Jt iS Mmi t 0QiMM (UM CKtttt CM U »d* v Trstu, v soboto 7. februarja 1925. Posamezna številka 20 cea t. Letnik L Izh»J«. frvsMnH pondeljek. vsak fUiškega 6t. 20, L mdftropje pismi se ne sprejemajo, rok Prof. F. Peric. — Lastnik tiskan* anala aa mesec L 7.—, 3 meseci £a faozemstvo mesečno 5 lir več. - *jtS.V UredniStvo: ..1» < oSiljajo ur<* ^ - " - iSk tiskarne * L 32.— ;r --- urednfttra (n oprave št ll-Sf DINOST Hrokosti atcvflke v Trata ta okoHd po 20 cent — Oglaai M računajo v koiooo (T2 mm.) — Oglaai trgovce? Im obrtnikov mm po 40 ceaL »•hvale, poalaaic« ta vabila po L L-, oglasi rtcniiulh uvodo* HR po L 3 — Mali oglasi po 20 ceut beseda. aajaanj pa L X — Oglaai aaročaina ta reklaoucije aa počiljajo isključno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica sv. Praočiika AaUkega Mev. 20, L n»4*top|a — Telefon oredaUtva ta nmvo 1147. Trocki se umika iz boia...-! Pod tem naslovom podaja moskovski dopisnik «Prager Presse* zanimivo karakteristiko Trockega, tc znamenite osebnosti iz velike ruske revolucije. Pred sedmimi leti je sic*rjetska vlada morala v Br est-LLt of visku kapitulirati pred icibaroženo pestjo neonskega generala Hofmanna. Danes pa kapitulira tisti, čigar revolucionarna zavest m hotela dopustiti te kapitulacija. Kapitulira on sam vdruglc pred notranjo premočjo, pred premočjo Sile, ki je razmemo Istotako vehka, kaJcor je bila tedaj vnanja premoć. Trocki zapušča svoje visoko mesto, na katero ga ni povzdignila tolifteo revolucija, matfveč se je povzpel nanj >sam iz lastne mo ći, z lastnimi zmožnostmi, « svojo energijo in sivioiim temperamentom. Izginja za kulisami zgodovinskega gledališča osebnost, ki crtane za vedno kot ostro zaorana brazda v tleh revolucije. Lenin in Trocki — Trocki m Lenin! --Je zvenelo sedem let po vsem svetu. In to ss polno pravico, kajti ti dve osebnosti ,sta v resnici uvedli in izvedli revolucrjo. Naloga Trockega ,v času od 4. maja 1917, ko je dospel v Poisijo iz kanadskega jet-ništva, je pomenila najvažnejše prevajanje idej, ki jih je proglašala revolucija, v praktično vsakdanje delovanje. Da tedaj ni bil Trocki nikdar boljševik. Tudi tedaj še ne, ko je prvikrat stctpil v gtak z revolucijonarnirrvi idejami. In tuai potem še ne, ko je postal socijalen demokrat, bil obsojen v štiriletno prognan-tsUvict, prepotoval Evropo, sodeloval z Le-mnom v «Iskri», se seznanil z Viktorjem Atflerjem, pomagal pripravljati revoVucijo lefca 1905. kot član iszvrševalnega odbora petro grajskega sovjeta, biil zopet zaprt ; v potropavio-vski trdnjavi, je na poti v Sibirijo zopet pobegnil, vnovič prepotoval Evropo .sodeloval pri raznih listih ter polemiziral z Masarykiam. V vsem tem času ni bil Trocki nikak boljševik. Pripravljal ise je le za boljševizem. Ni bil «lenimsU, pač pa se je opremljal za leninizem. Postal pa je boljševik ob prvem koraku na ruska tla v letu 1917. Postal je to tudi formalno v prvih dneh meseca julija sstega leta, ko je Msfccipil v boljševičko stranko in je bil kot boljševik eden glavnih voditeljev vstaje proti Ker enakemu ter zopet romal v ječo. Zakaj? Ker je bil Trocki revolucionaren temperament z neizmernim zakladom nadarjenosti, duševnih in umstvenih sposobnosti, ki je s polnim razumevanjem zajel kako idejo ter m s svojo močno voljo nezadržno zaisdedoval dalje. Kot re-viclucijonaren temperament je spoznal tatkaj, da se revolucij v kaiteri le možje kova Trookega igrajo prvo vlogov more izvesti v Rusiji edino-le od boljševikov. Zaito je pozah A na vse, kar ga je kdaj ločevala od njih, ter se stopil z njimi za ogromno nalogo brez ozira na vse — istotaiko, kakor je boljševička -stranka -pozabila na (vise, četudi je pri njej dolga pripadnost k stranki igrala tako veliko VlLenin jo podal kot geslo: idejo revoiuce-jonarne logike. — Trocki pa tem^Tament, nadčloveški pogum. Postal je predsednik petrtograjskega revolucionarnega odbora, opazoval je revolucionarni val kot dober meteorolog revolucije ter je s svojo jasno, ostro in ognjevito zgovornostjo ćna! dalje omahljivce, ko je »videl, da se bKža višek revo lucijonarne napetosti. Odflclamjal je vsako previdnost, bil je najviharnejši med viharnimi v tistem času, ko so Zinovjev, Rykov in Losovski imeli še neke potmi- Revolucija se je izvršila. Vlada je prešla «v roke sovjetov, ki so jih vodili bodj-ševiki in socijalni revolucijonarji-levičarji. Trcfcki se je uveljavljal na polju diplomatskih bitk in potem na polju organizacije vojske. Ustvaril je rdečo armado. Sreča mu je bila naklonjena; zmagal je z njo, čeprarv x> se njegovemu imenu pripisovale tudi zmage, ki so bile izvojevane pncita njegovi koncepciji. Bil je zjvezda prvega reda. Poleg Lenina je bil vedno največji. Na zapadu je včasih tudi Lenina postavljal v senco. Trockemu so se pripisovala najhujša zločinstva revolucije, vse so valili na njegove rame. Toda prenašal je »vse, le njegotv »Ostri način izražanja je postal še trpkejši, sovr^žnejši zapadu. Zato p3 za notranjo Rusijo dragocenejši, ki jo je trebalo tolikokrat elektrizirati in narkotizirati. Revoilucija je polagoma prehajala na druga polja, valovje se je ugladilo, prehajali so od krepkote k treznosti. Trocki, ki je bolj nego vsi drugi računal na svetovno revalucijoi, je bil, naravno, bolj nego vsi drugi iztrgan, iz svojega miljeja, ki je predstavljal zanj ^revolucijo \vt permanr;nji-.