKE ŠOLE Eno osnovnih vprašanj v problematiki kmetijstva je, kako zadržati ljudi, posebno mlade, na kmetijah. V tej smeri so bili storjeni pomembni koraki, od katerih naj omenim samo nekatere. V preteklem letu smo dobili. nov zakon o kmetijskih zemljiščih, ki ureja vprašanja zemljiškega maksimuma, zakupa in prometa s kmetijskimi zemljišči. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč pa omogoča prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča ne obremenjujejo preveč. Kreditiranje nakupa kmetijske mehanizacije in gradnje novih objektov je doseglo pomemben obseg. Po podatkih, ki so na razpolago, uporabljajo kmetje v naši občini okrog 300 traktorjev, 100 samonakladalnih prikolic, 30 trosilcev hlevskega gnoja, 25 cistern za gnojevko, v gradnji pa je preko 40 hlevov s poprečno 20 stojišči. V vidnem porastu je tudi poraba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Razumljivo je, da sodobno kmetijsko mehanizacijo, gnojila in zaščitna sredstva lahko pravilno uporablja le vsestransko razgledan in usposobljen kmet. Potrebno znanje si pridobi na predavanjih, v pogovoru s strokovnjaki in naprednejšimi kmetijskimi proizvajalci, pomembno vlogo pa imata tudi tisk in radio. Navedeni viri informacij so vsekakor koristni, vendar dostikrat nepopolni. Popolno znanje nudijo šole za kmetovalce, ki jim bo treba tudi v naši občini posvetiti več pozornosti in vanje usmeriti čim več kmečkih fantov in deklet. Šole za kmetovalce so v Šentjurju pri Celju, Grmu pri Novem mesti Rakičanu, Svečini, Turnišču ' j v Novi Gorici. Šole imajo en' , ten učni program; pouk traja ] leti, v poletnem času pa •' 1 opravlja praksa. Vse šole ima| dijaške domove s popoln i oskrbo. Doslej je končalo šole \ kmetovalce 10 fantov in deklj iz naše občine, v letošnjem let pa pričakujemo nove kan! lahko praznuje 15-letnic>ri obstoja, da se je klub obdržal jN' da napreduje ter da je košarl«iSnJ postala ena izmed priljublje! nejših športnih panog v KarreP' ALI JIM BO USPELA UVRSTITEV V I. KOŠARKARSKO LIGO? leta 1966, ko je treninge prevzel Vlado Šerbel, ki trenira kamniško prvo ekipo še danes. Pogoji za delo so se bistveno izboljšali. Košarkarji so dobili asfaltno ploskev, čeprav minimalnih dimenzij. Klub se je vključil kot samostojen v ObZTK. Že leta 1966 sije klub zadal nalogo priti v višjo ligo, kar mu je po večkratnih poizkusih tudi uspelo v letu 1971, ko se je po kvalifikacijah uvrstil v II. slovensko ligo — center. Od generacije iz leta 1959 je takrat igral le še Maleš Janez, ostali pa so prenehali z aktivnim igranjem in se vključili v ekipo Old boyev. Klub je imel takrat poleg prve ekipe tudi mladinsko in žensko ekipo, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni sodelovala v ligaškem tekmovanju. Preko tov. Iskre je klub navezal stike z moštvom Magistrata in SSVW iz Celovca, s katerimi že nekaj let izmenjuje gostovanja. Klub ima danes tri ekipe: moško, mladinsko in pionirsko ekipo, ki tekmujejo v rednem pionirji kamniških osemletk. Ugotavljamo, da je ena asfaltna ploskev za tako število mladih v Kamniku absolutno premalo, saj je obstoječa ploskev zasedena od jutra pozno v večerne ure. Nove asfaltne površine bi nudile možnost mladini športnega udejstvovanja, klubu pa večjo izbiro perspektivnih igralcev. Potrebno bo še okrepiti vrste trenerjev in sodnikov, kajti cilj kluba je, da z lastnimi kadri zagotovi kvaliteten vzpon košarke v Kamniku, da vzgoji mlajše, ki bodo lahko stopili na mesto starejših članov in da ne bo imel problemov, kot jih ima večina slovenskih klubov s podmladkom. Tako je klub iz lastnih vrst regrutiral nekdanje igralce, ki prevzemajo dolžnost trenerjev mladincev in pionirjev (Okorn Jože, Drčar Matjaž, Lah Srečo). Potrebno je omeniti, da je klub dosledno upošteval določila pravil, ki si jih je sam napisal in sprejel. V pravilih je določeno, da klub podreja uspehe na športnem polju uspehom v šoli in uspehom na leni |t I %n< irip rak niku. Zahvala gre ObZTK, igraj?