Kam tira sedanja vlada kmeta s previsokimi davkil (lz govora poslanca Roškarja v kon- ¦ Štituanti.) Danes izmozgavajo kmeta preobili in premnogovr&tui davki. Mimogrede amenim samo poslovn: davek, ki znaša od blagovne prodajne svoto 1%, a so ž njim združene neš-evilne šika<ne tn kazni za vse tiste, ki se mu brezpogojno ne pokore. (Medklic min%tra demokrata Krizmana: JDavki so se premajlini!" Odgovarjam vam g. minister, da bom to vaše mnenie ¦iporo&A Slovencem in Hrvatoin). Dalje imamo šUrikratno povefcanje zemljiškega davka, imamo osebnodohodninski davek, ki se predpisuje nad vsako mero in protipostavno. Kako se to strinja z avstrijskim zakonora ker mora danes ta štirikratni avstrijski davek plačevati aaše ljudstvo? S kako brezobzirnOstjo se postopa pri pobiranju tcga davka! Refci moram , da se postopa najliujše na '.Stajerski-m. Cim dalje ^remo proti lugu, tembolj se te razmere ublažujejo, ter so raorda najmilejše v Macedouiji. Posebnc dohodninski davek se pri nas predpisuje tako, da si ioga skoro ne moremo prodstavljati, Povera samo en slučaj. Poznam dotično osobo, po. znam njeno zemJtjiSče, poznarn njeno rodbmo, za resuicoi pa januMm s svojo častjo. Dotični posestuik je mož, ki preskrbuje 6 šoloobveznih -u manjšili otrolc, ima bolno mater, staro nad 80 let, bolno ženo. Ima dva in pol oraJa zemljišča. To je vse njegovo premo ženje. Jaz sem prepričan, da nima niti 100 kron drugega premoženja. Jn temu možu se je naložilo 140 kron osebne dohodnine. Sedaj vas pa vpraSam, kako je mogoče, doseči na zemLjišču, obsegajočem dva in pol orala take dohodke, da bi se itiogla predpisati tako visoka dohodnina? Drugib dobodkov nima. Da se dohodnina napačno predpisuje, je glavni vzrok ta. ker so kot zaupniki glede teh predpisov rabijo ¦osebs, ki nikakor niso na svoiom me' stu, ki so sovražne kmetskerau ljud stvu. Zaraditega tudi izpovedo marsijcako neresnico. V ta nanien se zlasti iudi uporabljajo žandarji in linančni organl. Samoposebi je umevno, da se kri^ vično predpisuje tudi, davok na vojne dobičke. Omenirn naj daljo davek na žganje, ki onemogočuje takorokoč naSo sadj-artsjo. Ta davek ]e tako visok, kakor ga meuda celi svei ne pozna. Xdo se bo brigal še nadalje za sadj«. rejo, ako mu je onemogočeno, da bi Jo raogel izkoriščati., Ce boiio d. pr. kdo skubatr 100 litrov žganja, plača do 1500 kron davka. Mimogrede moram omeisiti, da teh zadnjib dveh davkov osebno dohodnine in žganjarine, Srbija ue pozna. Ta fiavka pozuata eamo Slovenija iu Hrvatska. Torej razen štirib raznovrstnih prejSnjih davkov imamo to &e kot posebno nagrado. Ne mislite pa, da som tako brez arčen, da bi zahteval, da mora nositi -Srbija enaka bremena kot mi. Priz nam, da jo ona v vojski trpe,a silno fikodo in da radi tega ne more nositi Istih davtnih bremen, kakor druge pokrajine, ki po vojski niso bile tako prizadete. Vem pa tudi, da imaie tu v -Beogradu in v drugih meatih in krajih dovolj milijonarjev oz:r. bogaSa^ev katere bi laliko pritegnili k ;>lačevaftju davka. Najbolj obžalujem to, da naša drr?.ava iS6e davkov Le pri nižjib slojih, in s teiu izrabia vse prebivalstvo, da pa še ni prišla do tega, da bi kapital obdavčila sorazraerno. Z ozirom na današnjo davke zahtevam v prvi vrsti tole: izvodito kar najprej 'enakomerno razdelitev davka po vseb pokrajinah- To je peti-ebiio ne samo za nas, ampak tudi za Srbijance. Ob času našega ujedinjenja smo z odprtimi rokami, z v<?soliiu srcem in liladno glavo vriska.lt in se veseli-li naSega ujedinjenjja. Naše Ijudstvo je z zadovoljstvom sprejelo novo državo, katero je baš naSa stranka s svojim voditeljem dr. Koroš^-em tako krepko pripravljala,, Toda danes je v tem oziru nekoliko drugačno -stHbšče, lo moram povedatr odkrito; ne znani ne prikrivati in ne lagati. DanPs ne najdete med našim Uudstvom niti dcsetine prvotnega državuega navd-išenja in zaupanja. In zakaj n«? Zato, ker se tako neenakomerno postopa v naši državi. Sorazmerna razdelitcv davka vam bodi torej sveta naloga. kirez tega iie bo šlo. Naložite davek :ia rento od zemlj-ršča, naložite ga pa. tudi na kapital! Ce posežete vestuo po teh sredstvib, bote našli ogromn? \>vz državdohodkov. Dalje sem pa jaz tudi za tot naj s'3 obdavčita delo in zaslužek, seveda samo tisti zaslužek, ki znaža ve6 nego toliko, kolikor jie za žhijenje neobhodno potrebno. Obdavftijo nai se sorazmorno vse vrste zaslužka. Uavek naj plača od svojega zaslužka prav tako niiaister kakor \si drugi ljudje, ki imajo izdatnejši zaslužek. Vsakdo naj plačuje za državne putrebšftine, predvsem pa tisti, ki na/jlažie prispeva. V nobenem slučaju pa nikaii ne obremenite laneta preko moči' Ce boste kmeta obrsmenili proko meje , in to bo kmalut če bodo davki rastli kakor sedaj, če boste kmeta obdavčili tako hudo, da ne bo mogel vefi vzdržati ia plačati, ker se oti njega preveč zahtova, potem ste ga uničili. Ce ste pa kmeta uničili, vac; povoin v ob raz, da nimate ni6esar, kar bi poslavili na njegovo mesto. LaJbko pokličele ves svet, pa ire boste dobili nikogar, ki bi stopil na kmetovo mesto kot veljaven nadomestek. Kmei oi igrača! Ako ste ga enkrat uničili, ste ga unlčiii za dolgo dobo!