>. Gotovo ni I© slučajno, da*«trockizem» obstaja v glavnem v teoriji o «permanentni revoluciji*. Viojeviti komunizem — najlast-nejše delo Trockega — je prešel v novo gospodarsko politiko, revolucionarna delavnost v postopno dograjanje sovjetske države, za sedaj daleč oddaljeno od soci-jalrsttičnih kiealov. Tu vidimo prvi konflikt Trcckega s komunistično stranko! Trocki je bil individualist, je oistal to vedno in kot tak je slabo spadal v komuni stično stranko. Stranka je poznala njegove slabosti; molčala pa je o njih, ker io p bile v moogočemi celo koristne. Individua^ H Čr> o narv dušenje ie često v>zvod, ki pregiblje mase. Sedaj pa svojstva Trockega niso več neogibno potrebna. Zato ga stranka odstavlja. In ker je stranka centralizirana do skrajnosti, je beseda vodstva stranke — zakon. Osebno je prišel tudi Trocki do uverjenja», da je najboljše taiko, da on sam oiajša stranki položaj. Resigttiral »e in odšel... Kako dolgo bo stal 10b strani in kje bo stal — tega m lahko reči danes. Morda ne ve tega danes niti Trocki sam... Reforma Gentlleleve reforme Minister Fedele obljublja potrebo reforme k Gentilejevi reformi RIM, 6. Todi dana šnjo sej o senata je vodil podpredsednik sen. Mariotti. Pri čitanju zapisnika se je javilo k besedi več senatorjev (sen. Torraca, Croce L dr.). Po odobritvi zapisnika je dobil besedo sen. Soialoia, ki je kritiziral Gentilejevo reformo potsebno z gospodarsko-socijalnega vidika. Gentile ni računal s posebmmi gospodarskimi in socrjakiimi razmerami v Italiji. Dvigniti bi moral predvsem ljudsko-šolski pouik, da bi italijan-ski delavec šel v inozemstvo z gotovo stopnjo kulture. Obžaluje, da zapuščajo profesorji v velikem številu srednje šole, ker so plače prenizke. Na njihova mesta prihajajo ženske, ki niso po svoji naravi tako sposobne za ta poklic kakor moški. Za sen. SciaJoio je naučni minister Fedele v dolgem govoru brainžl načela Gen-tilejeve refotrme, posebno pa uvedbo državnega izpita, ki da je omogočil ustanovo zasebnih vseučilišč. Obljubil je, da bo iz-u-edel gotove reforme sedanje Gentilejeve reforme, ako bodo to* razmere zahtevale. Predsednik predlaga, da se razprava ukine ter preloži na jutrajšnji dan. V bo svrho se 5diče jutrajšnja seja že ob 14., da se razjprava končno zaključi Sprejeto. Seja se konča 'Cib 19.15. Jutrajšnja seja, ki se prične ob 14., bo javna. Preti izprememUoml v vladi Glasovi o odstopa vojnega ministra RIM, 7. Ker poslanska zbornica počiva, se vsa politična javnost zanima predvsem za razprave v senatu. Senat se sedaj bavi z Gentflejevo šolsko reformo in volilno reformo, pozneje pride na vrsboi tudi reforma vojske gen. Di Giorgio. Razprava o Gentilejevd reformi se zaključi že danes z govorom najučnega. ministra on. Fedele. O vodilni reformi ,je danes razpravljal odbor v sesiatu, ki ima nalog, da prouči zakonski načrt. Šlo je predvsem za število podpisov, ki jih mora zbrati kandidat, ždeot hoče kandidirati. Senat je proti dodo-Stvi, da je treba za to 400 podpisov in to posefono radi tega, ker je tako visoko število v naspoToftju z uvedbo eaxoattnemJskega molilnega okrožja, ki naj bi omogočilo kandidaturo tudi. onim, ki nimajo za seboj velike stranke. Na današnji seji imenovanega odbora je kazad notranji minister veliko popustljivost glede tega števila in zdi se. da se bo moral vdati zahtevi odbora, da se število zniža od 400 na 200. Tudi čais za predložitev kandidatskih list se bo bržkone podaljšal od 7 na 12 dni. Z majhno popustljivostjo se bo posrečilo vladi prodreti v senatu z volilno reformol Z reformo armade pa ne pojde tako gladko. Vlada računa na hud odpor iv se-naitu, še posebno, ker je reformo zavrnil že višji armadni svet. Di Giorgio je sestavil načrt za reformo popolnoma na lastno roko, ne da bi se posvetoval s tehničnimi strokovnjaiki. Kakor Gentilejevi taiko očitajo tudi reformi gen. D& Giorgio, da je preradtkalna. V slučaju, da bi se senat izrekel proti reformi, bi postal položaj vojnega ministra nevzdržljiv. Na njegovo mesto bi 'baje prišel gen. Sanna. Vise pa kaže, da se hoče vlada izogniti tej delni krizi; ta namen skuša dati reformi politično barvo in tako pritisniti na senat. Senat pa smatra reformo za pomanjkljiva glede tehnične strani. On. Fa-rinacci zastopa mnenje, naj vlada prepusti reformo in vojnega ministra svoji usodi. Seja ministrskega sveta RIM, 6. Seja mmiatrskega sveta je sklicana za jutri, 7. t. m. ob 10. uri. Jugoslovenska konkurenca na Jadranskem morju RIM, 6. Pod nasb:t/ioon aJugoslovenska konkurenca na Jadraovcikem morju* je priobčil današnji «Gic?rnale d'Italia* naisled-njo brzojavko iz Zadra: V zadnjem času postaja konkurenca ju-^oslovenske mornarice z našo zastavo na Jadranu vedno bolj ostra. Kakor znano, je «Jadranska Plovidba* postavila več zvez med Trstom in Sušakom ter Dalmacijo in Albanijo. V začetku je brla voznina na jug oslov ersskih pamikih enako visoka kakoir na italijanskih; v zadnjem času pa so juga slovenske paroplovne družbe pooblastile svoije agencije, da znižajo voz-nino, tako da je danes voznina na jugo-slovensikih pamikih nižja kakor na italijanskih. Fred nekaj dnevi se je zvedelo, da bosta postavljeni dve novi konkurenčni zvezi: ena iz Trsta, druga iz Sušaka; prva bi vezala Trst z Dalmacijo in Barijem in bi služila za osebni promet, druga pa za fcor