^ cem, trenerjem in odbornikom q_j kakor tudi zvestim navijačeniia ki so skozi vsa leta športnL bodrili in vzpodbujali igralce. llQ V letošnjen/letu ima klufrsi možnosti, rdi/ se uvrsti v višj*°f ligo, saj voVina lestvici II. SKf Č - center /ž\dvema točkanfm prednosti/To bi bila za klur". največja nagrada ob jubileju. ru' Dosedanji predsednil. kluba: Klavčič \ Petf*1* 1959-1962 (v okviru TV(°V Partizan), Maleš Jane-?v' 1962-1964, 1966-1969, F P 1973-1974, Frbežar Vekosl« 1969-1971, Jančar Toma!« 1971-1972, Danilo CerkveniFc 1974. klr Kapetani I. ekipe: Male*en Janez 1959-1971, Benkovip* Janez 1971-1973, Trobentfei Boris 1973. lo° Trenerji: Zule Peter, Škrjanj Janez, Lap Jure, Maleš Jane^ Šerbel Vlado, Okorn JožJ Okorn Anča, Drčar Matjal Sitar Tone, Lah Srečo in Trcf bentar Boris. K. n i«? iiilii : v »v.w . Olovec 77:40 V zelo lepi in dinamični tekmi je ekipa ŠD Komenda na igrišču v Mostah premagala goste iz Celovca. Prav razveseljiv je razpredek sistematskega dela z mladimi ter vzorno sodelovanje med ŠD in osnovno šolo. Z dograditvijo košarkaškega igrišča v Komendi pa se bo zanimanje za košarko prav je poznala naporna pot. fe^ gotovo še okrepilo. veseljem pa smo sprejeli pov< *?: D . . .. .. .... bilo ŠK S. V. W., naj se udelC" Pn domačinih zasluzijo žim0 turnirja v Celovcu, pohvalo prav vsi, gostom pa se Ti Cai Tudi Kamničani bodo šli na Himalajo Na straneh Kamniškega občana smo v zadnjem času večkrat brali o velikih uspehih naših alpinistov, članov alpinističnega odseka planinskega društva Kamnik. Zato ni čudno, da so se tudi Kamničani prijavili za peto jugoslovansko himalajsko odpravo (V. JAHO). Ta odprava, ki bo letos jeseni, je vsejugoslo-vanskega pomena, udeleženci zanjo so bili izbrani izmed prijavljenih alpinistov iz cele Jugoslavije. Ker v alpinizmu ne obstoja formalno svetovno prvenstvo ali olimpijske igre, je taka odprava enakovredna udeležbi na svetovnem prvenstvu v kateremkoli športu ali pa udeležbi na olimpijskih igrah. Uspehi dosedanjih jugoslovanskih himalajskih odprav kažejo, da se lahko v Himalaji tudi Jugoslovani kosajo z mnogo večjimi in bogatejšimi narodi. Za Kamnik je ta odprava še posebno zanimiva, zato, ker se je po devetih letih spet zgodilo, da v njej sodelujejo tudi člani alpinističnega odseka planinskega društva Kamnik, kar je posebno priznanje ne samo za planinsko, ampak tudi za celotno športno dejavnost v Kamniku. Odprava se bo poskusila povzpeti na 7.902 m visoki Kangbačen (trenutno drugi najvišji neosvo- jeni*, vrh na svetu) v pogorju Kagčengdženge. Odprava šteje 17 članov: vodjo, 12 alpinistov, 2 zdravnika, T novinarja in enega snemalca za RTV. Vodja odprave je Tone Škarja, član AO PD Kamnik, drugače pa doma iz Mengša. Druga dva člana AO PD Kamnik pa sta Bojan Pollak in Tone Trobevšek. Ostali člani odprave so iz Ljubljane, Medvod, Radovljice, Bohinjske Bele, Mojstrane in Nove Gorice. Na pot bodo odšli v začetku avgusta 1974. Prvi del priprav za odpravo je bil zaključen v začetku maja, večji del opreme in hrane (7 ton - približno) že pluje z ladjo „Triglav" proti Indiji. Naj tu omenim, da so tudi nekatera kamniška podjetja: TITAN, SVIT, UTOK, ETA, SVILANIT, KOČNA, METALKA, ŽELEZNINA, prispevala svoj delež k tej odpravi, druga pa upamo, da še bodo. Drugi del priprav pa se ravno sedaj odvija z zbiranjem še preostale opreme, hrane in finančnih sredstev. Denar se zbira tudi s prodajo „pozdravnih razglednic": Vsak, ki plača samo 20 N din, bo dobil barvno razglednico iz Nepala, poleg tega pa ima tudi možnost, da bo izžreban za večdnevni izlet v Katmandu ob koncu novembra. -b. p. Republiško tekmovanje industrijskih gasilskih društev usnjarske, čevljarske in gumarske industrije 12. maja 1974 so se na sta-onu prijateljstva v Mekinjah lCrri Kamniku zbrale desetine dustrijskih gasilskih društev !Unjarske, čevljarske in gumar-ke industrije Slovenije. To epubliško tekmovanje je bilo Posvečeno 50-letnici delovanja idustrijskega društva. Dan prej je bila ob navzoč-psti najvišjih predstavnikov odjetja, samoupravnih organov 'r predstavnikov občinske ga-ilske zveze slavnostna seja ruštva. Predsednik društva -ojze Kleindinst je med drugim ejal, da moderna doba poleg obrin, ki jih ponuja človeku, tinaša tudi veliko zla. Tehnič-napredek in izpopolnitve apadalnih orožij zahtevajo od ssilcev ne le pripravljenost sevati in ukrepati pri požarih, mveč sodelovati tudi v vse-udski obrambi naše domovine, e naloge zahtevajo od gasilcev lenehno krepitev gasilske služ-e in požarne varnosti v podjet-ter skrb za tehnično oprem-enost. Po slavnostnem govoru sta ektor podjetja ter predsednik osnovne organizacije sindikata »ripela na prapor spominske ►akove. Predsednik občinske Jasilske zveze Janez Pregled pa 1 izročil 10 članom značke za 1/0-letno delo, trem članom pa ja 20-letno sodelovanje. Cast-•emu članu Slavku Zaleteju je uročil odlikovanje predsedstva upsilske zveze Slovenije I. sj*°pnje. 0 Gasilci iz Utoka so ob svo-ifm prazniku izdali tudi pose-Jen bilten, ki predstavlja delo Truštva od ustanovitve. Vse prijavljene tekmovalne 'kipe so se 12. maja zbrale pred rjovarno usnja; nato je krenila g>ovorka po mestu na tekmoval-$i prostor. V povorki je bilo 27 praporov, 90 gasilcev v parad-ajih uniformah, 110 gasilcev v jjelovnih oblekah ter 19 gasil-kih avtomobilov. V pozdravim govoru se je pokrovitelj il-ečanja Stane Simšič zahvalil #em gasilcem za dolgoletno lobo ob vseh akcijah v podjetju in zunaj njega. Zahvala je bila namenjena vsem, ki so neustrašeno branih družbeno lastnino pred uničenjem. Prav gasilska organizacija je vedno vzgajala poštene, narodno zavedne državljane, kar je zlasti pomembno v današnjih dneh, ko tuji pohlepneži spet grabijo po naši zemlji. Taka srečanja krepijo pripravljenost in sposobnost organizacije, omogočajo tesnejše sodelovanje in izmenjavo koristnih izkušenj. Žal se nekatere desetine tekmovanja niso udeležile in tako ni bila zastopana celotna usnjarska industrija Slovenije. Najbolj so bili uspešni gasilci izT" Tovarne usnja Šoštanj I. Kamničani so bili drugi; med gasilkami pa so bile edine tekmovalke dekleta iz Kamnika. Republiško tekmovanje je pod tehničnim vodstvom kamniške občinske gasilske zveze uspelo in desetine so se razšle v upanju, da se bodo drugo leto zbrale na podobnih srečanjih še v večjem številu. D. H. GASILCI - USNJARJI SO KORAKALI SKOZI KAMNIK PRIZADEVNI * V KOMI »•O. ENII RTNI >l KI IV Komendi je veliko športnikov, zato so na njihov o pobudo anuarja 1974 ustanovili športno društvo Komenda, ki ima feč športnih sekcij - šahovsko, /(Aogometno, košarkarsko, odbojkarsko, hokejsko, smučarsko in namiznoteniško. rj Med vsemi ima najdaljšo Tradicijo šahovska sekcija, ki luje že od leta 1945. Šah je v omendi zelo priljubljen in ima ied vsemi športnimi panogami ajveč pristašev. Komenški ;ti vseskozi dosegajo lepe spehe, tako na občinskih kot a republiških tekmovanjih, ied člani so v republiki na smem mestu, v občini pa na >rvem. Tudi najmlajši šahisti ne zaostajajo za starejšimi kolegi -fehistke - pionirke so na področnem tekmovanju v Ljubljani dosegle prvo mesto, šahisti -pionirji pa drugo. Na občinskem prvenstvu so pionirke osnovne šole Komenda—Moste dosegle prvo, pionirji pa drugo mesto. Lepe uspehe so dosegli Judi najmlajši pionirji in pionirke. Za pokal Kočevskega medveda so šahisti Komende med desetimi slovenskimi ekipami zasedli lepo peto mesto. Od kod taki šahovski uspehi "a tem področju