fvorni promet v Dalmacijo in Albanijo. Paroplovna družba «Puglie» je bila že opozorjena o tej konkurenci in mi upamo — ker gre za prestiž naše zastave na Ja- dranu —, da« vsa zadera ureA; kajti na Jadranu se ne morena* pustiti ubiti ne samo po jagodoveaiaid mornarici, ampak po nobeni na «vetu.» Žrebanje rsHadnih bosov RIM, 6. Pri generalnem ravnateljstvu držatvanh dolgov se je višalo danes žrebanje zakladnih bonov druge serije. Dobitek Kr 100.000 je zadela srečka št. 465.062; dobitek lir 50.000 srečka št. 1,425.108; dobitek Jar 10.000 srečka št 278.874; štiri dobitke pol Kr 500 so zadele srečke št. 1,323.969, št. 1,557.918, št. 1,301.037 in št 1,018.001. Decembenki promet v italijanskih pristaniščih RIM, 6. Generalno ravnateHstvo trgovske mornarice objavlja: Tekom meseca decembra je pristalo v italijanskih pristaniščih 9869 ladij, ki so izkrcale 2,088.063 ton blaga in 128.340 potnikov- V imentor vanem mesecu je odšlo iz Italije 9772 ladij s 580.425 tonami blaga in 126.231 potnikov. Potresni sunki v Anconi in okolici ANCONA, 6. Danes ob 14.35 so zaznamovali sismografični aparati močne potresne sunke, ki so trajaJa 4 sekunde. Tudi ob 14.50 so bili zaznamovani potresni sunki. Iz Salconare, Senigallie in Mom-dolfa prihajajo poročila*, da se je tamkaj potres razločno čutil. Čkoveških žrtev ni bilo. _ M\tm skrinjice bodo odpravljene ? Skrinjica Prepeluhove stranke izven nevarnosti BEOGRAD, 6. (Izv.) Vlada čuva strogo tajnost glede sklepov o volilnih skrinjicah Radičeve stranke Gotovo je ravno to, da je vlada to vprašanje definitivno rešila in razposlala 1 velikim županom posebna navodila. Kakor rečeno, noče dati vla da ni-kaikih pojasnil; vendar pa vse kaže, da vlada v vladnih krogih razpoloženje, da se Radičeve skrinjice odstranijo. Veliko manjša je verjetnost, da skrinjice ostanejo. Prepeluhove skrinjice v Sloveniji so izven neivarnciati, ker so bile kandidatske liste predložene v imenu Slovenske republikanske stranke in ker ni na njih nobeden član Hrvatske republikanske seljačke stranke. Zdi se, da se z Ratdičevimi skrinjicami ne bo postopalo povsod enotno, ampak od kraja do kraja različno. Nekateri trdijo, da bo vlada uporabila stari madžarski zakon o zaščiti kralja in monarhije, ki je še v veljavi na Hrvatskem in v Slavoniji. Vendar pa je to zelo malo ivteoieftno. Novinarji so danes na vsak način hoteli kaj pozitivnega zvedeti o vsej zadevi in ldne je bilo notranje in pravosodno ministrstvo obveščeno, da je sodišče v Kosovski Mitrovici potrdilo aretacijo in odrejeni zapor proti voditelju makedonskih Turkov Feradu begu Dragi. Obtožen bo dveh zločinov. Opozicijonalni tUk je branil Ferada, češ da j« bil po nedolžnem zaprt. Tragična smrt t Sari LJUBLJANA, 6. Današnje «Jutro* poroča iz Kranja pod datumom 4. t. m: V našem mestu je danes vzbudila obilo sot-žalja nenavadna tragična smrt deželno-sodnega svetnika Ivana Pogačnika, ki je padel v objem savskih valov in so ga danes dopoldne potegnili na kopno. Gosd. Pogačnik se je tvčeiiwV Sftpoldne okrog četrte ure kakor običajno podal iz kavarne (Narodni dom) na sprehod v družbi svoje>g& stalnega spremljevalca psa. Vračal se je čez Naklo po savskem mostu, a domov se ni vrnil. Pritekel je proti večeru pes, kar je v sostanovalcih vzbudilo slutnjo, da je gosp. Pogačnika zadela nezgoda. Opozorili so orožništvo, ki se je takoj podalo iskat gosp. Pojgačniika, boda radi teme brez uspeha. Dan os zjutraj se je iskanje nadaljevalo in resnično so nesrečneža našli ob zabvor-nicah Majdičevega mlina, odkoder so ga takoj -spravili na suhoi in prenesli na stanovanje. Pokojnika je zadela nesreča v starem savskem drevoredu, kjer je več opalzlib mest. Ker je že dlje časa trpel na hudem glavobolu m živčni zaivratnosti, je imel navado, da si je spotoma močil glavo s hladno 'vodo. Tako si je tudi včeraj ob povratku na opolzlem mestu močil isence, pri tem pa spodrsnil — in odnesel ga je val Save Komisija je tu danes našla pokojnikovo palico, ščipalniik in klobuk, ki jih je pred «omočenjem odložil. Nameravani vpad komitskih čet v Jugoslavijo. -BEOGRAD, 6. Notranje ministrstvo je bilo včeraj dopoldne obveščeno, da je poskušala večja komitska četa, oborožena samo z bombami, a brez pušk,, prekoračiti mejo v rajonu 29. obmejnih Čet. Radi visokega snega je bi!o g banje te komitske čste zelo otežkočeno in so bite obmejne straže na njo pravočasno opozorjene, na kar je bilo odrejeno njih preganjanje. Komiti so bili vsi popolnoma obkoljeni in prvikrat Si je zgodilo v zgodov:ni komi-taštva, da se je komatska četa udala preganjalcem brez odpora. «Kako mi lepo si ješ solnce..,* BELOVAR, 6. (Izv:) Danes ob 8. uri se je izvršila na dvorišču sudbene ga stoja justifikacija slavit ega razbojnika Ivana Pa-rapatoviča, ki je pred 2 letoma s svojo tol po izvršil celo vrsto tolovaj ste v. Razbojnik je prikorakal na morišče smehljajoč se iai kadeč cigareto. Pristopil je k vrvi ter jo poljubil. Nato sie je obrnil proti solncu ter zapel znano pesem: «Kako mi lepo siješ solnce, ne boš mi nikdar nikdar več.» Ko je dcikojičal, mu je ra.be'i vrgel vrv za vrat in izpodmaknil ^ Razbojnik je utmrl wi teku 2 minut. Zaroto prof! bolgarskim Zemilsrndnikom Aretacije v Sofiji BEOGRAD, 6. (Izv.) Kakor se je doznalo z bolgarske meje, je bolgarski revolucij onami komite spravil preko meje v