zlasti med mladimi? Predvsem so mladim fcgled starejši člani šahovske tekcije, poleg tega pa imajo v Komendi šahovsko šolo z Uftnim načrtom. Za šahovski klub je moralno in materialno veliko prispevala občinska skupščina Kamnik. Poleg šaha je v Komendi najbolj priljubljen nogomet. Športniki nogometne sekcije so silno prizadevni in zato imajo v ŠD tudi svojo sekcijo. Ljubitelji okroglega usnja so si v Komendi kar sami uredili lepo nogometno igrišče. Ker imajo nogometaši vse pogoje za resen trening, si močno želijo igrati v občinski ligi že v sezoni 1974/75. Zaenkrat so to le skrite želje, vendar pa jih bodo komenški nogometaši z marljivim delom lahko dosegli. Tudi košarkarji v Komendi so marljivo začeli z delom, zlasti odkar imajo novo igrišče in s tem tudi pogoje za boljši trening. Odbojkarji zaenkrat gostujejo na igrišču v Mostah. Odkar pa imajo v Komendi novo košarkarsko igrišče, bodo tudi odbojkarji trenirali na novem terenu. Hokejisti zaradi pomanjkanja ledu letos skorajda niso igrali. Tako kot drugi si tudi igralci namiznega tenisa zelo prizadevajo, da bi v svoji disciplini dosegli čimveč. V športnem društvu Komenda je, kljub temu da je društvo še zelo mlado, včlanjenih že štiristopetdeset športnikov, kar je za tako majhno področje zelo veliko. Ob občinskem prazniku občine Kamnik bo športno društvo Komende priredilo nogometni turnir, šahisti pa bodo priredili brzo-turnir. 1 J. K. Družabna srečanja za starejše občane Letos so bila srečanja organizirana v naslednjih osnovnih organizacijah Rdečega križa: v Motniku, Špital&u, Zg. Tuhinju, na Lokah, v Palovčah, Mostah, Komendi, v Kamniški Bistrici bo srečanje junija. Starejši občani radi prihajajo na taka srečanja in jih spremljajo z velikim zadovoljstvom. Mnogim je ta drobna pozornost članov RK vzbudila čut, da se jih tudi v jeseni življenja spominjamo in jim skušamo pomagati po svojih močeh. M. Z. 20 LET MARLJIVEGA DELA KAMNIŠKIH STRELCEV Kamniški strelci praznujejo 20-letnico ustanovitve strelske družine v Kamniku. Ob tem jubileju naj na hitro preletimo njihovo delo in rezultate. Z marljivim in načrtnim delom so prišli tudi dobri - odlični rezultati. Ljubitelji strelskega športa so s prostovoljnim delom zgra-. dili dva objekta, ki ju sedaj s pridom uporabljajo. Prvo so zgradili strelišče za malokaliber-sko puško na Zapricah, to je bilo v letih 60/62. V uporabo so dobili kletne prostore v kinu Dom in jih preuredili v lepo strelišče za zračno puško, to je bilo v letu 72. Strelska zveza Slovenije je kamniškim strelcem podelila več priznanj za njihovo marljivo delo. Na VŠTK v Ljubljani je opravil Podgornik Ivan tečaj za trenerja. Svoje znanje prenaša na mlajši rod, ki že kaže solidne rezultate. Preglejmo nekaj pomembnih rezultatov v letošnji sezoni: Republiško prvenstvo v streljanju z malokalibersko puško za mladince in mladinke 3 x 20 ter pionirje in pionirke 3 x 10 in 3 x 30 strelov leže. Mladinke ekipno: MK puška serijske izdelave 3 x 20, posamezno: 1. KOZJAK 481, 2. REISNER 456, pionirji: MK puška serijske izdelave 30 strelov leže, Ekipno: 2. Kamnik 723 krogov, posamezno 1. PODGORNIK Janko 253 krogov, pionirji: MK puška serijske izdelave trojni položaj 3 x 10, ekipno: 1. KAMNIK 645 krogov, pionirke posamezno: 1. CIPOT 199 krogov. IMedobčinsko strelsko tekmovanje z MK puško v počastitev ob 50-letnici zloma fašistične Orjune v Trbovljah. Nastopilo je sedem članskih ekip iz Slovenije Ekipno: 1. KAMNIK 1004 krogov posamezno: 2. REPIČ 262, 3. BERTONCELJ 258, 4. PODGORNIK IVAN 255 krogov, 17. PODGORNIK JANKO (pionir) 229 krogov. V Ljubljani je bilo nočno streljanje z vojaško puško na 300 m na predvečer rojstnega dne tovariša Tita. Sodelovalo je 265 članskih ekip iz Slovenije s 795 strelci. Kamničani v postavi Podgornik Ivan, Šunkar Florjan, Paršin Ivan so zasedli odlično drugo mesto. Kljub temu da nimajo v Kamniku možnosti za trening na 300-meterskem strelišču. Medobčinsko tekmovanje z zračno puško v počastitev 25-letnice strelske organizacije v Kranju. Sodelovalo je 5 ekip. Ekipno: 1. KAMNIK 1421 krogov, 4. Burja 356, 5. Drolc 355, 8. Rihter 349. Republiško prvenstvo v streljanju z vojaško puško. Vojaška puška^ hitro streljanje - posamezno člani: 5. PODGORNIK 10/61 (zmagovalec je dosegel 10/75) MK puška revijske izdelave 3 x 20, člani : 5. Podgornik 491 (zmagovalec je dosegel 509 krogov) Gjurin Božidar Industrijsko podjetje ALPREM Kamnik Priporoča svoje izdelke in usluge: — izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov — pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija — opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst — stavbno ključavničarstvo Pokal podjetju »Kamnik« Sobota in nedelja;25. in 26. maja, sta bili prizorišče kamniških kegljačev in kegljačic v Ljubljani na kegljišču „Maksa Perca". 16 kamniških osnovnih organizacij sindikata je sodelovalo s 27 ženskami in 133 moškimi v okviru sindikalnih športnih iger za diplome in dva prehodna pokala, ki jih daje občinski sindikalni svet najboljšim posameznikom, parom in ekipam. Doseženi so bili naslednji rezultati: Ženske posamezno: 1. Zupan Anka (Stol) 388 lesov; 2. Križnik Helena (Sob) 368; 3. Janežič Urška (Kamnik) 366; 4. Korošec Mojca (Svila-nit) 349; 5. Nada Lotrič (SOb) 338 itd. Ženske ekipno: 1. Stol 1 (Zupan, Kem, Grabnar) 1010 lesov; 2. SOb (Križnik, Lotrič, Grden) 968; 3. Svilanit (Korošec, Špende, Filip) 965 itd. Moški posamezno: 1. Maks Šimenc (Kamnik) 458 lesov; 2. Zamljen Franc (Kamnik) 455; 3. Žlebir Franc (Svilanit) 449; 4. Kern Janez (Alprem) 446; 5. Leben Drago (Zarja) 433 itd. Moški - pari: 1. Kržin-Zamljen 874 lesov; 2. Gorjan-Šimenc (vsi Kamnik) 872; 3. Urh-Kem (Alprem) 853; 4. Ravnikar-Šavelj (Graditelj) 833, 5. Griljc-Sitar (Svit) 826 itd. Moški ekipno: 1. Podjetje I. 2494 lesov; 2. Alprem I. 2422; 3. Stol I. 2360 itd. Tekmovanje je vzorno organizirala kegljaška sekcija Svilanit pod vodstvom tov. Šuštarja. Upajmo, das bomo bodoča prvenstva Kamnika že lahko organizirali na kegljišču v Kamniku, saj interes za to športno panogo narekuje čim prejšnjo izgradnjo takega objekta, ki bo obenem velikega pomena za rekreacijo in razvedrilo kamniških občanov. M. J. Iščem frizersko vajenko Gjurin Iva Šlandrova 24 Kamnik Sprejmem takoj ali po dogovoru instalaterja centralnih kurjav. Prav tako sprejmem fanta, ki delno pozna dela pri instalacijah. Delovni in plačilni pogoji so dobri. Vinko Petek instalater centralnih kurjav in vodovoda Križ 24/a, . Komenda Kamniška krnili ka POROKE: Marjan Dolinšek iz Kamnika, delavec, star 23 let, in Terezija Eslh iz Dobovca pri Rogatcu, delavka, stara 19 let; Vid Kadunc iz Zg. Tuhinja, kmet, star 25 let, in Ivana Korošec iz Hruševke, kmečka delavka, stara 19 let; Alojzij Kosec iz Mengša, avtoklepar, star 23 let, in Branka Mali iz Kamnika, prodajalka, stara 22 let; Marjan Kranjec iz Duplice, monter stavbnega pohištva, star 22 let, in Nežka Letnar iz Jeranovega, prodajalka, stara 21 let; Miroslav Kropivšek iz Vrhpolja pri Kamniku, orodjar, star 23 let, in Danica Novak iz Vrhpolja, študentka, stara 21 let. Vladimir Mišja iz Bišč, šofer, star 27 let, in Danica Grgič iz Komende, delavka, stara 22 let; Mirko Pirš iz Cirkus, kmet, star 23 let, in Frančiška Novak iz Zg. Tuhinja, delavka, stara 18 let; Franc Sušnik iz Zirovš, zidar, star 34 let, in Cecilija Jenko iz Gmajnice, kmečka delavka, stara 29 let; Slavko Zabret iz Komende, ključavničar, star 26 let, in Angela Lavrič iz Podgorja, delavka, stara 19 let; Dragutin Žinič iz Most, mizar, star 23 let, in Majda Zalokar iz Žej pri Komendi, uslužbenka, stara 21 let. SMRTI: Agata Giossini