Jugoslavijo nekega Friderika Gajeva z naročilom, naj umori bolgarske zemljoradnike, ki se nahajajo v Beogradu. Poročila iz Sofije trdijo, da je bilo tam aretiranih 80 častnikov. Sofijsko časopisje nt smelo o tem poročati. Urednik Lista «Narodno Znamenje », tovariš S tarahu lij-skega in Petkova, je bil tudi aretiran in pretepen. _ Prosics Frunzea na rdelo armado Napredek sovjetske gospodarske organizacije tvori vir novim grožnjam proti ZSSR MOSKVA, 6. Ob nastopu službe vojnega koraćfiarja ja naslovil Frumze na rdečo armado in mornarico sestane 10. marca svet Društva narodov, kateremu bo lahko Grčija predložila svoje proteste radi patrijarhovega izgona iz Carigrada. Komunistična zarota v Grčiji Aretacija komunističnih voditeljev ATENE, 6. Brzojavna agencija poroda ix Aten: Komunistične organizacije so skušale razširiti po vojašnicah v mestu priDt-glase, ki pozivajo »vojake na upor proti sedanji vladi. Oblasti so aretirale dvajse-torico komunistov, ki se boido sodili na podlagi zakona o zaščiti države radi šču-vanja k uporu. Herriotov pogovor z angleškim poslanikom PARIZ, 6. «PetH Journal« zatrjuje, da je tvorilo predmet včerajšnjemu pogovoru Herriota z angleškim poslanikom vprašanje zaščite Francije. 75-letnica turškega pesnika CARIGRAD, 6. Včeraj se je vršila v Ga-lati v liceju proslava 75-!etnice turškega oesnika Abdullaik Hamid Beya. Francoska prehranjevalna politika Seja francoske zbornice ^ PARIZ, 6. Na popoldanski seji so biti odobreni rezervatni členi proračuna vojnega ministrstva. Nato je sledila razprava o rezervaitnih členih proračuna poljedelskega ministrstva. Jutri pridejo na dnevni red interpelacije poslancev Henz Com-perea, Morela in Chaussya, ki se tičejj prehranjevalne politike. Vlada bo zahtevala takojšnjo razpravo o žitni preskrbi. PARIZ, 6. Vladni načrt, ki se nanaša na preskrbo z žitom in metko, določa, da se marajo žitne zaloge naznaniti oblast-vom, sicer se zaplenijo. Načrt, ki predvideva monopolizacijo za uvoz inozemskega žita in za čigar realizacijo se bi potrebovala 1 milijarda frankov, je vlada zavrgla. Sporazumno z ujvozničarji je poljedelski minister doAočil kredit v znesku 100 milijonov frankov, da se nabavi potrebno žito iz inozemstva ter tako odpomore trenutnem« neugodnemu prehranjevalnemu položaju. Načrt določa nadalje, da počiva obrat v pekarnah en rl^ tedensko ter strogo zabranjuje uporabo pšenične moke za izdelovanje slaščic. Oni, ki bi kršili te določbe, «0 podvrženi strogim kaznim. Razpust portugalskih trgovskih udružen} LIZABONA, 6. Ministrski svet je odobril razpust nekaterih trgovskih udruženj radi njihovega 'sovražnega zadržanja napram vladi. Danes je bil prediotžen tozadeven dekret oredsedniku republik v podpis. DNEVNE VESTI OoIIlcI In volilni upravičenci pozor! , Do 15, februarja t, L ima vsak volilni opravičenec pravo, da rekorira na deželno volilno komisijo (potom občinske volilne komisije), da ga v smisla čL 40. deželnega in občinskega zakona vpišejo v volilni imenik. Kdor torej ni pri zadnjih volitvah bil vpisan, naj to bi ori čimprej. Opozarjamo pa, da se lahko tudi reklamira proti vpisu kakega drugega volilca, ki nima potrebnih rekvizitov, da je lahko volilec. Krajevni odbori in zaupniki, storite svojo dolžnost! Tajništvo pol, dr. «Edinost» - Trst, „Sloveačeva" „razkritja •Slovenec® je priobčil v_ svoji števiLci od minule srede članek pod naslovom znajo s pogovorom zabavati svojega bližnjega, da to izvršijo pismenim potom. Onim pa- ki so nagajivi že po naravi, bo dana prilika, da lahko s «serpentinami* prebombardirajo vso dvorano. Zabave in smeha dovolj. Pričetek zabave od 20. Opozarjamo vse one, ki bi se radi udeležili današnjega družabnega pustnega večera in ki nimajo še vabila, da se kljub temu prirsditve lahko udeležijo. Druitvena vesti — «€&lalnica». Nocoj je generalna vaja za «Pogumne ga. krojačka®. K vaji morajo priti vsi! Vaja je točno -ob 8. na stari policiji. — Šentjakobska « Čitalnica« t Trstu vabi zabave željno miadino na zabavo jutri zvečer v dvorano DKD pri Sv. Jakobu. Začetek ob 8., konac ob 12. Zabava se vrši ped vodstvom g. A. Pertota. Dostojnim maskam bo vstop dovoljen. Torej pridite, ako se želite zabavati! — Kolaš&t Tonedeljska vaja odpade, v torek ob 20. vaja za prve in druge base. — Tajnik. — Danes zvečer priredijo uslužbenci open-slega tramvaja zaba-ven veče/ v Mičelovi dvorani. Čisti dobiček te prireditve je namenjen vdovam in sirotam. Z ozirom na človekoljubnost prireditve se je nadejati obilna udeležbe od strani vseh Opencev. Začetek ob 8. tiri zvečer. — Današnji zabavni večer pod okriljem društva *Zora» v dvorani *Modttgno=>. ulica Vrhpolj; dr. Rapotec: «Sidi golub*, dvospev s spremlj. taanb. kvarteta, pofs «'Venec* iz Kozine; Aljaž: «Pticam», poje «Zora» iz Prešnice; Ipavec: «Pozdrav», poje «Slavnik» iz Klanca; J. Stoka: * Trije ti£cž», borka v dveh dejanjih, izvaja dram. odsek p*r. dr. «Venee». — Prosta zabava. vencu* se posenno zaxo, Ker so tuci *ceK m , Chioxza ^ ičm; ^ 21 To bo brez dvoma družba uprizarjali divjo gonjo proti gospodar- najsijajnejša ^v^ska prireditev letošnje skemu zavodu, k> ga Ijublianski list izmeno predpustnc se2one. Kdor pomotoma ni dobil označa *ot -slovenskega* m s tem o-bsoja j vai,iia_ m„ „H tudi gonjo Sčeka in družba kot narodno izdajstvo!! Naša javnost se gotovo še