iz Zg. Tuhinja, gospodinja, stara 72 let; Neža Golob iz Kamnika, osebna upokojenka, stara 81 let; Franc Jenko iz Podgorja, osebni upokojenec, star 56 let; Jernej Kramar iz Starih Sel, kmetovalec, star 65 let; Andrej Martine iz Kamnika, osebni upokojenec, star 73 let; Alojz Semprimožnik iz Bele, kmečki delavec, star 21 let; Uršula Sodnik iz Klanca, družinska upokojenka, stara 76 let; Ludvik Vavpetič iz Podgorja, osebni upokojenec, star 78 let; Frančiška Osolnik iz Hruševke, prevžitkarica, stara 83 let; Miro Vidmar iz Kamnika, uslužbenec, star 26 let; Peter Vidmar iz Podgorja, osebni upokojenec, star 79 let; Janez Zadrgal iz Komende, osebni upokojenec, star 66 let. POGOVOR S ŠPORTNIKOM Vlado in košarka Ime Vlado Šerbelj je tesno povezano z uspehi kamniških košarkarjev, ki te dni slavijo 15-letnico ustanovitve kluba in začetek košarke v Kamniku. Skromen in požrtvovalen je Vlado skoraj vsak večer pod koši na igrišču pri osnovni šoli Toma Brejca, ki je postalo zbirališče vseh kamniških športnikov. Trenira prvo ekipo, ki ima letos vse nikdar prazno. Poleg tega ne ustreza predpisom, saj ni dovolj veliko. Res ne vem, kdo je dovolil zgraditi tako asfaltno ploščo, saj je moč dobiti mere košarkarskega igrišča v vsakem učbeniku telesne vzgoje. Zato želimo košarkarji? da bi čimprej odobrili lokacijo za novo igrišče, saj smo sami pripravljeni prispevati za ureditev tudi denar. SEDAJ ME PA LE POSLUŠAJTE! možnosti, da se uvrsti v prvo slovensko ligo. Zanimalo nas je, kaj meni o košarki in zakaj sije ta dinamični šport izbral za svojega konjička. Koliko časa si že košarkar? — KoSarko sem začel igrati, star komaj 9 let, pri mariborskem Braniku, Takrat so z igro pod koši začeli tudi Daneu, Kandus, Bajec, in drugi. Z njimi sem dolgo časa igral, saj me je ta šport vse bolj navduševal. Ko sem se preselil v Kamnik, sem začel trenirati in mlade Kamničane vodim že sedem let. Kakšni pa so v Kamniku delovni pogoji? - Kaj naj povem? Imamo le' eno igrišče, ki je zasedeno ves dan. Tu igrajo učenci in dijaki vseh kamniških šol, zvečer pa se zberejo še košarkarji. Vsakdo se lahko prepriča, da igrišče ni Pozimi je treningov manj? - Kamnik ima le dve telovadnici, ki sta zelo zasedeni, tako da imajo treninge le enkrat tedensko; to pa je premalo. Naša neui-granost nas vedno moti v pomladanskem delu prvenstva, kajti takrat izgubimo več tekem. Tako veliko mesto, ki ima močno industrijo in veliko športnikov, potrebuje večjo dvorano. Samo v Zagorje je treba iti in si ogledati, kaj vse je mogoče narediti z ne prevelikimi denarji. Kaj pa meniš o igralcih? - Dovolj dobrih košarkarjev imamo, ki se bodo lahko uvrstili v višje tekmovanje. Vso pozornost posvečamo pionirjem in mladincem, saj se v klubu zavedamo, das bo le z množičnostjo mogoče doseči tudi kakovost. Pionirji iz Most in Stranj vedno bolje igrajo in za naraščaj se nam ni treba bati. Imamo premalo vaditeljev, vendar bosta letos dva člana obiskovala višjo trenersko šolo v Ljubljani, kar bo izboljšalo kvaliteto vadbe. Igralci so dovolj marljivi, žal pa sta dva pri vojakih in prideta šele jeseni. Kamniška košarka je bolj amaterska, kako pa bo v naprej? — S skromnimi denarji, ki nam jih daje temeljna telesno kulturna skupnost, se le težko prebijamo, zato številne izdatke poravnavamo kar iz svojega žepa. Na gostovanje se vozimo s svojimi avtomobili, ker je to najceneje, za klub seveda. Tudi vsi trenerji smo amaterji, ki nas navdušuje košarka. Tako bo tudi, če se bomo uvrstili v slovensko ligo, le da bo potrebno več denarja za priprave igralcev. Na nedavnem občnem zboru je bil izvoljen novi upravni odbor. Ali pomaga pri delu? — Moram reči, da je novi upravni odbor trenerjem in igralcem v veliko pomoč, zato moram izreči Danilu Cerkveniku, Janezu Malešu, Petru Podjedu in drugim javno