spominja, koliko kamen:a in blata je ta družba nametala na dr.a WiHana, ker je svaril, nsglašujoč, da je- ta zavod na koncu konca vendar-le naš zavod in kako da moramo vsi želeti, da se ohrani v prvo radi nj^igove važnosti za naše gospodarsko življenje, v drugo in posebej še radi slovanskih vložnikov, ki so poverili temu zavodu svoje imetje. Ni koristilo. Šček in družba so bili gluhi za te zares slovenske opomine v polnem pomenu te besede. Operirali so neusmiljeno dalie s svojimi sumničenji o •bankirjih*, kapitalistih, najemnikih kapitalizma itd. Kaj pa pravijo sedaj, *to glavno glasilo stranke, h kateri tudi oni idejno pripadajo, govori isto, kakor je govoril dr. Wilfan v svojem narodnem poštenju in v svoji resnični skrbi za ogroženo imetje slovenskih ljudi! Le s tega stališča se je dr. Wilfan zanimal za Jadransko banko, kakor se zanima za vse druge naprave, pri katerih so kakorkoli prizadeti interesi našega ljudstva, za kar mu je to poslednje — razen nekaj zapeljanih ali pa brezvestnih razdiralcev — gotovo globoko hvaležno. Petindvajsetfetrrca mons. 9. A. Kjudra v Barkovljah Da je bil mons. Kjuder med svojimi župljani obče priljubljen, je bilo že znano tudi izven Barkovelj, a šele nedeljsko slavje nam je pokazalo v koliki meri ljubijo Barkovljani svojega dušnega pastirja. Barkovljanska cerkev bi morala biti dvakrat večja, da bi nudila prostora vsem, ki so hoteli biti deležni slovesne maše, ki jo je bral mons. Kjuder ob priliki svojega petindvajsetletnega pastirovanja in istočasne odhodnice. Pomnoženi pevski zbor «Adrije= je pel krasno Mirkovo mašo, a pred cerkvijo je svirala bar-kovljanska mladinska godba. Ko je stopil slavljenec po končani maši iz cerkve, ga je obkolilo staro in mlado, da mu čestita in se istočasno po«k»vi od njega, v žup-nišču pa ga je čakal združeni odbor barkov-tjanskih društev. V imenu barkovljanskih žen in deklet mu je poklonila g.čna Milena Pertot, oblečena v krasno narodno nošo, šop cvetlic, a v iananu Barkovljnov mu je podaril bivši predsednik Adrijei* krasen srebrn kelih s primernim napisom. Do solz ginjen se je zahvalil g. župnik, a jokali so tudi vsi, ki so bili priča temu ganljivemu prizoru. Naj bo mons. Kjud>r prepričan, da ga spremljajo v njegovo rojstno vas Kazlje srčne želje vseh Barkovljanov, da ga Bog obrani še mnogo let čilega in zdravega. Z g. mons. Kjudrom zgubimo Barl-tovljani pastiria, ki ni imel v vseh Barkovljah sovražnika. Pa ne samo domačini, ampak tudi dru-gorodci so visoko čislali g. Kjudra, kar pada v današnjih časih posebno na tehtnico. Ob tej priliki se obračamo Barkovljani do škofijskega ordinarijata s prošnjo, da upošteva Že izražene želje župljanov, da pride na mesto mons. Kjudra duhovnik, ki m bo črez noč podrl, kar so njegovi predniki sezidali ampak hodil po isti poti, ki jo je ubral naš obče spoštovani g. župnik, — Mariborska «Siraža» in ^Slovenski Gospodar" ustavljena. »Slovenski narod* poto-Ča, da je policijski komisarijat v Mariboru v sredo ob 11 dopoldne dostavil listoma »Straža* in Slovenskemu Gospodarja odlok, na vabila, se mu izjemoma izda pri blagajni. Opozarjamo tudi, da bodo gospodje prejeli pri blagajni brezplačno po eno glasovnico za izvolitev kraljice. Na podlagi oddanih glasov bo poseben odbor imenoval izvoljeno kraljico današnjega večera izmed dam, ki bodo imele največje število glasov. Izvoljena kraljica prejme krasno darilo. — Vsa najboljša slovenska družba se bo sestala danes v lepi dvorani •Modugno*, da preživi par veselih ur v najboljšem razpoloženju. — D. K. N. Trmmaseo. Danes ob 16.30 redni sestanek. — Odbor. SPORT —S. L K. - Sv. M- Magdalena — S. K. Val -Barko vl;e. Če je katero igrišče, ki nudi priliko gledalcem, da si ustvarijo pravo sliko naših nogometnih čet, tedaj moramo v prvi vrsti imenovati igrišče «Vala». Skoraj vsako nedeljo pohite športniki na Trstenik, da prisostvujejo tekmam raznih društev, tupatam tudi proti drugorodnim četam. Jutrišnji dan pa bo za športnike nekaj izrednega. Ob 1.30 popoldne nasrtopi II. četa «Vala» proti »Višavi* iz Konkonela, a ob 3. uri I. četa »Vala1* proti S. 1. K. - Sv. M. Magd. Ta poslednja je edina, ki je upognila četo «Vala». Umevno je, da ni vplivala ta zmaga porazno na «Val», ki se od tedaj marljivo vežba, da se postavi v bran edinemu tekmecu, ki mu je zastavil pot samih zmag. Jutrišnja tekma bo velike važnosti za obe četi. V slučaju zmage bodo Magdalenčani d<>-kazali, da nimajo vrstnikov med našimi četami, v nasprotnem slučaju pa stopi «Val» na najvišjo točko. Kdo izmed športnikov ne bi bil rad priča takih napetih tekem? Iz tržaSkega iivISenla — Avto povozil starca. Sinoči okoli 22. ure je bil prepeljan v mestno bolnišnico 66-letni kmet Ivan Klun iz vasi Castelvenere v Istri; imel je na kompliciran način zlomljeno desno 'nogo. Mož je povedal, da ga je na cesti v bližini domače vasi podri neki avtomobil, dasi se mu je umaknil na kraj ceste. Šofer se je v hipu, ko se ie zgodila nesreča, pogovarjal z nekim mladeničem, ki je sedel poleg njega; zato najbrž ni pravočasno zapazil starca. Avtomobil je nato naglo oddrvel dalje. Klun je bil sprejet v kirurgični oddelek in se bo moral zdraviti 'kakih osem tednov. — Opeharjen kremsr. Navadno so krČmarji prebrisani ljudje in se ne dajo zlepa speljati na I cd. Toda tudi med njimi se dobijo lahko-verneži. Eden izmed teh je brezdvomno krčmar Fran Rampa, stanuioč v ulici Pondares št 4. Pred par dnevi se je seznanil z nekim mladeničem, ki se je Izkazal za zebotehnika Alberta Ascoli, stanujočega v uL XX Settem-bre št. 27, ki ga z raznimi obljubami pregovoril, da mu je izročil dragocen prstan z _ briljanti, vreden okoli 6000 Kr. Mladenič >e j sovražnih čustev Vesti z GerISkega — Gorica-Videm. Kot uspeh nedavne časopisne in brzojavne polemike med Gorico in Vidmom smo zabeležili okolnost, da je pričel Videm bolj po očetovsko skrbeti za svojo pastorko Gorico. Pred kratkim je kraljeva komisija za izredno upravo furlanske pokrajine sklenila zgraditi v Gorici novo poslopje za tehnični institut ter započeti takoj z gradnjo, Čim da gori-ško mesto na razpolago pripraven gradbeni prostor. Ravnotako je kraljeva komisija sklenila ustanoviti skupno z goriškim mestom in goriško blagajno konsorcii za zgradbo in vzdrževanje nove, moderne bolnice v Gorici. Da se prikupi radi neprestanih očitkov «avstri-jakanstva» razžaljenim Goričanom, je kraljeva komisija darovala znesek 30.000 lir za spomenik padlim Goričanom in je ta svoj dar odposlala v s samimi najžlahtnejšimi dišavami naparfumiranem zavitku. Kako naj bi se goriški župan sen. Bombig Se nadalje upiral laskavim ljubezenskim razodetjem Vidma na naslov Gorice?! — Pretekli torek ee je g. župan podal v Videm, kjer se je dolgo "in prisrčno razgovarjal s predsednikom kr. komisije za izredno upravo furlanske pokrajine on. Gino Di Caporiaccom. Tekom tega prisrčnega razgovora sta se gospoda dotaknila tudi višjeomenjenih vprašanj o tehničnem institutu in novi bolnici ter sklenila, da se v kratkem s>estanejo v Gorici zastopniki komisije goriškega mesta in goriške bolniške blagajne, da se pogovorijo o ustanovitvi bolniškega konsorcija. Da bo sreča še večja in ljtdbezen med Gorico in Vidmom še bolj vroča, je prejel goriški župan te dni od sedanjega podtajnika v finančnem ministrstvu in bivšega videmskega župana, on. Spezzotti-ja« ibrzcflavno obvestilo, da so razširjeni tudi na Gorico ukrepi glede gradenj uradniških stanovanj, rii so bili izdani samo v prilog glavnih mest pokrajin. 2al, da ne bo imela ta radostna blagovest za Gorico skoraj nikakega pomena in koristi, ker je Gorica ravno radi izgube upravne samostojnosti izgubila mnogo uradništva in ker preživlja Gorica sicer vse mogoče krize, samo stanovanjske krize ne. Toda ni je sreče brez nesreče. Vse je 'kazalo na to, da je časopisna polemika med Gorico in Vidmom vsaj zaenkrat, popolnoma utihnila. Pa glej šmentaJ Sredi januarja se je pojavil v «Gazzetta di Venezia» izpod peresa njenega videmskega korespondenta, nekega Baldinija, ki j« obenem menda tudi člen uredništva videmskega »Giornale del Friuli®, naiven, a'ko ne zloben, članek proti Gorici, v katerem sKka člankar Gorico kot umetno v protiutež Vidmu, od Avstrije ustvarjeno mesto*. Baldinijev glupi članek je dal povod novemu časopisnemu boju, kajti iz Milana se je oglasil v »Gazzetta di Venezia* Goričan Enrico Rocca, ki odgovarja na zlobne Baldi-nijeve napade na Gorico, na Roccov članek se jo oglasilo uredništvo H sta samega, ki se je, več ali manj, postavilo na stran Vidma, kar zopet z neznansko radostjo ugotavlia in pona tisk uje videmski -Giornale del Friuli* in četrtkova «Voce di Gorizia* je zopet obljubila za danes daljši odgovor na komentar • Gazzette di Venezia« na Roccov članek. Potemtakem se brusijo časopisni meči za nov boj med Gorico in Vidmom, vsled česar utegne slediti ljubezenskemu razodetju Vidma ' nova vojna napoved Gorice. — Tatvina ograje^na goriškem pokopališču. Novo goriško pokopališče na mirenski cesti je še vedno ograjeno mesto s zidom, s pro-vizorično ograjo, obstoječo iz zobčaste žice. V eni iz minulih noči so neznani lopovi porezali zobčato žico ter odnesli'železne droge, na katerih je bila napeta. En del ukradenih drogov je bil najdsn naslednjega dne na poti v Standrež, iz česar sledi, da so suroveži bežali z ukradenimi drogi v tej smeri. Tako približno poroča četrtkova »Voce di Gorizia^ in do tu bi bilo vse v redu. Strinjamo se tudi z opazko goriškega lista, da je ta, skrajnega obžalovanja vredni dogodek, znova opozoril na kričečo potrebo, da se okrog pokopališča postavi definitivna zidana ograja. Odločno pa zavračamo opazko tega lista, da je pokopališče že predolgo prepuščeno svoji usodi na odprtem polju sredi malodane sovražnega prebivalstva, s čimer očividno cika na slovensko okoliško prebivalstvo. Ne bomo sicer trdili, da obstoja okoliško prebivalstvo iz samih angeljev, ne, prepričani smo, da se dobijo tudi med njimi lopovi, toda ravnotako smo tudi prepričani, da bi 99 odstotkov tega prebivalstva ne bilo v stanu zagrešiti podoben onečaščujoč zločin in da ne goji nikakih napram za njega svetemu — Iz Ajdovščine. (Požar). - V torek zvečer, kmalu po 8. uri, so opazili mimoidoči, da prihaja dim skozi okna brivnice g. Kolakoviča. Sklicali so hitro lastnika in druge ljudi in so agotoviH, da je nastal ogenj v notranjosti brivnice. Hitro se je stavilo na razpolago ne-*aj mož in mladeničev in začelo z gašenjem. VdrK so ▼ brivnico in v sosedno trgovino Top-likar, iz katere se je pričelo tudi že kaditi. V najkrajšem času so bile napeljane cevi iz bližnjega vodovodnega hidranta, medtem ko je o sob je trgovca Repiča, ž njim na čelu, pričelo