zahvalo. Če bo delo uprave kluba še naprej takšno, se nam res ni treba bati večjih težav. V upravi kluba delajo skoraj vsi nekdanji igralci, ki tudi pridno trenirajo v ekipi „01d boys". • Mislim, da smo prav z rekreacijsko košarko pritegnili številne starejše igralce. V vsakem športnem klubu so nekdanji igralci zaželeni kot funkcionarji. Ob koncu še osebno vprašanje, kako družina prenaša tvoje pogoste treninge in pota na tekme? — Kar dobro, saj tudi sama hodita gledat tekme in tudi na številnih treningih sta. Veš, človek se vsega navadi, tudi moža, ki je navdušen košarkar, mar ne? -tj Utok zmagovalec Usnjariade 74 fr\ Odlične pionirke - šahistke Že v prejšnji številki je bilo objavljeno^ da so se kar tri ekipe OS Kornenda-Moste uvrstile na medkrajevno prvenstvo ljubljanskega področja. Tekmovala je tudi četrta, tj. ekipa starejših pionirjev, ker ekipe OŠ Frana Albrehta na tekmovanje ni bilo. Tako starejši kot mlajši pionirji so zasedli drugo mesto s pol točke zaostanka za prvo uvrščenima ekipama. Starejše in mlajše pionirke pa so si brez resnejše konkurence priborile prvi mesti in se tako uvrstile v finale slovenskega prvenstva. Najboljši igralci so se uvrstili v finale posameznikov, ki so ga organizirali Hrastničani; tja so prišli kar trije pionirji OŠ Komenda-Moste. Med mlajšimi pionirkami je Rozi Poglajen zasedla 13. mesto, pri mlajših pionirjih je Marjan Znidar dosegel 11. mesto, Branko Maren pa med starejšimi pionirji 12. mesto v Sloveniji. Ekipno prvenstvo Slovenije je potekalo v Kranju. Mlajše pionirke, Vilma Lap, Rozi Poglajen, Darja Pavšek, Milena Bremšak, Mira Maren, so osvojile drugo mesto, z eno in pol točko zaostanka za ekipo Žalmana. Najbolj izenačen boj za prvo mesto je potekal v kategoriji starejših pionirk. Na koncu tekmovanja sta imeli najboljši ekipi Hoče in Komenda—Moste enako število točk. Medsebojni dvoboj se je končal neodločeno, proti tretje uvrščeni ekipi pa je imela ekipa Hoč boljši rezultat, in je osvojila prvo mesto. Drugo uvrščeno ekipo so sestavljale: Marija Jagodic, Olga Grilc, Alenka Zadrgal in Slavka Zlobko. Za vse te uspehe sta najbolj zaslužna mentorja Rudi Ocepek in Ciril Križelj. Ob vsem tem velja omeniti, daje letos tekmovalo preko 50.000 pionirjev šahistov iz skoraj 300 slovenskih osnovnih šol. S. L. ŠAH Na aprilskem brzotur-nirju Solidarnosti v Kamniku je bilo 12 udeležencev, ki so dosegli naslednje rezultate: 1. Bavčar 10,5, 2. Troha 9, 3.-4. Marjan Iskra in Bine Štrajhar, 5. Anton Čorp, 6. Ludvik Matoh itd. Na majskem nagradnem brzoturnirju so sodelovali tudi člani drugih sekcij kamniškega občinskega šahovskega odbora. To pot je premočno zmagal Rudi Ocepek iz Komende, ki je izgubil samo eno partijo in remi-ziral dve. Sledili so 2. Bine Štrajhar 11, 3.-4. Žarko Bračič in Križelj 10,5, 5. Troha, 6. Peter Zupančič iz Domžal, 7. in 8. pa Bavčar in Pelikan. V soboto, 15. junija, seje na športnih igriščih v Kamniku in okolici pomerilo 480 športnikov iz 14 slovenskih podjetij usnjarske predelovalne industrije na VI. USNJARIADI. Organizator in pokrovitelj tekmovanja je bila Tovarna usnja Utok, ki je letos proslavljala 50-letnico svojega obstoja. Delavci -« športniki so se pomerili v streljanju, namiznem tenisu, kegljanju, šahu in malem nogometu, športnice pa le v streljanju z zračno puško. Letošnje tekmovanje je bilo zelo izenačeno, kar je še povečalo zanimivost tekmovanja. Kljub obilici tekem, pa je organizatorju uspelo z odlično organizacijo ob pomoči nekaterih kamniških športnih delavcev, izvesti tekmovanje v enem dnevu v splošno zadovoljstvo vseh nastopajočih. Končni zmagovalec je postala ekipa Tovarne usnja Kamnik, ki je v skupni uvrstitvi le za točko uspela premagati lanskega zmagovalca ekipo Planike iz Kranja. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: Streljanje z zračno puško za ženske; ekipe: 1. UTOK-KAMNIK (DUJA-KOVIC, PIRŠ, PODGORNIK) 408 krogov posameznice: 1. Leskošek, Tovarna Šoštanj 139 krogov Streljanje - moški: Med ekipami je zmagala tovarna usnja Slovenj Gradec (Saleznik, Škrabelj, Rotovnik, Bricmap) 995 krogov. Frelih I. iz Planike pa je zmagal med posamezniki in je zadel 268 krogov. Kegljanje: Med ekipami je zmagala Planika iz Kranja (Kavčič, Puškovec, Fende, Zater, Jereb, Vidic) 2441 kegljev, med posamezniki v kegljanju pa je zmagal Jereb prav tako iz Planike 445 kegljev. Mali nogomet: 1. Jordan Ciciban Namizni tenis: ekipe: 1. Utok Kamnik (Fišer, Repanšek, Sušnik, Baloh) Šah; ekipe: Utok Kamnik (Krivorotov, Kregl, Andrejlf Najgek, Tišler, Šuštar) 44 to Končni vrstni red in poka pripadel ekipi Utoka iz Ka nika. ^ Končni vrstni red: 0rj ' 1. UTOK KAMNIK 56 to(Vse 2. PLANIKA KRANJ 55 toi* 3. IUV VRHNIKA 46 točk KONUS SLOVENSKE KOh56 CE 43 točk, 5. TOJkr DOMŽALE 40 točk, 6. PEI «at TRŽIČ 40 točk, 7. TOVARNzb( USNJA SLOVENJ GRADI 36 točk, 8. TOVARNA USN.ne ŠOŠTANJ 33 točk, 9. JOP" DAN CICIBAN - MIREN točk, 10. ALPINA ŽIRI točk, 11. TRIO TRŽIČ točk, 12. KOTEKS TOBUS točk, 13. INDUSTRIJA OB TVE NOVO MESTO 8 tol 14. TLO ŠENTJUR 5 točk. Po tekmovanju je bilai^ dvorani kina Dom v Kamni pn svečana razglasitev, kjer ^ najboljše ekipe prejele diploi0b, in pokale. rgp - srn pre ne 10! ve Sed na lila nik Tekmovanje za pokal OK ZMS Kamnik teh Do ski Ma reri ob Maj, mesec mladosti, je za nami. Tudi letos so se mladi pomerili v športu za pokal OK ZMS Kamnik. Tekmovali so v naslednjih panogah: šahu, streljanju, namiznem tenisu, rokometu, košarki, nogometu, odbojki in teku. Sodelovale so ženske in moške ekipe. Tri leta je pobiral odličja mladinski aktiv Stola, letos pa so presenetljivo zmagali mladinci iz Svilanita. Končni vrstni red: 1. Svilanit, 2. ZUIM, 3 Nevlje, 4. Tovarna usnja, 5. skupnost študentov itd._ Žal letošnje tekmovanje ni bilo najbolj uspešno, ker nekateri mladinski aktivi niso poskrbeli za dobro organizacijo. Kljub prepirom in muhastemu vremenu imamo novega občinskega prvaka. V tekhiovanjih se je znova pokazalo, da imamo premalo športnih objektov, kot so rokometna, košarkarska in odbojkarska igrišča. Tako je žal nemogoče organizirati kakršnokoli širšo rekreacijo mladih. V Kamniku imamo lep in lepo urejen stadion, ki je „poje-del" veliko milijonov, pa žal služi le nekaj nogometašem, ko bi takrat znali razpolagati z denarjem, bi imeli v Kamniku tudi druge športne objekte. F. Pestotnik kai šn< še dri JO (be: ?ob STAREJŠI OBČANI IZ PALOVC, KI SO SE UDELEŽILI DRUŽABNEGA SREČANJA V PALOVCAH Kamnik: Domžale 38:42 Množična srečanja šahistov so bila prva leta po osvoboditvi zelo pogosta, zdaj pa že več let ni bilo nobene podobne prireditve. Zadnje množično srečanje na 40 desk je bilo med Kamnikom in Kranjem že pred desetimi leti. Konec maja pa so se v Kamniku srečali šahisti kamniške in domžalske občine na dvokrožnem dvoboju na 40 deskah. Borba je potekala izenačeno, končno pa so odnesli zmago domžalski šahisti s tesnim rezultatom 42:38. Na prvi deski sta se pomerila mojstrska kandidata Ivačič in Karnar, ki je igral za Kamnik. V obeh partijah je zmagal domžalski zastopnik. Zanimanje za prvi množični nastop med obema sosednjima občinama, bilo veliko, zlasti ker je šahflj ski klub Domžale postal leti novi prvoligaš. Povratni dvo^ bodo odigrali v Domžala! Srečanje med Domžalami j Kamnikom je v zadnjih lev* prvi primer množičnosti Jj hovskih prireditev, zato | morda služilo za vzgled \ pobudo tudi drugim krajem. K AMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tomaž Jančar - Tehnični urednik Jana Lazar — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. se: da ot ra si m kc G. ib va V P< n( P< gc 01 se P1 si m Vi o' Š( n Vi Vi Z k d v