gasilno akcijo od zadnje strani hiše, kjer je izbruhnil ogenj in kjer meji hiša na skladišče imenovanega trgovca. V začetku je otežkočal gašenje gost dim, ki se je valil iz brivnice in zajel kmalu celo hišo. kakor tudi dejstvo, da se ni moglo takoj ugotoviti žarišče požarja. V teku ene ure pa je bil požar popolnoma udušen. Kako je mogel nastati ogenj, ni še sedaj pojasnjeno. Na vsak način se je moral zelo hitro razširiti, ker je zapustil lastnik brivnico s svoiim osobjem komaj pičle pol ure prej, ne da bi bil kaj opazil. Ni izključeno, da je povzročila ogenj mala železna peč v kotu brivnice, katera je bila predeljena od sosedne trgovine in od kuhinje le z leseno pregrajo. — V veliki neposredni nevarnosti so se nahajale razen hiše Bianchijeve, v kateri je nastal požar, tudi hiša in skladišče imenovanega veletrgovca Repiča ter hiša Bratinov z gledališko dvorano. Splošno mnenje je, da je prava sreča, da ni razsajala običajna ajdovska burja in da je izbruhnil ogenj ob zgodnji uri, ko so bili posamezni ljudje še na ulici, kajti v slučaju burje aH samo še male zamude, bi mogel postati požaT res katastrofalen. Na lice mesta so prihiteli tudi orožniki in finančni stražniki, kateri so tudi deloma pomagali pri gašenju in vzdrževali red. Brivnica je popolnoma uničena in trpi lastnik okrog 30.000 Hr škode, ki se bo le deloma krila z zavarovalnino. Razen tega trpi imenovani, ki sc je pečal tudi z numizmatiko, občutno škodo na lepi zbirki raznih starih novcev, katere je hranil v brivnici. Trgovec Toplikar ni bil zavarovan in bo moral sam nositi posledice te svoje neprevidnosti. Po sreči je njegova škoda manjša, vendar bo presegala par tisočev. Tudi škoda na stavbi se ceni na kakih 5.000 Hr. — Ta slučaj naj bo našim Irtidem v ponovno svarilo, da se pretirano štedenje pri zavarovalninah često kruto maščuje. — Ob tej priliki se tudi spominjamo dopisa iz našega trga, ki je bil objavljen pred par meseci v tem listu in v katerem so se opozarjali občinarii in mero-dajni krogi na potrebo organizacije gasilske službe, da ne bo v slučaju nesreče zopet onega zabavljanja, nasvetov in načrtov. In tako sc je sedaj tudi zopet zgodilo. Kdaj bo pa prišlo v tem oziru do dejanj? To pot so sicer bili gasilski rekviziti točno na mestu, za kar gre hvala oni požrtvovalni peščici prostovoljnih gasilcev, opažala pa se je nph neorganiziranost. Neumljivo nam je tudi, kako je mogla cestna uprava brez ugovora zasuti na trgu, sedaniemu požaru najbližji vodovodni hidrant z velikim kupom grušča, vsled česar se je moral upo-trebiti bolj oddaljen hidrant. Ali ni naloga občanskih uslužbencev, da pazijo tudi na to? — Tudi ta nesreča je poklicanim občinarfčm svarilen klic, naj ba se organizirala vsaj mala pa soosobna skuprna moških za borbo proti požarni nevarnosti. 2800 stopinjah; v plavžu, v katerega poženejo močne toke zraka, že razvija 3000 stopinj toplote; plartin se topi pri 3191. sto pinji, t-ungsten pa šele pri 5432. stopinji; temperatura električnega plamena znaša 6728 stopinj; temperatura na površini solne a znaša 10.832 stopinj; najbolj vroča zvezda ima temperaturo 30.000 stopinj} najvišja temperatura, ki jo je z elektriko povzročfl človek, znaša 50.000 stopinj! Človek je torej na umeten način produ-ciral toploto, s katero bi osmodil celo solne a. Tako vročino je seveda dosega1 samo v svoji znanstveni delavnici in samo za silno kratek trenutek. Izven zanimanja, ki ga je vzbudil ta uspeh, je brez vsake praktične vrednosti. Dosegel pa je ta na ta način: V laboratoriju neke ameriške električne družbe so.1 spustili, nenadno električni tok silovite naipetosti po žici, ka je bila tenka kot las. Umevno, žiea je v trenutku zgo-reJa, kakor zgori vsaka žica, če je za njeno debelost električni tok prevelike napetosti, Toda v tem slučaju je beseda tzgo*-reti» premehka, k^ujti drobna žica ni samo zgorela, ampak naravnost eksplodirala kakor toliko dinamita. Temperatura te eksplozije je pa znašala okoli 50.000 sto~ pinj Fahrenheita. P- M. Cene na trgu Cavour due 6. t. m. (Oddaja ua debelo) Ces^n 900-1000. poraaraifče 90-140, kislo zelje 140-165, kapus 80-110, čebula 120-180, lige (suhe) 220, solata 30-350, jabolka 100-2?0, krompir 60-80. hruške 90-280, paradižniki 240-280, radič 100-400, radič (rdeč) 160-310, špinača 130-230, grah 420. Borzna poročila. DEVIZE Amsterdam od 965.— do 975 —; Belgija od 123.— do 125.— ; Pariz 131. do 1*0.50: London od 115.15 do 115.55 ; New York od 24 07 do 24 iT ; Španija od 341.— do 345. ; Švica od 464.— do 46(i.— ; Atene <-d .39— do 4! —; Berlin od 567.— do 577.— ; Bukar^st od 12.25 do 12.75 ; Pra^a od 7!.— do 71.50: Ogrska od 0. »332 do l»0338; Dunaj od 0.0337 do 0.0345 ; Zagreb od 39— do 39.25 VALUTA; Avstrijsk« kron* od 0 0335 do 0 0345; dinarji od *8 9«> do 39.20 ; dolarji od 24.05 do 24.15; novci po 20 frankov od 92.— do y3— funt 5t*r-ling od 116.25 do 115.50. Henečijake obveznice 81.25. Stana Česnik Anton Grgič Mali oglasi To m eno VROČINA, KI BI «OSMODILA» SOLNCE Leta 1686. sc ie ro temperature topečega se ledu, kakor jo imamo na Celzije vem topkmeru, pač pa temperaturo, ki jo dobimo, če zmešamo zdrobljen Jed (aH sneg) s soijo. Od te točke do temperature vrele vode je 212 stopinj; po njegovem toplomeru zavre voda pri 212. sto-prarji. Tedaj, ko kaže Celzijev toplomer ničlo, je na Fahrenheitovem toplomeru 32 stopanj nad ničlo. Toliko v pojasnilo, ker so temperaturne številke v nasJednjsm po njegovem toplomeru. ! JJj Najjfcicilj mrzla stvar je tekoči zrak: 450 g stopinj pod ničlo; ničla je temperatura me- ^ sanice ledu in soK. Led se topi pn 32 sto- g pinii voda vre pri 212; privx> vidnci rdeče J žarenje se pojavi pri 977. stopinji; jeklo izgu-bi magiseti-zem pri 1472. stopinji; nikel SKLADIŠČE oglja 132, Ponziana. se proda. Chiarbola sup. 184 35-LETNA gospodična, neomadeževane preteklosti, inteligentna, z l,udslh letih. -»Slovenski gospodar* je bil tudi ustavljen iz formalnega razloga, ker njega cdgovorni urednik Vladimir Pušenjak' nima stalnega bivališča v Mariboru in so bile obenem v konzorciju tega lista izvedene sprememba, ki niso bile v smislu tisk. zakona naznanjene pristojni o4>lastL - SLS je skušala po ustavitvi obeh listov izdajati nov list pod naslovom ®Naš dom». Policijski komisarijat izdaje t »ga lista ni dovoKl. — Mladinska predstava pri Sv. Jakoba. Jutri, v nedeljo, ob 3. popoldne uprizori «Ci4al-sica» pri Sv. Jakobu zelo zabavno prvaljičnđ igro v 4. slikah ^Pogumnega krojačka«. Ta igra je ena najboljših mladinskih iger iz nem-£ke literature, in je vsa zapletena v komika, da se nasmejejo otroci do solz. Starši, privoščite otrokom dve veseli uri in piljite jih k •Pogumnemu krojačka«. Pri igri nastopi ves ansambel «Čitalnice», gostuje komik FloridoT in režira g. Tcrčič. — Predprodaja vstopnic jutri od 10.—13. v dvorani DKD. — Družabna pustna zabava. MDP - Trst pripravlja za današnji večer kaj veselo in priletno Duslno prireditev. Tla eo posnažena in v mestno bolnišn eo, kjer se bo mali ponesrečenec moral zdraviti ka^ib 14 dni. — Drag izprehod. Neprijeten spomin na Trst bo imel 30-letni trgovec Fran Racioffi iz Be-neventa. Prijel je pred par dnevi tu sem po opravkih in ob tej priliki si je hotel tudi nekoliko ogledati nresto. Predvčerajšnjim po- Bcldne se je pri izprehajanju po Cotso V. E. I zamaknil v izložbeno oleno neke trgovine. To priliko je izrabil neki žepar s tem. da je trgovcu spretno izmaknil iz Žepa listnico s zneskom 1700 Kr in raznimi osebnimi listinami. Crez nekaj časa je Racioffi zapazil, da mu je zmanjkala listnica, toda bilo je seveda prepozno. Preostaiala mu je le skromna tolažba, da je prijavil dogodek na policijskem komisa-rijatu v ulici Sanita. _. Vesti Iz Istre — (z Kocine. Jutri, v nedeljo, vsi na Kozino, kjer se bo vršila v dvorani g. Samsa, točno ob 3. pop., velika predpustna veselica društva «Venec» s sledečim sporedom: Šmi-hauc: «V gaju«, poje «Venec» - Kozina; Fleisman: »Triglav«, poje pev. zbor iz Drage; N. N.: «Rožmarin», poje «Zveza» iz Ocizle; Nedved: «Le pevaj», poje «Zvezda» iz Herpalj; •Prijatelji obrodile«, pev. zbor iz Gradišč- zlcčin, toda- zelo, zelo lahko je mogoče, da to niso bili Slovenci. Kakor strogo obsojamo ta zločin, ravnotako strogo obsojamo kleveto goriškega Bsta na naslov našega poštenega okoliškega prebivalstva. — Poglavje brez lrvnrr 13-letni Stanko Marušič iz Lokvice št. 16 je v sredo sežigal robido na domačem polju. Nenadoma je iz goreče robide zadoael pok najbrže v robidi aH v zemlji skritega naiboja, čigar drobci so ranili Marušiča na stegno leve noge. Dečka so domači prepeljali v goriško bolnico, kjer bo moral ostati približno tri tedne. — Krvava rezanca. 10-letni Luin Alojzij iz Gabrovice sa Krasu je pripravljal na domači slamoreznici rezanico za živino. Mali Lojzek je pa po lastni neprevidnosti porinil mesto slame svojo roko pod nož skamorezmee. Na srečo si je dečko samo ranil, pa ne odrezal tri prste na levi roki, kar ga bo stalo tri tedne goriške bolnice. — O predpust, ti las presnetil Tako vzklikajo ne samo drobne deklice, ko se pripravljajo na razne plese in maškerade; tako vzklikajo ne samo stare mamice, ki morajo kupovati svojim hčerkam plesne obleke in kostume; tako vzklikajo ne samo vitkostasi mladeniči, ko preštevajo in zbirajo poslednje lire; tako vzklikajo tudi hišne gospodinje, ko zjutraj preštevajo svoje kurice v kokošnjaku. V Št. Petru so ukradli neznani kokošojedi Ivanki Zorn ponosnega in ošabnega petelina in pet nebogljenih kuric. Ravnoisto se je zgodilo tudi Ani Faganel in ravnotako v št. Petru. Tudi po njenem dvorišču se ne sprehaja več pet mastnih kokoši, kakor so. se sprehajale v nekdanjih lepših ča- mih —" nevskemu zdotu, Disinsitiin uw«i«»' *•* ——------ —- __ ^„{„.i,. i. te koiSS vse onim, ki so tako mnogobrojno spremili našega nepozabnega pokojn-ka^ k večnemu p^čitkn. Vsem, vsem naSs najiskrenejša zahvala ! Vipavsko, istrski refošk In kraški teran. Na debrlo In za družine Via Cunicoll 8, na drobno in za družine Via Glulianl 32 Telefon 27-66. Priporoča se Ustnik (74) FR. ŠTRANCAR. ALOJZIJ POVH urar bi zlatar Piozzn GarlMdl 2,1. fl. Tel. 3-29 Lastna tovarna In delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne pred-mete. — Korist vsakega Je, da se prepriča o cenah. ZLATARNA F. BUDA Trst — Corso Garibaldi 35 (Podružnica Via Scaltnata 1 > Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine m ur po najnižjih cenah. (55) Najvlija cene plačujem za V lnseriralte v „Edinosti" kun, zlatic* lisic, dihurjev* vider, Jazbece v. mačk veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare aattlstt iu 10 IL nadstr., vrata 16 <*2 Sprejemajo se pošiljatve po pošti